GospGdarske stvari. Gnojišče in gleštanje z gnojem. Prav primerno prircjajo gnojišče na severnej Btrani od lileva, da je bolje v aenci. l)no ali tla morajo biti tako steptana in pripravljena, da ne prepuščajo vode ter da se vaaka kapljica guojnice scedi v gnojnično jamo. Ta .socli najboije in naravnoat pod gnojni knp. Na a način si prihranimo prostora in jama ne zair zne. Gnojnična jama bodi s ccmentom vodi nep latopua narejena \n obokana. Mraz akoduj cementn. Gnojišče aamo bodi od treh stranij z zidoi ograjeno ali saj 8 prstjo zaježeno, da zrak nr- j>rppihava. Le na oriej atrani bodi odprto, u '• so gnoj navaža in odvaža. Gnoja nc smemo predebelo nanoaiti, k veije .a 1 — 1 */4 motra vlaoko. In tako viaoia je sL ")t Ino tudi ograja zidana ali pratena K ziciu ulera ne kaže gnoj metati, ker aioer zid škod; trpi. Zidovje sploh bodi vselej subo. , limo gnojiača ne sme dežni jarek blizu izkop n biti tako, da bi gnojuico odplavljal. Pra o gnojis('e bi moralo imeti streho proti dežju in sicer tako visoko, da ae lehko pod njo opravlja vaako delo pri gnoji. Na Bavarskem ob obrežjib reke Lech »leatajo gnoj prav izvrstno ter imajo guojišče v prostoru, ki je z deakami trdno obit, da gnoju ne škoduje ne dež, ne solnco pa ne vetrovje. Gnojnična jama inora biti se ve obokana ali pplob trdno pokrita a piecej veliko pa dobro zadelano odprtino, skoz katero ae ilovek, ke- dar treba, v jamo spu.?ti. da jo očiati in iztrebi. Skoz ovo odprtino vpostavi sc tudi seaalka ali , piimpa'* v jamo. Treba .sesalko večkrat izvlcoi [n osnažiti. Ce je gnojiiče precej na višini z gnojnično jamo vred, kaže od jame cev napeljati na zdol, kder lehko gnojnico natočimo takoj v čeber in jo moremo dalje odpeljati. Tako ai pribranimo vzdigovanjo gnojnice a seaalko ali ..purnpo". Gnojišee bodi bolj dol<io. kakor airoko. Kako veliko bi naj bilo in kako prostorna gnojnična jama, to bodi primcno številu, plemenu in velikoati živiiiret, množini stelje, potem kolikokrat se gnoj odvaža in -koliko dni živiuo vpregamo ali na pašo gonimo, da ostaja zunaj hleva. Podrobno dolouiti mero gnojniini jauii in gnojiši>u torej ni nmcstno. Najbolj storimo, če se ravna po navadah v vsakem kraji. Rajše aaredimo oboje preveliko, kakor premalo. Pri jako velikcm govedn zadostuje gnojuičua jama 3/4 kub. metra velika, če gnojnico veckrat odpeljamo. Tisoč kilo aeaa pa 300 kilo stelje daje blizu 3000 kilo frišnega gnoja. Trojao škodo trpi kmetovalec, ako svoj gaoj slabo glešta. Najprvlje, ako gaoj močao prbai ali se smodi. Kajti veliko ogljika ia ogljikove kisliae izhlapi v zrak. Gaoj mora po aialem prhaeti v njivi pa ne aa gaojišči. Na njivi pouzročuje takšao prhaeaje več ali maaje gorkote in vaakako maogo ogljikove kisline, ki apliva razkrojljivo. Smodi se aaj gaoj na njivi, kder zemljo rahlja, a ae aa gaojišči, kder to zelo nič ne koriati, ampak gaoj le mastea dela. V aaho, peiSčenato zemljo sodi pa itak frišea gaoj, to je takšea, ki je malo sprlmet ali zasmojea. Kajti on ima v sebi mnogo ogljika ter pomaožaje prst aa ajivi ia tiste saovi. ki vodo zadižujejo. kar je ob časi suše ia sploh po leti jako važao. Pravijo: a frišaim ali svežira gaojcm, to je takšaim, ki še ni začel trobaeti ali smoditi se, pogaojena ajiva preaaša aajveč suše. Glavai uzrok temu so pomnožene tiste saovi, ki vodo zadržajcjo. Nadalejšaji uzrok pa je hitra rast koreaia apomladi, ko setev poganja. Koreniae v tako pogaojeni zeralji krepko raatejo ia globoko prodirajo v zemljo, katero je sveži gaoj bil vzrahljal. Doataviti pa hočem, da izsušenje njiv zabranjuje prav zdatao, ako na ajih površji večkrat kaj delamo, zlasti okopavamo, plevel ruvamo. Zgoraja 2—3 centimetre debela plast ae sicer kmalu osuši, kakor pepel, pa to nič ae dene. Kajti globljeje plasti so tako pokrite in vstop gorkoti in 8uši zabranjea. Skoz rahlo plast zemlje ao more vlažnoat ahajati, ae preaajati na drago plast iz globljine. ker ste predaleč aarazea. Dragače pa je, če trda skorja odeva ajivo. Takaj se vaa zemlja globoko izsuši. — Gori omeniena izguba ogljikovih aaovij v gnoji pa ni vaakej ajivi na škodo. Ta izgaba za mooao prstena zemljišča ai znataa. še meaje za travaiko. V dokaz aam tukaj slažijo umetna gaojila, ki travaikom močao basaijo pa veadar aimajo aič prsteaia v sebi. Teb. tudi ni treba, kedar aa primer uže izgnanim setvaai gnojimo. Več škodujejo ajivam aasledaje izgube pri gaoji. Kedar leži gnoj v sahih kupih, tedaj se ugreje. To ao vrši vsled razkrojitve ogljikovih aaovij, katere se nahajajo v blata in v nastelji. Ne sanio voda, ampak tudi maogo dušika uhaja iz gaoja kot ogljiko-kiali amoaijak in žveplov amoaij. Ta izguba je nezaauo škodljiva. Kajti rastliaam jo treba veliko dušika, ako hofemo, da nam veselo raatejo. Pomaaj- kuje njivi dušika, bodi drugih hraailnih saovij nakupičcnih kolikorkoli, ae raste veadar nič. (Konec prih.) Vrednost razuih kuril. Ako ae kurivaa moč gabroviae ali gabrovega lesa za jedaoto za pjiaaerjaajo z 1O00 zazaamnje, tako imajo razue lesovine sledeeo kurivao moS: Javor 1011, bukva 9G6, hrast 9(JO, jesea 886. breza 855, bor 097, jela 690, olša 600, trepetlike 570, vrbe 50S. 3 25 kubičaih metrov gabroviae ima isto kurivao moč, kakor 1040 kilogramov prcmoga. Nasproti angleškemii premogn ima čeaki za 16 proceatov maaj karivae moči. Karivna moč šote je zelo odvisaa od ajeae kokovosti. 3 '/s kubieaih metrov bakovega lesa ali l'/2 kubičaega metra dobrega pretnoga iiaa toliko kurivne moči kolikor 176 kubičaih metrov slabega, 8.35 kubioaih metrov srednje ia 46 kubičaih metrov aajboljše šote. Kako črve od povojenega nicsa odvračati. Povojeao meso, ktero se je poprej vse piesaobe osnažilo, ako ae je taka aa meau aaredila, se dobro ošoeta ia potem v presejaai, lesai pepel najbolje leakov pepel položi. Meso se more poprej tudi v papir zaviti, da pepel ne pride v nepoaredno dotiko z mesom. Sejnii. 30. aov. Svičiaa, 1. dec. sv. Aaraž v Slov. goricali. Celje, Maribor, Rogatec, Straaa, Veržej, Bizelako, 2. dec, Konjice, 3. dec. Plaaiaa, sv. Toaiaž aad Veliko aedeljo, 4. dec. sv. Barbara v Halozab. Na polji, Iiadgoaa, Zeleai travaik. 6. d(;c. Dobrna, Lučane, Cmerek, sv. Miklauž v Sasilah, Vozeaica.