fUTRA« Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it. 13 Oglasi po tarifu ^ Telefon: Uredn. 2440 Uprava 2455 '*lja mes«čno, preietian v upravi ali po pošti 10 Din. dostavljen na dom pa 12 Din Poštnina pfeCana v qotovfnf Cena 1 Din Leto IV. (XI.), štev. 285 IViaribor, torek 16. decembra 1930 Izhaja raztm nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun dh Doštnem ček. zav. v Ljubljani 4t. 11.409 Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica Jt.4 Bolgarski zemSjoradni-ki na stari i delni poti Pred prilično dvemi tedni se je vršil 22. redni kongres bolgarske zemljorad-niške stranke, kojega voditelja in ideologa so današnji bolgarski vlastodržci ubili 9. jun. 1923. Od takrat je stranka Preživljala težke peripetije. Pojavili so se nešteti oportunisti in konjunkturisti, Pojavili so se spori in cepitve stranke, nastajale so razne skupine in moč nekdaj velike stranke je silno padla. Zgodijo se je celo, da je predsednik kongresa, Stefan Canov, v svojem govoru našel mnogo lepih besed in polno pohvale za Politiko Ljapčeva in njegovega deno-kratičeskega zgovora, da je pohvalil so-cijalne demokrate, Makedonce, ni pa se z nobeno besedo spomnil pokojnih prvakov stranke, ki so padli kot žrtve Ljapčeva. Delegati so prvi dan zapuščali kongres pod utisom njegovih izvajanj popolnoma zaprepaščeni in s težkim prepričanjem v duši, da je Zemljoradniška zveza kompromitirana in zapeljana v vode reakcije. To je bilo razumljivo, zakaj panov, ki je šele pred kratkim prišel iz inozemstva, kjer je živel kot emigrant, ie bil od vseh skupin v stranki predesti-niran kot bodoči vodja stranke, ki naj ujedini nasprotujoče si idejne struje v Stranki. Drugi dan pa je nastopil Dimitri Gičev, Prednik glavnega organa stranke, lista *Zemledelsko Zname«. Imel bi podati Poročilo o listu, toda v svojem govoru, "i je trajal tri ure, je podal programati-&ie izjave. Točko za točko je pobil go-J^or Canova, visoko povzdignil ideje pokojnega Stambolijskega in povdaril, da ttiora stranka tudi v bodoče iti po tej poti- Zlasti mora stranka v zunanji politiki hoditi po potih Stambolijskega. Odločno se je iz!asnil proti fašizmu in boljševizmu in za zaščito prave demokracije. Njegov govor je delegatom vlil nove na-de in kongres je sklenil resolucije po-Polnoma v duhu Gičevljevega govora. Obenem je izvolil Gičeva za glavnega jainika stranke ter mu s tem poveril dejansko njeno vodstvo. Gičev je tudi takoj izdal naredbe, ki ima;o namen, da dvignejo duh dela in borbe v stranki; določil je, kako se morajo po vseh občinah redno vršiti sestanki in konference ter enotedenski tečaji s predavanji o zgodovini in ciljih stranke, o delu političnih strank, o fašizmu, boljševizmu in ^Srarni demokraciji, o ekonomskem in •inančnem položaju države in kakšen iz-°d kaže zemljoradniška stranka. fegleda, da je stopila zemljoradniška franka v Bolgariji, ki po ideologiji Stam-jjolijskega stremi po iskrenem sodelova-in prijateljstvu z Jugoslavijo ter je dločna sovražnica makedonskega fašizma, a zgradbo raroge Kočevje — SuSak VAŽNA KONFERENCA V LJUBLJANI. — BANČNI ZAVODI TRENUTNO PROTI POSOJILU. — ZANIMANJE INOZEMSKEGA KAPITALA. LJUBLJANA, 16. decembra. Davi ob 9. se je sestal v mestni posvetovalnici akcijski odbor za zgradbo železniške proge Kočevje—Sušak, ki bi tvorila najkrajšo zvezo Slovenije z morjem. Ta odbor je bil, kakor znano, izvoljen na konferenci gospodarskih krogov dne 6. julija na Sušaku z nalogo, da išče pota in sred stva za izvedbo tega načrta. Odbor je imel pred enim mesecem svoj drugi sestanek v Beogradu in le pri tej priliki razloži) merodajnim krogom stanje stvari in jih zainteresiral za problem. Obenem se je odbor obrnil na domače denarne zavode, da bi ž njimi razčistil vprašanje financiranja zgradbe te proge. In to vprašanje je tudi glavna točka dnev nega reda današnje konference v Ljubljani. V mestni posvetovalnici so se zbrali vsi člani akcijskega odbora pod predsedstvom župana dr. Ružiča s Sušaka, ki ie otvoril konferenco s kratkim pozdravom in zahvalil ljubljanskemu županu za gostoljubnost. Obenem je predlagal, da naj posebna deputacija po konferenci po-seti novega bana dr. Marušiča, da mu razloži važnost problema in poudari potrebo sodelovanja banske uprave. V na-daijnem poteku konference je župan dr. Ružič razložil dosedanje delo akcijskega odbora. Najvažnejše vprašanje, ki se mora sedaj rešiti, je vprašanje financiranja podjetja. Z merorajne strani je bilo i akcijskemu odboru priporočeno, da skuša izvesti načrt s privatnimi sredstvi, vlada pa bo stvar po svoji moči podpirala. V program za zgradbo te proge je predvidena tudi preureditev že obstoječe proge Ljubljana - Kočevje v progo I. razreda. Sedaj je položaj tem ugodnejši ker je kompetenca za zgradbo novih Piog prenesena na prometno ministrstvo. Akcijski odbor sp je po beograjski kon ferenci obrnil na domače denarne zavode z vprašanjem, ali bi bili pripravljeni preskrbeti potreben kapital. Gre za 250 milijonov. Od Saveza bančnih zavodov je dobil odboj te dni odgovor, da sedanji čas ni primeren za dajanje tako dolgoročnih posojil. Slovenski denarni zavodi pa so rešitvi tega vprašanja mnogo bolj naklonjeni. Po posrednikih se je zvedelo, da se zanima za zgradbo te proge tudi neka franeosko-švlcarska finančna skupina, ki •e stavila zelo resno ponudbo. Ljubljanski žuoan dr. Puc je v zvezi s tem pripomnil, da mu je ministrski predsednik general Živkovič o priliki zadnje intervencije v raznih občinskih poslih izjavil, da je država pripravljena prevzeti jamstvo za inozemsko posoillo. Dr. Ružič je 1 potem sporoči!, da obstoja še neka druga i inozemska finančna skupina, ki se zani- ma za zgradbo te proge In je pripravljena poskrbeti tudi potrebna sredstva, toda le pod pogojem, da se angažira tudi domači kapital. Tajnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Zagrebu, dr. Čuvaj, je pojasnil, da je v tej stvari stopil v stike z vodilnimi zagrebškimi denarnimi zavodi, ki pa so mu pojasnili, da radi skorajšnje stabilizacije dinarja trenutno ni pripraven čas za take finančne transakcije. Zagrebški denarni zavodi pa načeloma nikakor ne odklanjajo sodelovanja. Seja se bo popoldne nadaljevala. Opoldne je priredil ljubljanski župan na čast udeležencem banket v »Zvezdi«. Kaj se gači na španskem? PARIZ, 16. dec. S Španijo so še vedno prekinjene vse zveze. Cenzura je zelo stroga in ni mogoče dobiti toč nih poročil. Davi se je razširila tu Španskem že proglašena republika. V še nepotrjena vest, da je bila na Madridu, se vrši liudu borba irted uporniškimi letali in topništvom. V vseh večjih mestih je radi justifika-cije uporniških oficirjev izbruhnila splošna stavka. Po vsej državi je pro glasen preki sod. V Londonu so zelo v skrbeh za usodo španske kraljevske rodbine. Pilsučski za razširjenje pra- u ce predsednika republike VARŠAVA, 16. decembra. V razgovoru o vprašanjih avtoritete, pravic in dolžnosti predsednika republike ie opozarjal maršal Pilsudski na to, da se predsednika republike nikakor ne sme oropati direktne avtoritete napram medsebojno pobijajočim se strankam. Ustava mora zajamčiti predsedniku direktne pravice napram vsakemu ministru kakor tudi napram zbornici in senatu in sicer ne samo za primer razpusta parlamenta. Rešitev vseh kriz države po eni sami osebi tvori vzvišeno delo regulatorja vse države in predsednik mora imeti zato vsa jamstva, da lahko izvršuje svojo misijo brez ovir, ki jih ustvarjajo človeške strasti in ljubosumnost. Maršal Pilsudski se je končno izrekel z vso odločnostjo proti sistemu, da bi predsednika v težkih trenutkih ovirali kaki predpisi. NEWYORK, 16. decembra. Znameniti nemški učenjak dr. Einstein je med predavanjem o vojni iti miru v zgodovinskem društvu priporočal dve metodi: individualno in mednarodno. O slednji je izjavil sledeče: •»Ako se upreta samo dva odstotka ljudi, ki so sposobni za vojno, ne bi bilo dovolj zaporov, da bi jih mogli zapreti!« It pa božična darila jji jjcucu;h v u c jufcuamvjju n/i sovražnica makedonskega fašiz-J^a, v novo fazo svojega življenia. in Pamo, da bo dokumentirala v bodoči Rodovini Bolgarije svojo življensko silo. so ročne torbice, listnice, denarnice, aktovke, kakor tudi n^tnl kovčekL nahrhtn?k1. dokole-nice i, t. d. — Vse to v največji izbiri pri IVANU KRAVOSU MARIBOR - ALEKSANDROVA CESTA 13. J®jrj (Dariborsko gledališče REPERTOAR: Torek, 16. decembra ob 20. uri »Prodana nevesta« ab. B. Kuponi. Slavnostna predstava. Sreda, 17. decembra- Zaprto. Četrtek, 18. decembra ob 20. uri »Življenje je lepo« ab. A. Kuponi. Koncert luana fDančna Domovina Sarasatija, Casalsa, Casada in Albeniza je dala tudi violinskega virtuoza Juana Manena, ki si je že v polpreteklem času v vrsti svojih sodobnikov: Kubelika, Hubermanna, Kreislerja, Vecsey-a in drugih, pridobil na polju violinske umetnosti svetoven sloves. Vsi tl velikani razpolagajo s silnim čustvom in nenadkriljivo tehniko. Težko je enemu ali drugemu izmed naštetih prisoditi prvenstvo: vsak je na tem polju individualist in te po svoje očara. Beethovna prepuščam po svojem okusu Huberman-mi, Paganinija... morda pa le Mančnu v prvi vrsti. Ali je bil Beethoven (Kreutzer-jeva sonata) res tako nepristno podan kakor mu očita ljubljanski kritik? Ne! Krivda, da ni ta sonata sinoči pustila na nas onega velikega utiša, leži predvsem na spremljevalčevi strani, ki ni mogel s svojo indiskretnostjo ustvariti one nar-monske enote, ki jo Beethoven zahteva. Sledil je Paganini in cela vrsta manjših skladb Schuberta, Manena in Glucka, Ki so grajene predvsem na kompliciranih tehničnih problemih in svobodnih k'inti-lenah, ki dajejo človeku predvsem sladke hrane. Paganinijev »Zvonček« (h-mol koncert) v Mančnovi predelavi nudi violinistu večje tehnične težkoče kot znana težka skladba istega skladatelja »Nel cor pi« non mi sento«. Kot violinisn me ;e predvsem presenetil dvojni trilek v d^cimah, izveden v nizkem položaju. Čudilo me je, kako zmore s svofo ne baš veliko roko tako obsežne prstne dimenzije. Tehnika, katero razvija v ten delu pri stolčku, je brez primere. Vsi ostali tehnični -problemi leve in desne roke so temu mojstru igrača. Težke oav-iže terc in decim je podal brez vsake brutalnosti. Reči moram, da sem tako porine tehniko videl do sedaj še samo pri Hu-bermanu. Kot komponist se je v svoji Baladi in Eberijskem plesu pokazal mojstra impresionistične šole — gradi pa na folklori svoje domovine. S ?chii'>er-tovo, naturalistično podano »Čsbelieo« in v lastni predelavi zopet oživljenim starim Gluckom je fasciniral navzočo publiko. Dodal je dve stvari: Posebno nas je ogrel • z večno lepo Schumanovo »Traumerei«, katero je izvedel na G-struni s tem, da jo je trrmsponiral za kvarto niže od originala. Še mnogo bi moral dodati, če bi hotel ustreči navdušeni publiki. Pianist g. Fischer ni mo^el niti od daleč zadovoljiti. Koliko krivde leži na instrumentu samem, je, pač vprašanje. Karol Pahor. Pri lenlvostl črevesja, bolezni jeter in žolča; odebelelosti in protinu, katarju želodca in črevesja, obolenjih danke odpravi naravna »Fran? Josefova« grenčica zastajanja v trebušnih organih hitro in brez bolečin. Pol?o'etne izkušnje po bolnišnicah uče, da uravna »Franz Josefo* va« voda izborno dejovaive črevesa. »Franz T0?''*0'”'u s*5 doH v vseli lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. 1 v p r n v i v —HMB—BBSa———■BBgL-Hi—JMlMiilLlL^Kagg? 9Uarib#r#ki m dnevni drobiž PRIHODNJA ŠTEVILKA »VEČERNIKA« izide radi državnegia praznika dne 17. t. m. šele v četrtek popoldne ob običajni uri. 17. december državni praznik. V smislu zakona o praznikih z dne 27. sep. 1929 je rojstni dan kralja Aleksan- Učni tečaj za lasničarstuo in ančulacija je včeraj na tukajšnji deški osnovni šoli ob obilni udeležbi brivskih mojstrov, pomočnikov in pomočnic iz Maribora otvo-ril obrtno-zadružni nadzornik g. Založnik imenom banovinskega oddelka za dra, 17. december, poleg praznika uje-1 pospeševanje obrta. V otvoritvenem na-dinjenja državni praznik. V tem smislu je kr. banska uprava izdala navodilo, da se v šolah pouk ne sme vršiti in da državni uradi ne smejo poslovati. Tudi morajo biti vse trgovinske in obrtne obratovalnice ta dan zaprte. § 9. zakona izrecno naglasa, da morajo na vseh državnih in drugih javnih poslopjih viseti ta dan državne zastave, da pa so v mestih in trgih tudi vsi lastniki zgradb dolžni izobesiti državne zastave. Policijsko predstojništvo posebej opozarja na to radi tega, ker 1. dec. nekateri hišni lastniki niso izobesili zastav in so bili radi tega občutno kaznovani. Da se temu izognejo, naj jutri vsi hišni posestniki izobesijo državne zastave! Slavnostna predstava na predvečer rojstnega dne Njegovega Vel. kralja bo v gledališču drevi 16. t. m. ob 20. uri. Peli bodo B. Smetane komično opero v treh dejanjih »Prodano nevesto«. Pred početkom predstave se bo odsvirala drž. himna. Slavnostna akademija realne gimnazije. Državna realna gimnazija v Mariboru priredi v sredo 17. decembra ob 17. uri slavnostno akademijo s petjem in godbo v dvorani Zadružne gospodarske banke na Aleksandrovi cesti 6. Vstopnina znaša za sedeže po 10 Din in 5 Din, za sto- vršila reyne z'astr jišče pa 2 Din. Akademija se v korist Podpornemu društvu učence tega zavoda. Vabljeni starši učencev. Iz vojaške službe. Podporočnik Ljudevit Svenšek, dose-daj pri mariborskem mestnem poveljstvu, je premeščen k divizijskemu poveljstvu v Bitolj, ki mu načeluje bivši mariborski komandant, divizijski general generalnega štaba, g. Živko Stani-savljevič. Prvi gostiiničarsko-gospodlnjski tečaj, ki ga Je priredila v »Vesni« Zveza gostilničarskih zadrug v Mariboru in ki ga je posečalo 16 hčerk gostilničarjev in hotelirjev z dežele, je bil včeraj slovesno zaključen. Slovesnosti so prisostvovali gospa ravnateljica »Vesne« Rapočeva, zastopniki Zveze in mariborske gostilničarske zadruge, zastopniki banovine, lokalnih oblasti, tujsko-prometne zveze in tiska. Po pozdravu gospe Rapočeve so spregovorili za Zvezo g. Zemljič, za bansko upravo g. Narte Velikonja, za tuj-sko-prometno zvezo g. dr. Senior, za zavod za pospeševanje obrti pri TOIZ g. Oset Andrej, za obrtno-pospeševalni urad g. obrtnozadružni nadzornik Založnik. Pri zaključenem banketu je poleg gg. Zemljiča, Velikonje In Založnika spregovoril imenom tiska g. Rehar. Nov tečaj bo otvorjen 15. jan. 1931. Zdravstveno stanje v Mariboru. Mariborskemu mestnemu iizikatu so bili od 8. do 14. t. m. prijavljeni 4 slučaji obolelosti na nalezljivih boleznih in sicer 3 primeri davice in 1 primer šena. Smrtnih slučajev ni bilo. Iz Študijske knjižnice. G. prof. Janko Glaser, ki je bil svoj čas od mestne občine prevzet v občinsko službo in dodeljen Študijski knjižnici, je sedaj tudi dejansko prevzel vod' stvo Študijske knjižnice. Esperantsko društvo priredi dne 17. t. m. (državni praznik) ob 20. uri v hotelu »Orel« družabni večer v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja in v spomin začetnika esperantskega gibanja L. L. Zamenhofa. Predavala bosta dr. Travner o esperantskem pokretu in ljubezni do domovine (v slovenskem jeziku) in prof. Rakuša o Zamenhofu (v es-terantskem jeziku). Vsi prijatelji esperanta so dobrodošli. Uradni dan Zbornice za trgovino. Radi državnega praznika v sredo se bo vršil dan Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Mariboru v četrtek, dne 18. t- m., na kar opozarja trgovski gre-tnii vse interesente. govoru je utemeljeval nujno potrebo boljše strokovne izol.jzbe za brivski naraščaj in naglašal, da je to prvi tečaj te vrste v Sloveniji, za katerega se je svoječasno tudi že potegovala mojster-ska organizacija in ki je postal mogoč, kakor hitro je prišlo vodstvo pomočniškega zbora v roke agilne mladine, katera si je stavila za glavno in skoro edino nalogo, okrog katere se suče vse njeno ostalo organizacijsko delo, zboljšanje strokovne izobrazbe. Objavil je za brivske tečaje sestavljeni pravilnik in disciplinski red, nakar sta tečaj pozdravila g. Knez Franjo imenom pomočniškega zbora in g. Kožuh Karo! imenom mojsterske zadruge ter se je izvršilo vpisovanje. Prijavilo je svojo udeležbo takoj 16 udeležencev iz Maribora. V tečaju poučuje lasničarstvo g. Bajt Ljudevit, ondulacijo gdč. Anka Zakraj-šek-ova. Pouk je razdeljen na 3 večere tedensko in bo trajal do konca marca (okrog 90 učnih ur). Za uvod v tečaj predava danes, v torek zvečer ob pol 9. uri g. dr. Vrtovec o higijeni glave in osobinah las. Ker je to predavanje namenjeno večjemu krogu interesentov ne glede na to, ali so vpisani v učni teča, ali ne, se vrši v posebni dvorani hotela »Zamorc« v Gosposki ulici, na kar se opozarjajo vsi brivski podjetniki, potno čniki in pomočnice. Tekom tečaja in si cer domnevno še ta mesec bo uvrščeno tudi daljše predavanie g. Marouta iz Žalca o trgovini in preparaciji las, h ka teremu bodo enako imeli dostop vsi in teresenti. Kot pomožni organ pomočniškega zbora pri organiziranju in neposrednem nadzorovanju učnih tečajev in vzdrževanju discipline se je sestavil pri otvoritvi poseben izobraževalen odsek iz 3 mojstrov in 5 pomočnikov pod predsedstvom g. Mareša. Z rednim poukom prične v četrtek 18. t. m. zvečer točno ob 8. uri g. Bajt, ki bo poučeval vsak pondeljek in četrtek. Gdč. Zakrajšekova bo predavala vsak torek zvečer. Pomočniškemu zboru, kateremu je tekom 2 mesecev delovanja uspelo zbrati najpotrebnejše učne pripomočke in tako omogočiti pričetek učnega tečaja, je že k temu uspehu treba čestitati. Uspeh tečajnega pouka bo pa pokazala javna tekma, ki se bo priredila ob zaključku Ljudska univerza Studenci. V četrtek 18. t. m. ob 19. uri bo predaval g. dr. Vladimir Travner o temi: Kako smo lahko srečni. — To bo zadnje predavanje v tem letu. Ustanovitev mariborske podružnice društva državnih upokojencev. V nedeljo se je vršil pri Gambrinu ustanovni shod mariborske podružnice društva državnih upokojencev in upokojenk,^ katerega sta se udeležila tudi predsednik g. Lilleg iz Ljubljane in b'agaj-nik centrale. Kljub slabemu vremenu je bilo nad 150 udeležencev. Zborovanje je otvoril višji poštni kontrolor v pokoju, g. Karis, ki je pozdravil vse navzoče, posebno pa delegata iz Ljubljane ter izrekel nato v imenu vseh članov bivšega tukajšnjega društva iskreno zahvalo dr. Kronvoglu za njegovo neumorno in nesebično de!ovan;e v prid društva. Predsednik Lilleg je nato opozarjal, da se dela na novem uradniškem zakonu s polno paro in da je bilo treba premagati veliko težkoč, da bi bil zakon čim pravičnejši. Prosil je zlasti staroupokojence, naj ne obupajo, ker se jim bliža pomoč in jih pozval, naj se trdno oklenejo eet- V dobi modernih zakonov. Nova gospodična je šla z otroci na sprehod. Srečajo elegantno damo in otroci spoštljivo pozdravijo. Gospodična vpraša: »Kdo je to?« »Ta gospa je nekaj časa pri nas bila mimika«, odgovori najstarejše dekletce. M. Zevacco? & aj I $ r 8 I $ i i i I $ I OZ1C v znameniu nizkih csn! Lutke že po . Meh. avtomobili Lesene kocke v skrinjicah Družabne Igre 11.—, 6.— 10.— 15.-, 10.- 12.— Oprave za lutke . 15.- Štedilniki . Matador, stavbna skrinjica . . . 19.— •45.— Kompletna železnica 27.- Sanke 55.- Vozički za lutke . 130.— Oug-alni konji, veliki ^•50 8‘- 8’- 7'- 12'- is- is-. 22'- 100*- 115’- 120‘- -aet Doze za kekse že po . Kompl. kasete za pribor Kovinasti cvetlični lončki Servis za liker iz kina-srebra 24'- 62- 37’« 117- i i I I i i Okraski za boileno drevo. Darila med drugim: is $ I i ji i in bogata izbira usnjene robe, brona-st?*’ 'inov, kčset za »^nnikuro, nar?«, niarij, porcelana, kovčekov. gramofonov, nogavic, copat itd. Vse v najboljši kvaliteti pri: 3as. Martinz Mar bor, Gosposka 18 V smd jezuita kloaki, kamor je prodiral zrak samo skozi špranje v ki je peljal svojo robo na trg?... Zakaj že se je svi-stropu in kjer so gnusne izpuhtline izprerriiniale zrak, talo... kmalu se je moralo zdaniti... /gadu v inski roman. »Ali hočete zaslužiti sto pištol v zlatu?« »Seveda! Če bi mi jih ponujal tisoč, ne bi ma-*al... Hvala lepa! Da me obesijo — o ne!« Desetnik je odšel, smejoč se na vse grlo. »Ali veste, da me ie hote! podkupiti!« Je zakričal tovarišem. »Vi vsi ste priče, da sem odklonil dvatisoč stražarje ter ušel. Mekinov, ki mi jih je ponujal razbojnik!« boju. ki ga je sopel, v smrtonosen strup? Besnost ga je popadla. Gnevno, vročično je jel delati, izkušaje izpodkopati tečaje vrat... In res se je krši! kamen pod silnimi udarci z bodalom, tako da je zopet nekoliko pogumna osvežilo mladeniču upadajoče moči. Po dveh urah zagrizenega dela pa se je zlomilo rezilo bodala. Nadaljeval je s topim koncem... Pa najsi je bil voz takšen ali takšen, Manfred je poslušal n;egovo drdranje z neizmernim zanikanjem. In srce mu je začelo utripati, ko je zaznal po sluhu, da je voz obstal v bližini stražnikov. In val brezumnega upanja ga je oživi! nenadoma, ko je zaslišal glas, govoreč z vojaki. Glas je dc;al: Ali mi lahko poveste, če so pariška vrata ob tej uri odprta?« Manfred je vztrepetal v čudni radosti ob zvoku Sicer pa ni imel opredeljenega cilja... Samo ne-asno se mu je zdelo, da bi podr' vrata in se vrgel na teh vsakdanjih besed... ali pa poginil — vsaj v moškem Odkod ta radost? Odkod to utripanje srca?... Sam pri sebi je seveda upal vrli mož, da bo nje- Najbolj pa je delal zato, da se ubrani strašne tes- Nemara je v tej predsmrtni minuti pofiniio čute «ova poštenost poplačana z druge strani z enako nobe. ki ga je obhajala... mladega moža nekakšno nervozno razburjanje... Saj /.man-'kovalo mu je zraka, dihal je težko... pravijo, da so poslednji občutki ljudi, ki se iim bliža Ubogi mladi mož je čutil, da se mora kmalu z?ru- smrt, ostrejši in pronikljivejši... diti, in nato da se začne smrtni boj... razen, če se Nemara ga :e ob zvoku glasu navdala slutnja, da vso?o, kakor jo ie bil odkloni!... Manfred je.slikal te fcese-Js in razgrne!, da je vsak *>i7!‘us v tej smeri zaman In snet je na ra del obup nesrečnega mladeniča... umori takoj, da bo vsaj končano. zač;i i| e da ;e i/gublien... Misel samomora je vstala zopet v njegovi duši. Dal si je dve ure od’n