List 2.
Gospodarske izkušnje.
Zasajajmo češnje!
S tem napisom priporoča „Slov. Gospodar" sajenje češnjevih dreves , katerih je po naših deželah pač res še premalo. Mi posnamemo iz tega spisa to-le, kar bo marsikateremu naših bralcev v poduk.
Cešnjevo drevo je, kar se podnebja in zemlje tiče, med vsemi sadnimi drevesi najmanj izbirčno. Povsodi se more saditi, cel6 tam, kjer druga sadna drevesa ne rastejo ali le klavrno životarijo. In koliko je še prostora za nasad tega koristnega drevja !
Tu ne mislimo na rodovitna in zavetna tla, v katerih žiahtnejše sadje, ki več dobička vrže, lahko sadimo, tudi ne na zračne, pa ne prevetrovne visoke planjave , ki so tudi za druga sadna drevesa primernejša, tu mislimo le boij na rebra s plitvo prstjo, kjer kaj druzega ne rodi, kjer pa češnja vendar še shaja. Češnje niso ne, kar se zemlje tiče, izbirčne, pa tudi ne proti obnebju preobčutljive S suhoparno, grobljasto zemljo so tudi še zadovoljne. Ce pa prst ni preplitva, tako, da morejo korenine globokeje zariti se, češnje zrastejo v mogočna drevesa in rodijo obilen in dober sad.
Pri zasajanji češenj je v prvo gledati na to, da se jame dosti velike izkopljejo in da korenine v zdravo, rahlo in rodovitno prst pridejo. Tako se mlado drevo lahko prime, močno zaraste in goste korenine požene, da prvo dobo srečno prestane, v kateri mladim češnji-cam največ nevarnosti preti. Vse močnejše korenine se prirežejo in poškodovane ali morda bolne do zdravega lesa porežejo. Pri tem delu mora prirezovalec paziti, da pridejo rezi na spodnjo stran.
10
Češnj^e naj se sadij o pomladanski čas. Jeseni se smejo le takrat saditi, kedar je nada, da se drevesce se tisto jesen prime in obkorenini. Kdor pa spomladi češnjeva drevesca zasaja, jih mora rano saditi, še predno stebla gnati začnć.
Nadalje se morajo, kolikor mogoče, malo prire-z ova ti. Češnja neobrezana navadno lepšo krono na-reja in zdravejša ostaja, nego ona, ki je bila obrezana.
Češnja se pri posajanji le takrat prireže, če bi se jej s tem lepša podoba dala, ali pa, če ima drevesce premalo korenin. Potlej se le tiste veje odrežejo, katere pregosto rastejo.
VisokodeblaBta drevesa se po vrtib, ob cestah in po robeh in rebrih po 10 — 12 metrih vsaksebi posajajo; na polji jned njivami pa 15—18 metrov.
Češnje se dajo tudi precepiti v boljše in rodovit-nejše sorte. Vendar pa se more to le v taki starosti drevesa storiti, v kateri posamesne veje, na katerih se hoče cepiti, niso debelejše, ko 5 centimetrov v prerezu. Precepljenje se pa , kakor skušnje uČ6, najvspešnejše tako godi, da se najprej glavnejše veje pocepijo, postranske pa še le drugo in morda cel6 še le tretje leto.