Pomorščakom ni dovolj samo polovica plače
Vsaj to bi lahko razumeli ministri in brodarji - Od petka stavkajo kovinarji
P 0 daljšem razdobju smo bili v Trstu ponovno niu Place rezkemu žvižga-sjjjh libijskih avtomobil-
sličrH Jeepov» v mnozlco in l^m m Policijskim postop-
tovaii8 "aterimi naj bi «va-all>l javni red in mir.
naio^-^.ih in istočasno Jsih spopadov je
S- V torek- k0 80 stav‘
pri 61. Pomorščaki skušali Pie? t1U- odhod “Satur-loti '	■i™	ni	sicer	v ce-
bclve^?®10' ker so ladJ0 morske - odPel-'ali od P°-
veoa'‘a Prav zaradi njihova ^astoPa družba last-
je Postaje. Vendar pa 'a ni
Vs*at Prisiljena, da se je »ost,, 2ačasno odpovedala ško ,SH’- da bi na P°tni-Od v‘adj° vkrcali za silo sep vetrov zbrano po-io od ^avkokazov in lad-;i NP„eljali na vožnjo pro-'* c uYorku- «Saturnia» suhem doku in ne bo
bo^u3], °dPluti preden ne t; TjJs?nčali stavko delav-^ raškega arzenala.
kov6l^°nstracije pomoršča-sredo ? se nadaljevale v Sili J, so Pomorščaki no-svojjP? mestu napise s žahtnV1 Pajpomembnejšimi
tiet®onst?i' Koncno je d0 Petek uraciJ prišlo še v iajjjjč k° so hodili po tr-kajopi J^icah skupno stav-Sčaki ovinarji in pomorcem te akcije so bile po-bte2 sP°ntane in bi se i*ntervriepot;rebne policijske Vseuj enciJe končale po-bi v miru, tako da ne bost o °§rožena ne var-tega Premoženje kate-®asn0 meščana. Isto-
bneh Pa, ie v vsek teh
Vaistv Vedka večina prebi-
t V	3. PiH Irv^iv, rt »*%«
^tVn	v cunia jjjcur
staV|?„a odločno na strani :b kni^°6*d pomorščakov bio , 'farjev in to ne sa-
:b kn^o6ih o
Prebjt |>esedami. Podpora šlg d a!stva je namreč pri-skeg) lzraza tudi v občin-
t0vaki Ve*'u> kJer s0 vs' sve_ j r,rčno 'nekateri odkrito bier) ’ drug] po sili raz-desof Prd stavkajoče in jo ^minutno prekinitvi-ravnaJnske seje obsodili Pom'16- Po»cije.
'ec kn?rsčak’ stavkajo že bi *esec dni zato, da
le>bkoveSl1 Povišanje pre-ra kar imajo ne-
dvomno pravico, saj je v polemiki med njih sindikalnimi organizacijami in gospodarji dokumentirano dokazano, da prejema pomorščak od 40 do 50 tisoč lir na mesec in da je vkrcan komaj polovico mesecev na leto, kar pomeni, da prejema plačo samo pol leta.
K temu pa je treba še
dodati režim, ki vlada na žal preštevilnjh ladjah: ozke kabine brez zraka, sla: ba hrana, izredno naporno in odgovorno delo, plačevanje nadur samo do določene meje, šikaniranje in podobno. Zato so tudi u-pravičene števjpn* druge zahteve in zlasti zaiiteva, da je na kiovu prisoten izvoljeni sindikalni predstavnik, ki naj bi skrbel za izvajanj* zakonov in delovnih pogodb, ki 'ščitijo pomorščake.
Kjasuj»rii..SQjaučfili. s ponovnim stavkovnim bojem v’ petek in bodo stavkali pet dni. Vendar pa to ni prva stavka, saj so se vrsto' mesecey-. vrstile enodnevne ktavKe nato 'so stavkali dva dni, končno izmenoma v raznih podjetjih različno število ur. Vse te stavke so bile enotne in izredno odločne, saj je vedno presegalo število stavkajočih 90 odstotkov.
Tudi razlogi, ki so navedli kovinarje na stavko, so v glavnih potezah podobni razlogom pomorščakov. Plače jim niso povišali že od leta 1951, delov na pogodba je stara več kot deset let in režim, ki ga skušajo ustvariti številna podjetja, lahko označimo samo s premilo besedo: policijski
Ekonomisti iz vrst sindikalnih organizacij so istočasno kot ekonomisti «confindustrie» in «fedar-me» izračunali, da bi izpolnitev delavskih zahtev bila za 6 do 10 krat nižja, kot znaša škoda od do sedaj izvedenih stavk.
Preprosta logika jasno govori, da bi se delodajalcem iz čisto gospodarskih razlogov splačalo sprejeti delavske zahteve v celoti (ni pa dvoma da bi na pogajanjih lahko marsikaj znižali), vendar pa trma-
sto vztrajajo in do sedaj niso popustili.
Očitno gre za voljo velekapitala, ki hoče upogniti celotni delavski razred in ne samo ti dve kategoriji in ki zlasti želi, da se ne
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOf o
o
o
o
o
o
Velika množica delavcev ladjedelnic. Tovarne strojev. ILVA in števil-nih drugih industrijskih O podjetij, pomorščakov in g meščanov se je včeraj O zbrala na Trgu Garibaldi di. kjer je govoril tajnik g FIOM CGIL Lama.
O Zborovanje je poteka O lo povsem v redu in po O zaključku so se udele-O ženci pričeli vračati na . ^ svoje domove, ne da bi O formirali od oblasti niz O razlogov Javne varnosti* prepovedano povorko.
O Kljub temu pa so poli-2 .cijskj .organi posjayUi.ua Barieri kordon. Po kraj-- šem prerivanju se Je začula trobenta in prišlo t je do nnapadait. kot je rgzvidno s spodnje slike. Vendar pa — zahvaljujoč se mirnemu in zadržanemu obnašanju delavcev q — ni prišlo do nobene-q ga resnejšega incidenta. Kljub temu pa so tudi včeraj porinili na grob način dva delavca v policijski avto. Prvi iz teh primerov je dobro razvija den iz tretje slike.
G
c^OOOOOOOOOOOOOOOOOOi
bi enotnost med sindikalnimi organizacijami utrdila z uspešnim zaključkom stavkovnega gibanja.
Očitno pa je tudi, da ta napad velekapitala na delavske pravice zanima povsem stvarno ne samo v teh dveh velikih stavkah sodelujočih delavcev, temveč vse druge številne kategorije in celotno delovno prebivalstvo.
To so razumeli prebivalci ne samo v Trstu, temveč tudi v vseh drugih italijanskih mestih, in prav ta enotnost je tudi porok za nadaljnjo in uspešno borbo, je porok, da delavci ne bodo omagali do končne zmage.
B. S.
o
o
o
D
5
8
G
G
O
o
n
V
O
O
o
o
FO 33 DNEH
V
f
NEKDO BT S F. MORAL VENDAR ZA TO SRAMOVATI
aitiiBtiiiiftiifiiviitaMtiiiiiiiiitiiaiiiiiiiiiiiiiitifiiiiiiaiiiiiiaiiiiiiiiiaffiiiiiiiaiiiifiiiiiiiiiaiiiiiiiiii^aiiaiiiiiiitiiiaiiiiiiiifiiiiitiaaaiiiiiiiaiiiiiiiiiiaiiitiiaitiiiiisiiiNiiiatiiiaiiiiiiiiiiaiiaiiioMtvititiiifliiiaiiitiMMivaiitiacittiivioiiitiviffiltitiiiifeiiititiiirvtiiiiaiiiiiiiiiiiftiiiiiifiiitiiiniitiiiiiiiiiamiKifitifiiiiaiamtMi
Pred jutrišnjo obnovo sestonka štirih zunanjih ministrov v Ženevi
Gromiko	poudarja,	da
vlade SZ predstavljajo dobro podlago za sporazum
Herter pa je izjavil, da ne goji velikega upanja v uspeh - Danes bo sestanek zahodnih ministrov ob sodelovanju Pelle - Včeraj sta se sestala Gromiko in Bolz, ki sta prva prispela v Ženevo
ŽENEVA, 10. — Frva dva nadaljevala z ostalimi sest danes prispela v Ženevo. Andrej Gromiko, ki je odp lom iz Moskve, je prispel letalu «1L-18». Z njim je prispela vsa sovjetska delegacija, katere člani so isti, ki so se udeležili konference pred prekinitvijo. Ob prihodu na letališče je Gromiko prebral v angleščini izjavo, v kateri je poudaril, da samo sovjetski predlogi od 9. in 10. junija predstavljaj^ dobro podlago za sporazum.
V teh predlogih se pred-vidpva ustariovtev ysenem-škega odbora, ki naj bi imel
zunanja ministra, ki bosta anek v ponedeljek, sta že Sovjetski zunanji minister otoval danes zjutraj z leta-v Ženevo okrog poldne na
nalogo proučiti vprašanja glede ponovne združitve Nemčije v roku jg mesecev. «ZSSR upa — je dejal Gromiko da bo konferenca v Ženevi izhodiščna točka za dosego ustaljenega mednarodnega vzdušja, ki bo manj hladno od sedanjega in ki naj bi olajšalo korenite odločitve glede vprašanj, ki jih bomo ohravnavali na sestanku najvišjih. Sovjetska vlada je s svoje strani pnpiavljena na vse načine
prispevati k dosegi pozitivnih rezultatov prihodnjih
pogajanj, Ce obstaja tudi s strani zahodnih držav želja po upoštevanju interesov vseh udeležencev konference, je zaključil svojo izjavo Gromiko, potem bo mogoče doseči uspeh.»
Drugi je prispel v Ženevo danes zunanji minister Vzhodne Nemčije dr. Bolz, in sicer z vlakom. Tudi on je dal izjavo, v kateri je poudaril, da vlada Vzhodne Nemčije zahteva, kot prej, sklenitev mirovne pogodbe z Nemčijo in statut za svobodno in demil tarizirano zahodnobei! ns o mesto, da bi se na ta način dosegla
pomiritev v tem nevarnem središču napetosfi. «Nemško
ljudstvo, je dodal Bolz, zahteva v prvi vrsti začetek razpravljanja med delegacijama obeh Nemčij o sklenitvi nenapadalnega pakta. Direktive naše vlade odgovarjajo želji našega ljudstva. Storili bomo vse, kar je mogoče, da bi prispevali k u-spehu konference.«
Okrog 18. ure sta se Gromiko in Bolz sestala na sedežu sovjetske delegacije v Ženevi.
Herter pa je danes odpotoval iz VVashingtona z letalom v Ženevo ter izjavil: «V Zeiuvi bomo kot v preteklosti vodili pogajanja v
dobri veri. Odločeni smo obdržati naše obveznosti do dveh milijonov svobodnih meščanov zahodnega Berlina«. Nato je dodal, da se bodo ZDA, Francija in Velika Britanija ponovno trudile, da bi dosegli v Ženevi razumen sporazum s Sovjetsko zvezo glede vprašanj Nemčije in Berlina/Poudaril Pa je, da ne goji velikega upanja v uspeh.« »Pogajanja s Sovjetsko zvezo, je dejal Herter, zahtevajo neizmerno potrpežljivost in dolgotrajno delo.« Končno je izrazil zaupanje v enotnost zahodnih zaveznikov, ki naj bi ostala trdna tudi med novo fazo ženevske konferen-
ce. Ko je omenil razgovor«, ki jih bo imel v Ottawi j z kanadskim predsednikom Vlade in zunanjim ministrom, je Herter dejal, da je ta sestanek važen za tesno so- j delovanje med ( Kanado in ZDA. Herterjevo letalo je odpotovalo ob 14.45 uri v Ottawo, od koder bo Her-‘ter odpotoval ponoči ob 23. t uri v Ženevo. Tudi v Otta-wi je ponovil Herter novinarjem v glavnem svojo wa» shingtonsko izjavo.
Iz Luksemburga pa poro-čajo, da je zunanji mini- ! ster Zahodne Nemčije von Brentano dopotoval dane«
(Nadaljevanje na jf, straniJ i
JU * *
' i. j £K>.
Leto XV. - Št. 165 (4319)
TRST, nedelja 12. julija 1959
Cena 30 lir
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
PrimorsI^tfnevHle
12. julija 1959
■ f'
tt m ^
■i’
Mora, je v
Sedem dni v svetu
Aktualni
portreti
ALI VEŠ...
— da se v pariških financ-nih krogih širijo glasovi o bližnji sovjetski «ofenzivi» * ustanovitvijo zlatega rublja kot konkurenta dolarju. Na splošno cenijo, da je Sovjet-ska zveza drugi proizvajalec zlata na svetu, takoj za Južnoafriško unijo. Rezerve zlata * Sovjetski zvezi se prav tako smatrajo za največje na sve-tu, po onih v ZDA. Sovjetske prodaje zlata so na zapadnik tržiščih praktično preneha!6 z začetkom letošnjega leta. Prav tako poudarjajo, zahtevo sovjetskih oblasti, da k' trgovali z zapadnim sveto® na podlagi kreditov. Iz vsek teh razlogov se v prestolni-cah zapadnih dežel računa * možnostjo, da Sovjetska zve-za pripravlja monetarno te formo, na temelju katere ki rubelj mogli zamenjati z z'a‘ tom, s čimer bi rubelj postil močna valuta, v neki mef* konkurent dolarju.
* * *
—da se je indijska trgovski družba »Kontvela iz KamP'l,‘ ja pri beograjskem izvoznet* tn uvoznem podjetju eCentrtr tekstil» zanimala za univer žalne ženske in moške čeri)6' ki jih izdeluje čevljar M'c° Markov iz Zrenjanina. Ind‘l' ska družba jih namerava «a ročiti večjo količino za tr<r dajo na domačem trgu.
***
— da bodo — po vesteh i* Johannesburga — na kontrol-nem stolpu tamkajšnjega » tališča postavili radarske o* prave za odkrivanje nevih' Na platnu bo moč «videt* nevihte na razdalje 200 tam-Mnoga sedanja letala im®!0 radarske naprave v svoje® prednjem delu, a neprimern0 bolje je, če veš za nevih® še preden se podaš na P°
* * *
— da o ameriškem mesi Seattle, v državi Washiu0toJ vršijo že sedaj priprave 1 «Razstavo 21. stoletja»• dveh desetletjih bo to P** svetovna razstava v ^ L Predvidevajo, da jo bodo 0 prli 10. maja 1961 m bo tT jala 18 mesecev. Tema ra stave bo eClovek v vesolj ' Poleg tega bodo prikazali v go znanosti v sodobni c‘v1 zaciji, kakor tudi kulture * rodov, ki žive na obalah hega oceana. Dobro razstavnega prostora bo obsegali predmeti, ki bo prikazovali napredek zna
s ti.
*# *
da si je neki pr°^eS°^. izposodil v javni knjižnici ?. ko zelo obsežno znanstve^ delo in da je med zadnjo predzadnjo stranjo knjige šel ček za 5 funtov in 1®**^ na katerem je bilo tiapisi . »Namenjeno	pogumne
bralcu, ki bo to delo preb do konca».
** #
■ ftd
— da so v Franciji nrfll* trg kopalne kostume i® pirja; taki kostumi so >l ^ zelo poceni, imajo pa to
bo stran, da jih moraš za njati vsak dan.
***
— da na univerzi v Chjf*. gu obiskuje fakulteto z» hologijo neki študent, ki r ^ no prejema okrog 100 PlS )0 od sto različnih deklet.
ga vprašali, čemu
tolikšna (
respondenca, jim je štu odgovoril, da želi imeti * ( posreden vpogled v žeb JT, psiho«, ker mu je to Poit $ no za njegovo doktorsko sertacijo na temo «Psih° ja žensk«.
* * *
u|
— da je začela ti Zo0f■ izhajati v bakrotisku HuS ^ rana revija «Globus», jf dobimo v prodaji tudi P. * stu in sicer v Tržaški parni in ti večjih časoptS produjulnicuh.
* * *
— da so francoski objavili pred dnevi- P0^ d(/ o neki novi tvarini, ki otn°tf ča, da vsi materiali brez ^ like, kot na primer g ment itd. postanejo p, prevodniki električnega tov#. če jih premažemo s to rino.
* * *
P
— da so v tovarni ur ^ / jevu izdelali zapestno nf0 ji budilko, ki tehta fc°Tn®Gjj' gramov. Uro izdelujejo se> sko in gre zelo dobro v “ dajo.
- * * *
iijl
— da so v Zapadni Ne°j0,i izdelali maslo, ki mu top j ne škodi. Ohraniti ga je kar dve leti.
* * •
— da so ti nekem Škem središču v -Solil* (! zvezi vzgojili drevo, ki r jI brez vode. V petih 1*® zraslo za 10 metrov.
* * *
— da so na Japonske®*^ delali stroj za čiščenje j ljev, ki očisti par čevU
v SO sekundah.
* * *
— da je na svoje potot> na Antarktiko Byrd vzeti s seboj hladilnik, obvaroval hrano pred Pr likim zmrznjen je m.
MAR1SA ALLASIO ki se Je lani sredi novembra poročila s princem Calvi di Bergolo, je f. t. m. v kliniki Villa Mafaida v Rimu povila sinčka. Pravijo, da Je bil porod prezgoden. Dogodek pa je pripomogel k spravi obeh družin, ki sta bili zaradi poroke
REMO ANDHEGHETTI je star 47 let. Ko Je bil star tri leta, so ga starši neko noč v prvi svetovni vojni na begu izgu. bili. 3-letnega Rema so pobrali neki ljudje in ga izročili v Turinu v zavod. Po 44 letih je Remo te dni našel svojo družino.
LUCIANO BENEVENE Je znani pevec italijanskih popevk. Ker mu je v zadnjih letih šlo slabo, se je lotil organiziranja baletnih predstav, vendar kaže, da mu Je šlo narobe, ker so ga spravili za zapahe, ker da se Je ukvarjal s trgovino z »belim blagom«.
ENR1CO CESAHONI je bil vodja tiste tolpe, ki je v Milanu v Ul. O-soppo vlomila v banko. Uspelo mu je zbežati v Južno Ameriko, tamkajšnje oblasti pa so ga prijele in ga po poldrugem letu vrnile Italiji. Mož je sedaj v zaporih S. Vit-tore.
(Ob ukinitvi dvojezičnih šol na Koroškem)
FERDINANDO STAGNO DALCONTRES Je novi predsednik pokrajinske skupščine na Siciliji. Pri drugih volitvah Je dobil 45 glasov proti 41. Pripada krščanski demokraciji in zanj so glasovali demokrščan-ski poslanci ter seveda monarhisti in lašisti.
Po Morovem
Toda od nedelje je na prvem mestu zanimanja atentat v Ul. Val Savio. Atentatorji so pod sedež v avtomobilu uslužbenca tunizijskega veleposlaništva v Rimu Taje-ba Bulhufa položili bombo. Ta je eksplodirala, preden je kdo sedel v avto, in v hipu, ko se je v bližini avtomobila igrala skupina otrok. Eden od njih je umrl v trenutku, ko so ga pripeljali v bolnišni-ino, več drugih pa je bilo precej ranjenih.
Atentatorjem je bilo znano — in tega Bulhuf ne taji da je on delal za alžirsko fronto narodne osvoboditve. Atentat spada v vrsto atentatov, s katerimi so se proslavili francoski teroristi že po Nemčiji in Švici, da o sami Franciji niti ne govorimo. Organizacija, ki dela te atentate, je znana pod imenom »rdeča roka«. Nje namen je, z nasiljetp preprečiti vsako delovanje v korist alžirskega osvobodilnega gibanj«.
Značilno je, da je do atentata prišlo kar kmalu po obisku de Gaulla v Italiji. Značilno pa je tudi, kam se je
Burna zgodovina Marconijeve jahte na relaciji Trst-Zader
usmerila preiskava italijanske policije. Ves svet govori o teroristih »rdeče roke«, toda italijanska policija se je zagnala v alžirske kroge, češ da gre gotovo za kak akt maščevanja med Alžirci samimi. Mogoče je to le zunanji videz za odvračanje pozornosti od preiskave, za katero hoče imeti policija mir. Tako vsaj bi se moralo skoraj nujno sklepati, ker je že kar neverjetno, da bi bila policija zares tako naivna, da bi domnevala, da ima v rokah atentatorje, ko je »zajela« nekaj alžirskih ciganov v bližini Neaplja, potem ko so se od nedelje z velikansko (!) hitrostjo 50 km na dan štiri dni pomikali od Rima navzdol. Najbrž teh nekaj ciganov v dvema ženskama in nekaj otroki ter dvema kozama, so vsi skupaj potovali z neko »Alfo 1900» in »Citroenom« ter so tudi vsi skupaj analfabeti, za atentat niti vedelo ni. Lahko da hoče policija samo skriti smer svoje bolje naperjene preiskave. Ce je namreč gonja za Alžirci — in to takimi, kot so omenjeni cigani — glavni del njene preiskave, potem so seveda lahko atentatorji zelo zadovoljni. Toda V tem primeru bi se lahko tudi vprašali, zakaj se preiskava tako vodi. Ali je to v skladu s kakimi obljubami ob de Gaullovem obisku? Nekateri namreč domnevajo, da je imel atentat namen, da nudi italijanskim oblastem povod, da se Alžirci, kot neljubi gostje, zaradi katerih je v nevarnosti Življenje samih Italijanov, odstranijo iz Italije.
Pred nadaljevanjem v Ženevi
Konferenca v Ženevi se bo sedaj spet nadaljevala. Ali so se v času odmora kaj pomnožile možnosti, da pride do kakih soglasnih zaključkov? To je težko reči. V tem času sta dva dogodka spet podkrepila tezo, da sta pravzaprav le ZDA in SZ, ki se morata sporazumeti, ker končno le ti dve velesili največ odločata.
Podpredsednik ministrskega sveta SZ Kozlov je prišel v
PRI ZADRU DVIGAJO IZ MORJA <PLOVNI LABORATORIJ» ELETTRO
Kako je nemški kapitan Zimmermann «zatisnil eno oko», kako je prof. Picotti reševal in skrival znanstvene naprave in kako je angleški torpedo «Elettro» pri Zadru potopil
Ko je bil še na prvem mestu v političnih razmotrivanjih govor tajnika KD nedeljo dopoldne nenadni dogodek popolnoma preokrenil zanimanje politične javnosti, Gre za atentat, ki ni dosegel neposrednega namena, a j« zahteval smrtno žrtev med najbolj nedolžnimi in najbolj oddaljenimi od vsega, kar bi moglo biti nagib za atentat.
Kot ja znano, je Moro ob zaključku zasedanja pokrajinskih in deželnih tajnikov KD imel govor, v katerem je zlasti'poudaril antifašistični značaj KD. Govor je seveda povzročil nemalo začudenja, če se pomisli, da ta stranka že dolgo ni čutila potrebe poudarjati svojega antifašizma. Presenetljiv je pa govor še zato, ker stranka že dlje časa dela z roko v roki s fašisti, sprejema njih podporo in jim nudi razne koncesije. Poleg vsega tega pa stranka dopušča, da se v njej sami vedno bolj uveljavljajo elementi, ki jih skoraj kaj drugega ne loči od misinov kot formalna pripadnost KD; primer; rimski župan Cioccetti.
Konkretno bi imel antifašizem KD takoj priložnost pokazati se v dejanju na Siciliji. A se ni pokazal. KD je na Siciliji v koaliciji z misini in monarhisti ter liberalci.
Po vsem tem je torej jasno, da je Morov govor narekovala bolj zadrega; to je tista stalna nevšečnost v tej stranki, ko je treba zadovoljevati pripadnike, katerih miselnost je precej levo usmerjena, to se pravi, da so iskreno protifa-šisti, kakor je treba drugič spet zadovoljevati tiste, ki jih v okviru KQ drže nagibi, ki niso posebna ovira, da bi ti strankini pripadniki ne bili lahko tudi monarhisti ali pa celo misini. Ce potem še dodamo, da združuje stranka delavce, ki stavkajo, in delodajalce, proti katerim so v mnogih primerih stavka naperjene, tedaj j« permanentno stanje zadrege očitno. Zgolj a tega pogleda je treba torej presojati Morov govor in ne kot kako idkreno in programsko izjavo. Priča pa govor sam, da je Moro čutil potrebo po takem govoru, to se pravi, da basi stranke dejansko ni všeč paktiranje z desnico. Potreben se je tudi zdel Moru tak govor zato, ker se bliža kongres KD. In Moro ve, da bi zanemarjanje antifašizma lahko pripomoglo do ponovnega dviga Fanfani-Ja, M n« namerava biti pred kongresom neaktiven.
Pretekli teden so na Siciliji izvolili predsednika tamkajšnjega deželnega parlamenta. Ker pri glasovanju prvi dan nobeden od dveh kandidatov ni dobil večine, je bilo treba volitv« ponoviti drugi dan in tedaj je koaliciji K1D s fašisti, monarhisti in liberalci uspelo dobiti večino, toda še vedno ne tolikšno, kolikršna bi morala biti, če bi za kandidata koalicije glasovali vsi poslanci, ki pripadajo omenjenim štirim strankam. Ze pri prvem glasovanju bi pa zmagal nasprotni kandidat, če bi volilo 90 poslancev, kot bi bilo pošteno. Toda po postopku, ki je za navadnega človeka čisto nerazumljiv, krščanski social-ci (Milazzova stranka) niso mogli nastopiti z devetimi poslanci; toliko sedežev so si namreč pridobili pri volitvah, toda Milazzo in Corrao sta bila izvoljena v več okrožjih. Cisto navadna politična nepoštenost omenjene koalicij« pa je preprečila, da bi že pred volitvami predsednika prišli v parlament poslanci, ki bi jim pripadel mandat, kateremu bi se Milazzo in Corrao odrekla. Tako se lahko vedno izigrava zakonitost ako je komu to prav in mu uspe dobiti dovolj glasov.
Atentat
v Ul. Val Savi«
III lil lil IIIIIIII Mllllllll II, lllll IIIII Itlll IIIIII lllltllllllllMIIIIItlll.llinlllllllMItlllllllllMIliliH.fllllKilKKIttllHKIiiKlllllllllltllllllllinililliiiiilKiiniiiiftiiuMflKliHilllilHIIIIIIMIItiiillllMtlltllltii iKimifiKiini |,|„ mitu muli || malin m mitu |,| 11,1,1
Borba koroških Slovencev za svoje narodnostne pravice se sicer odvija v precej drugačnih razmerah od onih, v katej-ih se morajo za svoje pravice potegovati v Italiji živeti Slovenci; vendar pa je treba ugotoviti, da so koroški Slovenci razpolagali do sedaj z ustanovo, ki je bila neprecenljive vrednosti za utrjevanje strpnega sožitja med Slovenci in Avstrijci, hkrati pa je predstavljala učinkovito sredstvo za preprečevanje narodnostnega pritiska na slovensko narodno manjšino na Koroškem.
Gre namreč za dvojezično šolo, ki so jo že leta 1945 uveljavili na Koroškem v vseh narodnostno mešanih krajih. Bistvo take Sole je v tem, da se otroci, ki žive na narodnostno mešanem ozemlju, vzgajajo in izobražujejo tako, da poleg svojega materinega jezika obvladajo tudi jezik svojih ‘sosedov. Ne more nam uiti pomen in važnost take šole,' če pomislimo na razmere, v kakršnih so prisiljene živeti narodnostne manjšine, zlasti pa če imamo pred očmi najrazličnejše oblike pritiska, ki sp mu te manjšine izpostavljene. Ta pritisk, ki ga pripadniki narodnostne manjšine občufijo najhuje že v otroški dobi, povzroči v otrokovi duši nastanek občutka manjvrednosti, ki ga ne zapusti vse življenje. Ta občutek ga žal v prepogostih primerih celo sili, da zataji svojo narodnost in se potujči, postane vnet pristaš prevzete narodnosti in pogosto celo prednjači' v šovinističnih podvigih proti lastnemu narodu.
Dvojezična šola ima nedvomno to vrednost, da človeka navaja že v otroški dobi na spoštovanje tuje narodnosti, krepi v njem čut .za pravičnost in enakopravnost, zatira že v kali vsakršno obliko šovinizma in narodnostne nestrpnosti ter tako utrjuje v otrokovi duši vse tiste vrline, ki so za mimo in plodno življenje v narodnostno mešanem občestvu temeljnega pomena.
Spričo tega 'je povsem razumljivo, da se koroški Slovenci tako vztrajno bore za
dvojezično šola, hkrati pa je tudi jasno, kakšni nameni vodijo tiste avstrijske kroge, ki so prvi sprožili ofenzivo proti taki šoli na Koroškem in tudi dosegli, da so te šole sedaj tudi dejansko odpravili.
Stvarnih in prepričljivih argumentov proti dvojezični šoli ni in jih tudi ne more biti; edini argument proti' taki šoli more biti izključno šovinističnega značaja. In dejansko se je ofenziva proti dvojezični šoli na Koroškem začela samo zaradi tega, ker taka šola predstavlja močno oviro za germanizacijo slovenske manjšine na Koroškem. Dvojezična šola sicer ni edina ovira na tej poti, ker ima vladajoči narod neprimerno močnejša sredstva za izvajanje svojega pritiska na gospodarsko, socialno, kulturno in politično šibkejšo narodno manjšino; vendar pa drži, da gre dvojezični šoli vsaj ta zasluga, da se — vprav zaradi nje — ta raznarodovalni pritisk na koroške Slovence ni mogel izvajati s tisto učinkovitostjo, ki je tako pri srcu vsem avstrijskim pangermanističnim šovinistom starega in novega kova.
Tudi avstrijski demokristjani so tej gonji proti dvojezični šoli na Koroškem podlegli in sprejeli za svoj fašistični eargu-ments, da pomeni taka šola »posilstvo za veliko nemško večino» (ki dvojezične šole sploh ne obiskuje!). Za take šoviniste je «posilstvo», če le en sam pripadnik gospodujočega naroda obiskuje dvojezično šolo; hkrati	pa zanj	ni	nobeno	«posilstvo», če
mora narodna manjšina obiskovati šolo v tujem	jeziku,	za	pouk v	materinem je-
ziku pa je potrebna celo prošnja staršev!
Da tako razumejo demokracijo, pravičnost in enakopravnost avstrijski demokristjani, ni nič čudnega, ker demokristjanski čut za	pravičnost	poznamo	tudi pri nas;
da pa	na tako	demokracijo	pristajajo tudi
avstrijski socialisti, to pa nam nikakor ne gre v glavo!
Marsikomu že «zrelih» ljudi bo še v spominu napetost, s katero se je leta 1926 pričakoval uspeh italijanskega znanstvenika Guglielma Marconija, ko je s svoje jahte »Elettra« poizkušal prvo radiofonsko zvezo med Anglijo in Avstralijo. Tedaj smo v časopisih in revijah občudovali sliko bele jahte »Elet-tre«, ki pravzaprav n,i bila več jahta, pač pa pravi plovni laboratorij. Tedaj si ni nihče mogel misliti, da bi mogel ta «plovni laboratorij«, da bi mogla »Elettra« tako žalostno končati. Pobudo za obujanje njene zgodovine nam daje vest, da se je neko jugoslovansko podjetje lotilo dviganja trupa «Elettre» iz morja v bližini Zadra. Jugoslovansko podjetje se sedaj šele pripravlja na to, vendar je računati, da bo delo uspelo, in tedaj bomo videli, kaj je od bele jahte po 15 letih še ostalo.
Pa začnimo s kratko zgodovino jahte, od njenega «rojstva» pa do žalostnega konca. »Elettra« je bila zgrajena že prva leta 19. stoletja. Zgraditi si jo je hotel neki avstrijski nadvojvoda.
Posarje je že od januarja 1957 formalno pripadalo Zahodni Nemčiji, vendar je do pred tednom dni ostalo v aekonomski skupnosti« s Francijo in zato je bil v Posarju v veljavi francoski frank, med Posarjem in Nemčijo pa so bile carinske meje. Pred tednom dni pa so to ((nenormalnost« prekinili in v noči med nedeljo in ponedeljkom se je pri bankah v Posarju začela zamenjava francoskih frankov v nemške marke. Na mejah z Nemčijo pa so bile odstranjene carinske pregraje Tik pred zamenjavo valute so prebivalci Posarja nakupili s franki čim več tistega blaga, ki je v Franciji cenejše kot v Nemčiji Čez nekaj dni pa je v Posarju že prišlo do demonstracij, kajti trgovci so v novih razmerah nekaterim artiklom takoj dvignili cene.
ki jo je krstil »Rovenska«. Ob koncu prve svetovne vojne so jo Angleži, kot zmagovalci -vzeli kot vojni plen in je bila «Rovenska» vključena v seznam angleške mornarice. Vrhovno poveljstvo britanske mornarice pa jo je že leta 1919 prodalo Gugliel-mu Marconiju. Ta jo je prekrstil v »Elettro« in jo'nato spremenil iz razkošne jahte v plovni laboratorij in na njej prebil vrsto let najin-tenzivnejšega in tudi najbolj plodnega življenja.
Leta 1943, na dan, ko je italijanska vojska kapitulirala, je bila »Elettra« zasidrana v tržaškem pristanišču. Znano je, kakšne so bile tedanje razmere in s kolikšno lahkoto so nacisti zasegli vse, kar jim je prišlo pod roke. Bili smo pa že leta 1943, ko so v seznamih nemške vojne in trgovske mornarice bile že strahotne vrzeli, zato jim je prišel prav vsak plovni objekt in tako tudi «Elettra». Ko so jo nemške vojaške sile zasegle, so sklenile, da iz nje napravijo nekaj takega, kar bi bilo vsaj približno podobno korveti. Odpeljali so jo v tržaški arzenal, kjer so ji spremenili kljun, zamenjali dimnik, odstranili jambore in nataknili nanjo nekaj topov in strojnic.
Tej spremembi se je treba zahvaliti, da je od prvotne jahte že takoj nekaj ostalo za muzej. Vtem ko so v Tr* žaškem zalivu jahto »popravljali«, so nekateri tehniki zbrali podatke in dimenzije in neki tehnik je izdelal miniaturni model »Elettre«, ki ga moremo danes videti v tržaškem pomorskem muzeju. Isti muzej pa si je tedaj prilastil tudi sidro «E-lettre« in njene jambore. Ti predmeti so trenutno v kleteh gradu Sv. Justa.
Toda jahta je krila vse drugačno bogastvo. Bila je Marconijev plovni laboratorij. In na srečo je uspelo rešiti tudi to. Verjetno najbolj zanimiv del njene zgodovine je prav ta. Novi kapitan «Elettre» j« bil namreč Nemec Zimmermann, ki je bil častnik še stare cesarske nemške vojske. V nasprotju z nacistično nadutostjo je imel Zimmermann vendarle nekaj čuta do znanosti in zgodovinske vrednosti »Elettre«. To je pripomoglo prof. Picottiju, da je od Zimmermanna izprosil, da sme z jahte pobrati znanstvene naprave, s katerimi je bil Marconi jahto opremil. Kapitan Zimmermann se sicer ni upal prof. Picottiju dovoliti, da bi to opravil normalno, pač pa je, kot bi rekli, zatisnil eno oko, morda celo obe. In Picottijevim ljudem je bilo možno, da so naprave »ukradli« in jih skrili.
In ti ljudje so se pod vod-1 stvom prof. picottija dela
Pred desetimi dnevi so Sovjeti izstrelili v »vrhnje sloje atmosfere« raketo z dvema psičkama in enim zajcem. Živali so se po letu vrnile povsem zdrave na Zemljo. Na sliki psička ((Snežinka« in zajec, ki sta »obiskala« vsemi rje. Poizkus spada seveda v področje vsestranskih poizkusov, ki naj odprejo človeku
»varno pot« v vsemirje.
Devetega t. m. se je pred vojaškim sodiščem v Atenah začela razprava proti članu glavnega odbora stranke EDA Manolisu Glezosu in devetnajstim tovarišem, ki jim očitajo špijonažo «v prid neke tuje države za železno zaveso«. Glezosu še očitajo, da je podpiral Kolijanisa, člana Centralnega komiteja razpuščene KP Grčije, ki da ga je skrival, ko je ta lefca 1958 prišel skrivaj v Grčijo. Ne le vsa grška napredna javnost, pač pa tudi mnoge napredne organizacije iz tujine ter tudi posamezniki pozivajo grške oblasti, naj razpravo pred vojaškim sodiščem prekinejo in vso zadevo izroče civilnemu sodišču. Vojaško sodišče, ki sodi Glezosu in tovarišem, bi moglo Glezosa obsoditi na smrt. Glezos je eden izmed najvidnejših voditeljev grškega odporniškega gibanja
proti nacifašistični okupaciji.
ZDA. Zunanji povod obiska je bila otvoritev razstave SZ v New Yorku. Toda Kozlov je svojo navzočnost v ZDA dobro izkoristil za razgovore z ameriškimi najvišjimi predstavniki, tudi Eisenhowerjem. In ker je Kozlov sam na se-
bi simpatična oseba, je postal simpatičen ameriški javnosti. Ne more biti dvoma, da je kaj rekel tudi v korist morebitnega sestanka med Eisen-hovverjem in Hruščevom, kot
(Nadaljevanje na J. strani)
lotili, z. vso vnemo in ga temeljito opravili. Z jahte so odstranili vse, kar 'je bilo vredno skriti.' Tu so zgodovinske znanstvene naprave, s katerimi je Marconi napravil svoje prve poizkuse brezžične telegrafije. Vnema Pi-cottijevih ljudi je bila zares zgledna, saj so v eni sami noči spravili z jahte 24 velikih zabojev, katerih vsaki je tehtal po več stotov. In 13. septembra 1943 zgodaj zjutraj so s tremi vozovi na konjsko vprego odpeljali vse to zgodovinsko bogastvo v neko zapuščeno skladišče tržaške proste luke.
To skrivališče pa se prof. Picottiju ni zdelo kdove kako varno, kajti prepričan je bil, da je le kapitan Zimmermann zatisnil oko, ne pa nemško poveljstvo. Zato je sklenil, da se mora vse to prenesti drugam. In tako so vse te zaboje kos za kosom prenesli v podzemlje gradu Sv. Justa
Ko pa so nato kapitana Zimmermanna premestili iz Trsta drugam, se je prof. Picotti zavedel, da tudi novo skrivališče ne more biti kdove kako varno pred nacisti, posebno zato, ker je zvedel, da se je nemško poveljstvo v Trstu razburjalo zaradi izginotja telegrafskih naprav z »Elettre« in pognalo svojo preizkušeno policijo na sledove izginulega blaga.
Prof. Picotti je začel tuhtati, kam z napravami, ki jih je rešil z »Elettre«. Zvedel je bil namreč, da so mu
,nemške policijske sile že na sledi. Našel j« novo rešitev. Tedaj so kopali predor, ki prečka grič Sv. Justa. Predor naj bi služil prvenstveno zaščiti ljudi pred bombnimi napadi. Prof. Picotti se je dogovoril s skupino antifašistično' razpoloženih delavcev, ki so bili zaposleni pri kopanju predora, da so v steni predora izkopali veliko in globoko nišo in vanjo vzidali vseh 24 zabojev, v katerih je bilo vse znanstveno bogastvo z «Elettre».
Prišel je nato konec vojne in s tem bi bil moral hiti Picottijev strah končan. Pa ni bilo tako. Po pisanju «An-se» naj bi se bile za te zaboje zanimale tudi jugoslovanske partizanske enote, ki so osvobodile Trst. Zato jih je prif. Picotti ponovno izkopal iz stene predora ter jih skril pod velik kup starih, nerabnih knjig. Nato so v Trstu prevzeli oblast Angleži in Američani. In Angleži so bili o zadevi dobro obve-ščepi in so se takoj lotili i-skanja zabojev. Ze dejstvo, da so agenti «Field Security Service« takoj ob prevzemu oblasti stopili k prof. Picottiju, nam pove, da je njihova obveščevalna služba do-hro delovala in da so bili o Stvari temeijito obveščeni. !’rof. Picotti pa je vse zanikal in s tem vsaj začasno rešil znanstvene naprave. Zavedal pa se je, da dolgo ne bo šlo tako. Zato je po tajnih kanalih stopil v stik z Marconijevo vdovo Mario
Crištino Marconi, ki je kot ‘žena velikega znanstvenika imela dostop do najvišjih angleških oblasti in imela prijateljske stike tudi z največjimi angleškimi znanstveniki. To je pripomoglo, da je poveljstvo britanske «FSS» v 'Trstu dobilo od svojih predstojnikov v Londonu nalogo, naj prof. Picottija puste pri miru.
Tudi to jamstvo pa tržaškemu profesorju ni bilo dovolj. Stopil je v stik z določenimi krogi italijanske vojske, od katerih je izposloval sledečo ukano; skupina italijanskih vojakov, ki so se maskirali v uniforme ameriških vojakov, je pfišla v Trst in vse zaboje odpeljala. Iz vsega tega bi se zdelo, da se je vse to razvijalo počasi, toda prof. Picottiju se je hudo mudilo. Ze v začetku poletja 1945. leta so bili znanstveni predmeti, ki so bili rešeni z «E-lettre«, »na varnem« v Milanu. Danes so razvrščeni v eni izmed dvoran milanskega muzeja znanosti in tehnike.
Zaključili bomo s sedanjim delom jugoslovanskega podjetja za reševanje trupa «E-lettre«, ki jo je neki angleški torpedo prve dni januarja 1944 pri Zadru potopil. Strokovnjaki menijo, da se jugoslovansko delo z mate-nalne plati ne izplača. Zato računajo, da nameravajo Jugoslovani «Elettro» dvigniti iz vode in jo postaviti nekam v muzej oziroma ohraniti kot zgodovinski objekt.
PrimofsTcT'Jn^nT le
— 3
12. julij* 1951
JOHN OH E EV ER
Zgodilo se je pred šestimi meseci. Nekega popoldneva j? je pozval personalni — ®'ake je iskal sekretarko. Imela je kakih dvajset let. Bi-a je temnolasa, plašna in !ramežljiva, oblečena eno-•lavno in nič kaj posebno le* Pe rasti.
Ko je delala pri njem ne-kai dni, mu je povedala, da je bila osem mesecev v bol-n*šnici, sedaj pa je le težko nasla delo. Ko jo je bolje 'Poznal, j? videl, da je preobčutljiva in osamljena. Nekoč Je dala rožo na njegovo pi-
salno
mizo, on pa jo je vrgel
v koš za smeti. »Nimam rad roa», je dejal.
Bila je marljiva in točna strojepiska. Le nekaj ni bilo ' redu pri njej — rokopis.
^ je grob, in ga zato ni mo-Sel vskladiti z njeno zunanjostjo. Nekega večera, ko je de-
lala
PH njem šele tri tedne,
sta se dolgo zadržala v pisarji- Potem jo je povabil na kozarec piva. Ona pa mu je rekla;
"Ce bi res rada pila, imam °ma whisky.»
Njena sobica je bila kot s atlica. V enem kotu so bili Paloženi kovčki za obleke in lobuke. Čeprav je bila sobi-ca videti premajhna za omaro. posteljo in stol, na kate-rem je on sedel, je bil v njej se klavir z Beethovnovimi sortami na stojalu. Nalila mu Je kozarec in mu dejala, da se bo preoblekla. Bil je zado-' oljen. Končno zaradi tega Je tudi prišel k njej. Njeno nezaupanje vase, občutek izgubljenosti sta mu zagotav-J*la, da bo varen pred vsemi
Posledicami.
No se je čez kakšno uro zo-Pet obleKel, je jokala. On pa Je bil preveč zadovoljen, pre-več topel in zaspan, da bi se 2a^rel za njene solze.
aslednjega dne je napra-to, kar je bi|0 po njego-ent najbolj pametno. Ko je s‘a k kosilu, je poklical
Personalnega in mu ukazal,
aJ jo odpuste. To popoldne ial	Nekaj	dni	je priha-
(j . a v Pisarno in ga hotela vi-e,b Vendar tega ni dovolil. ait0 je ni videl vse do tega
ecera.
Ko je Blake pil, je opazil, b Je zamudil ekspres. Ulovil ® drug;	ob	petih in o-
r mjnštirideset. Sel je iz ba-• Bilo je še svetlo in rahlo ne, deževalo. Na cesti ni bilo 'kogar. Enkrat ali dvakrat ■ Je ozrl. Nihče mu ni sledil. .^a8°ni so bili na pol praz-8 ‘ Slekel je dežni plašč in 6 na sedež, ki je gledal oti reki. Ogledal si je sose-^ ^ kupeju. Gospa Compton a nekaj sedežev na de-
je Pred njim. Smehljala se
in’ t0da smeh ie bil PrisiIien ^ Je hitro minil. Gospod Yot-
j( ns je sedel tik pred Bla-Okregala sta se in nista kovoriia ^ Sf» t
ga 10 ni omajalo Blakove-tijt ^°v°ljstva, ki ga je ču-
Je sedel na neudoben Podzemne železnice ob
Sedež Petih
Klon 111 oseminštirideset, la P b*'a stara in je ime-ta^0 ekak čuden vonj. Prav tals|k0t zaklonišče pred le-
bii- lm.naPadom, kjer je pre-Da 0l?°^ ce^a družina. Stekla 0(j 1 .j* so bila umazana še kega ?janjih voženj. Izza vsajaj Casopisa so se začeli dvi-tet g. Ki dima pip in ciga-kot ke je vse to sprejemal 10 t0V^rnost 'n občutil je ma-itt d p *ne za gospo Compton gospoda Yotkinsa.
PeljaiPOtlzemlja ie vlalc Prl'
(Jbri ■ na slabo luč somraaa. tuln'si mesta so Blaka spo-spretni	žensko, ki ga je
ptičji ,	- Da bi P°zabil. Je
*°Pisu	P° večernem ča-
he*^Sp°d Blake* dejal.
je
tedaj
K er?**	°6'1	B*la ie onS1,
tiasi r°ko se je držala za nJa*°. da bi bila bolj Bjei. a- Takrat se je spomnil t^eSa imena.
Vet^Podicna Dent! Dober tekef’ SusP°dična Dentl* je
Bovolite da sedem?* *!?v°lite*.
,«Hv.
bi
ala.
to je lepo od vas.
Berna aa>
Kajp n°- Ne bi rada, da...».
Pa eJ je ostal trd, potem t>a je
ftie;
omamil njen sra-
ge J'Vl glas. Pritegnil je noje iiK0.na Je sedla. Vzdihnila Vlai„ čutil je vonj njene a.čtle	k	..
dr;
žal- ubieke. V rokah je •Al* Vellko knjigo.
SBie,.,1 sedaj Stanujete v tej
aeri
gospodična Dent?*.
»Ne*.
Od
tobpPr*a je torbico in vzela ‘e j. ' Pričela je jokati. Ozrl gleda' da bi videl' če ju kdo
tekp'la Sem ze*° bolna*, je l»dnii, "Danes sem po dveh Zeln ? Prvič vstala. Bila sem
»2el°ma*-Bi . Je, da ste bili bol-
tak0 sp°dična Dent*, je rekel
**išal8	•	da	ga je lahko
,caaJ?;es kupe' *K->e delate
^ako?l».
»Oh6 do*ate sedaj?*. ca»i ’ ne imejte me za nor-p’r„,u Je dejala mehko.
?«niloe8rfl1 le je- To ^ p°-drug;. da bi bil rad kje
ie na « ,dibni' je. Pogledal
'ieno k? Prazno in pol osvet-
ie je[| op- da bi potrdil svo-
Je Po premestitvi. Ob-
čutil je njeno težko dihanje in vonj njenega premočenega plašča. Vlak se je ustavil. Neka nuna in neici moški sta izstopila. Vlak je zopet potegnil. Blake je dal klobuk na glavo in segel po svoj dežni plašč.
«Kam greste?* ga je vprašala.
«V drug vagon*.
*Oh, ne», je dejala. «Ne, ne, ne!». Približala je svoje bledo lice k njegovemu ušesu tako, da je lahko občutil njen topli dih na svojem obrazu. «Ne napravite tega*, je zašepetala. «Ne skušajte pobegniti. Imam revolver in vas bom v tem primeru morala ubiti. Toda tega ne želim. Želim samo govoriti z vami. Ne premaknite se, drugače vas ubijem!*.
Blake je takoj zopet sedel na svoj sedež. Tudi če bi hotel klicati na pomoč, ne bi mogel! Jezik se mu je skrčil na polovico svoje velikosti in ni ga mogel premakniti. Noge je imel mlahave. Počaka-
Pričujoča novela Je iz zbirke, za katero Je ameriška pisatelj prejel nagrado I. 1*5S, kakor Je že tudi prej prejel literarne nagrade. John Cheever objavlja svoje novele v najbolj uglednih ameriških revijah.
ti je moral, da mu srce neha histerično biti. Hotel je preceniti nevarnost.
Ona pa je imela v knjigi revolver, naperjen v njegov trebuh.
»Sedaj me razumete, ali ne?* mu je rekla. sVeste, da mislim resno?* Poizkušal je govoriti, toda še vedno ni mogel. Pokimal je. »Torej sedite nekoliko časa mirno. Tako sem se vznemirila, da so se mi misli zmedle. Bodite toliko časa mirni, da se ponovno zberem*.
Blake je mislil, da bo že prišla pomoč. Treba je samo časa. Ce bo kdo opazil izraz na njegovem obrazu in njen nenavadni položaj, se bo vmešal v stvar in vse bo mimo. Samo počakati mora. Skozi okno je*videl reko in nebo. Mislil je, da bo pomoč vsak čas tukaj. Toda vlak se , je ustavil, nekaj ljudi je vstopilo, nekaj izstopilo, on pa je bil še vedno izročen milosti ali nemilosti te žene. Ni mogel razumeti, da nihče ne opazi njegovega položaja. Ali gospa Compton misli, da pelje siromašno sorodnico na
večerjo? Dar govora se mu
je vrnil:
»Gospodična Dent?*.
»Prosim?*.
»Kaj želite od mene?*.
»Želim govoriti z vami*.
»Lahko me spremljate v pisarno*.
»Ne, tam sem vas dva tedna vsak dan zaman iskala*.
»Lahko bi se dogovorila za sestanek*.
»Ne ,lahko govoriva tukaj*, je rekla ona. . *Napisala sem vam pismo, toda bila sem tako bolna, da ga nisem mogla odnesti. ,na pošto. Napisala sem vse, kar mislim. Rada potujem. Ugaja mi vlak. Nikoli si nisem mogla privoščiti potovanje. Vem, da vi vidite to okolico vsak večer in da vas zato več ne zanima. Toda ta okolica je lepa, posebno za nekoga, ki je bil dalj časa v postelji. Vem, kaj mislite. Mislite,da sem neumna. Bila sem bolna, toda sedaj mi je bolje. Preden sem prišla k vam v službo, sem bila dalj časa v bolnišnici, niti poskušali me nišo zdraviti. Hoteli so mi samo odvzeti samozaupanje. Potem sem bila tri mesece brez dela. Tudi: če bi vas ubila, bi me poslali le v bolnišnico. Zato se, kakor vidite, ne bojim. Toda še malo bodite pri miru, moram se umiriti.*
Vlak je še dalje drvel ob reki. Blake je poizkušal razmišljati, kako bi pobegnil. O-čital si je, zakaj ni posumil vanjo, ko je prvič omenila bolnišnico. Toda sedaj tega ni mogel več popraviti. Prvič v zrelejših letih je občutil veliko moč življenja.
Skozi okno je videl ljudi ob reki, kako ribijo.
Gospod Yotkins je zaspal. Smrčal je. Gospa Compton je čitala časopis. Vlak je zaškripal in se ustavil na postaji. Blake je videl južni peron, kjer je čakalo nekaj ljudi. Za njihovimi hrbti je bilo na zidu nalepljenih nekaj o-glasov. Vlak je ponovno zapeljal proti svetilkam majhnega mesteca potem v temo.
»Želela bi, da preberete moje pismo, prej ko prispemo na cilj. Na sedežu je. Vzemite ga in preberite*, mu je rekla.
Vzel je pismo.. Bilo je nekajkrat, ovito. Vlak se je ponovno ustavil. Zopet peron z nalepljenimi oglasi. Naenkrat je pritisnila svoje lice ob njegovega in zašepetala: »Vem, na kaj mislite. Lahko vam berem na obrazu. Mislite, da mi boste lahko na vaši postaji pobegnili, ali ne? Toda jaz sem to, kar danes delam .tedne pripravljala. Nisem imela drugega, na kaj bi mislila. Nič vam ne bom. storila, če me boste pustili go-
voriti. Co so vragovi, če so ljudje na svetu, ki so zli, jih moramo iztrebiti. Oh, včasih mislim, da bi' vas morala u-biti. Včasih mislim, da ste edina zapreka med menoj in med srečo. Včasih..;».
Dotaknila se ga je z revolverjem. Občutil ga je na svojem trebuhu. V tej razdalji bi krogla napravila na trebuhu majhno luknjo, toda na hrbtu bi izbila velik kos mesa. Spomnil se je nekega nepokopanega mrtveca, ki ga je videl med vojno.
»Samo malo ljubezni sem hotela v življenju*, je rekla. Sedaj je malo manj pritiskala z orožjem. Gospod Yot-kins je še vedno spal. Gospa Compton pa je mimo sedela, z rokami na krilu. Klop sc je nežno zibala, pri oknih pa so počasi nihali plašči in dežniki. Vonjalo je kot v neprezračeni učilnici. Potniki sc bili zaspani. Blake je mislil, da ne bo nikoli več pobegnil temu duhu po dežju in tej toploti. Sprevodnik je pomolel glavo &ozi vrata kupeja in povedal ime postaje.
«Sedaj 'boste šli pred mano*, mu je rekla.
(Nadaljtvanjt ne |. »treni)
Georg Grosz
>■
u
Vittorio Podrecca
je zapustil svoje lutke
Njegova zadnja volja je bila,1 da lutke nastopajo dalje tudi na sam dan njegovega pogreba
INajvečji nemški karikaturist med dsema vojnama, ki je neprizanesljivo bičal malomeščanstvo, je umrl v ponedeljek
Vittorio Podrecca se je pred tednom poslovil od svojih lutk. Lahko rečemo, da se je samo poslovil, kajti njegova poslednja želja je bila, naj lutke nastopajo kar naprej, tudi na dan, ko bodo njega polagali v grob. In izpolnijo naj sprejete obveze tudi brez njega, naj gredo v Sovjetsko zvezo, kot je bilo dogovorjeno, ter na Daljni vzhod.
Podrecca je umrl daleč od rojstnega Čedada, v 2enevi, vendar še razmeroma blizu, če pomislimo, kam vse po svetu ga je vodila pot z. njegovimi lutkami. Bil je že v letih, ko mu je pač moralo biti ge težko in naporno potovanje iz kraja v kraj. toda svojih »malih* ni zapustil do konca.
Rodil se je Vittorio Podrecca pred 76 leti v Čedadu. Postal je odvetnik, toda kmalu je prešel k novinarstvu. Zamisel lutkovnega gledališča se mu je porodila 1. 1914. Našel je sicer precej podpore, vendar ne toliko, da bi se lahko takoj govorilo o ve-
likih uspehih. Toda Podrecca se je preveč predal ljubezni do svojih »malih*, da bi kar tako odnehal. Njegova vztraj. nost in njegova vera, da bo končno prodrl, sta mu pomagali. polagoma je pritegnil zanimanje občinstva in kritike in njegove turneje so postale večkrat prava zmagoslavja. Za svoje umetniško
ŠE ENO POROČILO
Z LJUBLJANSKEGA FESTIVALA
 Tri nadvse
pomembne razstave
V Narodni galeriji se seznanimo s srednjeveškimi freskami na Slovenskem, v Univerzitetni knjižnici z razvojem slovenske dramatike, v Etnografskem muzeju pa s peto
i.
»Strmite, kaj?* me je vprašal eden od naših vodilnih umetnostnih zgodovinarjev, ko sem si po otvoritvi razstave ogledoval v Narodni galeriji mojstrske kopije naših srednjeveških (gotskih) fresk, ki zavzemajo glavno in dve stranski dvorani. Emocija se mi je morala brati z obraza.
Ogled naših gotskih fresk je v resnici pretresujoče doživetje. Mnoge od teh fresk so bile odkrite šele v zadnjih letih, ko so naši umetnostni, zgodovinarji in tudi sami umetniki postrgali sten-*ki omet, ki je celih 400 let prekrival stensko slikarijo naših davnih. mojstrov.
9
Georg Grosz
Nemška buržoaeija
Kopiranje fresk se je pri nas začelo sicer kmalu po pivi svetovni vojni in zlasti slikar Matej Sternen, eden od, naših vodilnih impresionistov, si je pridobil pri tem delu pionirske zasluge. Toda sistematično se je začelo to delo pri nas izvajati šele ob veliki razstavi Jugoslovanske srednjeveške u-metnostp leta 1950 v Parizu, ki je zbudila, takrat ■ svetovno pozornost in priznanje. Ob tej razstavi se je lotila cela vrsta naših znanih slikarjev tega zamudnega in napornega, dela po naših starih gotskih cerkvah in danes je zbran rezultat njihovega dela vsaj po velikem deju na razstavi v naši Moderni galeriji. Nekaj imen kopistov: poleg mojstra Sternena - Vladimir Makuc. Marijam Tršar, Karel Jakob, Rajko Slapernik Rafael Nemec, Ivan Sagadin, Mirko Kujačič. Marijan Dovjak, Dušan Petrič, Tine Gorjup, France Peršin, Nikolaj Omersa, Maksim Sedej, Aleksandra Ivanc in še nekateri drugi.
»Časovno zavzema slovensko gradivo okroglo tri sto Ipt od srede XIII. do druge pblovice XVI. stoletja. Cas največje aktivnosti pa pomeni druga doba od tretje četrtine XIV. stoletja do druge četrtine XVI. stoletja. Zgodnja doba, do srede XIV. stoletja, se razlikuje od tega jedra že po tehniki, ki še ni pravi »fresco*, temveč način slikanja na steno, kakor ga opisuje Theophilus Fresbvter v Sebeduli; čas od druge četrtine XVI. stoletja naprej pa kaže vse znake upadka umetniške sile in prevladovanja krašil-nega obrtništva. V tem časovnem okviru se v slovenskem gradivu razveste vse glavne razvojne stopnje zahodnoevropskega slikarstva, čeprav z značilnim zamud-ništvom..,*. pravi v uvodu k zajetnemu, lepo opremljenemu in bogato ilustriranemu katalogu naš vodilni u-
metnostni zgodovinar prof.
■ France Stele.
V kratkem poročilu ni mesta, da bi našteli srednjeveške mojstre, njihove delavnice in cerkve po vsej Sloveniji od Istre do Prekmurja, kjer so se njih freske ohranile do današnjega dne. Naj omenimo le nekaj značilnih primerkov iz tega bogastva; Janeza Ljubljanskega in njegovo delavnico s »Pogubljeno devico* in »Gregorjanskim Kristusom*
: (1443) z Visokega pod Ku-reščkom, ki kažeta tipiko stila takratne dobe v osrednji Sloveniji. Ali neznanega slikarja furlanske smeri «Sv. Jurij v borbi z zmajem* iz začetka XV. stoletja, za katerega sta značilna mehkoba in milina, saj ima junak na konju povsem dekliške poteze. Ali impozantnega »Sv. Krištofa* na cerkvici v Bodeščah pri Bledu. V isti cerkvici in iz iste dobe je značilen elegantni »Sveti Jurij* z vihrajočim peresom, ki sega plastično v borduro slike. Imenitne so freske v Suhi in Crngrobu pri Škofji Loki in pri Svetem Primožu nad Kamnikom. Nad vse pomembno odkritje zadnjih let pa so izvirno občutene freske mojstra Johan-nesa iz Kastva v Hrastovljah v Istri, v katerega delih se na čuden način prepletata realizem in fantastika (»Sonce in luna*, »Stvarjenje Eve*, »Delo*, «Kača zapeljuje Evo*, «Mrtvaški plesi*, I. II. III.).
II.
Navajeni smo, da imenujemo slovensko izvirno dramatiko v primeru s prozo in zlasti s poezijo — pastorko slovenske literature. Ta očitek drži samo do neke mere. Naša dramatika zaenkrat zares ni posebno bogata, vsekakor pa je pregled njenega razvoja z razstavljenim gradivom v Narodni m univerzitetni knjižnici nadvse zanimiv in poučen, saj segajo njeni začetki z ohranjenimi roko-
pisi v slovenskem jeziku daleč nazaj v barok (pasijonske igre) in je prvi vzpon dosegla že proti koncu 18. stoletja z nastopom Linharta in njegovih dveh del: «Matiček se ženi* in »Zupanove Micke*. Sledi ljudski dramatik - Korošec Drabos-njak s številnimi igrami. Pretresljivo so prikazani na razstavi tudi Prešernovi obeti tragedije, katere ali ni mogel zaradi svojih življenjskih razmer napisati ali je bila po njegovi smrti, kot nekateri domnevajo, uničena. Nič manj niso avtorja teh vrstic pretresli številni dramski poskusi Franceta Levstika, ki mu tudi življenjske in družbene razmere niso dopustile, da birse bil s svojih nedvomnim talon-tom raz.vil v uspešnega dramatika. Sele Ivanu Cankarju je bilo dano, da je v svojem kratkem življenju iztisnil iz sebe do danes morda še nedosežene vrhunce slovenske dramatike. Prikazan je obširni Zupančičev dramatski opus, izviren in prevajalski, dalje dela avtorjev ogrog Moderne in po njej in zlasti dela avtorjev med vojnama in po osvoboditvi. Poleg Cankarja je bilo doslej morda nsj-ueinkovitejše in najuspešnejše dramatsko delo Bratka Krefta. Tu vidimo razstavljena dela vseh danes pišočih avtorjev, Mateja Bora. Mire Miheličeve, Ivana Potrča, Igorja Torkarja itd.
Razstava je nadvse skrbno pripravljena, pregledna in popolna.
in.
Bele kr^jifi^.,Težko je laiku dati pgednort tejf ali oni noši. Vsekakor so rute in peče z Gorenjskega najrazkošnejše in bogate (»petelinček«) ,a tudi tržaška okolica se postavi z okusnimi in izvirno zavezanimi »pečatni na st)b,hS». Lepe in zani-mi\^~'*o tudi belokranjske peče in posebno razkošno okrašeaa je ženitovanjska peča s Kočevskega z vencem in krono.
Vodstvo Ljubljanskega festivala je izdalo tudi lep katalog s pojasnili v več jezikih in z bogatim slikarskim gradivom.
VUADIMIH BAHfOt
 «»——
BEVKOVA KNJIGA V ITALIJANŠČINI
Založba Paravia v Torinu pripravlja izdajo mladinskih povesti Franceta Bevka «Pe-strna« in »Tovariša* v eni knjigi. Obe povesti je prevedel dr. Ezio Martin, profesor v Lvg^iu k 17),e dulKr poznavalec sV>venk'ng literature. Pripravil je tildi prevod Bevkovega »Kaplana Martina Cedrmaca*, za katerega pa še išče založnika.
Zanimivo, da je to že drugi prevod »Pestrne* v italijanščino. Prvi je izšel pred dvema letoma v Ziirichu.
- • — « R
NAGRADO »STREGA*
JE PREJEL ROMAN »1L GATTOPARDO*
Za roman «11 Gattopar-do*. o katerem je v našem li*Ui~ prejanjo . nedeljo pisal j£oeia Pahor, je pisatelj; lo-n,asi di l.ampeiiusii prejel nagrado »Strega* za 1. 19.r>9 Ib avzapi
Razstava je v tkem muzeju in je sistetplgi	—-
tično in estetsko okusno ie nam‘n urejena. Grafikoni in stari in starejši bakrorezi in akvareli ponazorujejo razr stavljene predmete, ki morajo biti prava paša za ženske oči in razveseljujejo tudi manj poučenega gledalca.
Zastopane so vse slovenske pokrajine od Trsta do Prekmurja in od Koroške do
apruv je bilo nakazilo S*a milijon lir izročeno za-
Etnogroj•	tožniku Eeltrineiliju,	saj je
pisatelj že umrl. In čeprav
nagrtiae gmotno pomagati pisateljem,	se je
treba ukloniti volji	tistih,
ki so glasovali, Roptan «11 Gattopardti* psi je prejel 135 glasov, medtem ko jih je dobil Mario Praz kot drugi šele 93, Pier	Paolo
Pasolini kot tretji pa 70.
delo je Podrecca prejel več odlikovanj, med njimi tudi »Legion d’onore». Njegova skupina se je vedno znova obnavljala tako pri osebah kot predstavah in ž njo je prepotoval ves vse trikrat. Nastopal je na vseh petih kontinentih in predstav njegove skupine je nič manj kot 26.000.
Podreccove lutke so imele svoje občinstvo, kateremu so se vedno pridruževali ie novi gledalci, ki niso mogli prikrivati presenečenja ob predstavah.
V petek zvečer je začela skupina Podreccovih lutk predstave v gledališču »Gran Casinb* v Ženevi, kjer je vsako leto nastopala v začetku poletne sezone. In že so ženevski listi objavili prve slavospeve Podreccovemu gledališču. »Ni primernih besed, da bi mogli dovolj pohvaliti Podreccove predstave*, je pisal gledališki kritik v »Journal de Geneve*. »Iz leta v leto zna Podrecca obnavljati svoje predstave, piše član-kar, ter pri tem dosega višek, ki ga je mogoče zahtevati od njegovih malih oseh*. In podobno so pisali — kot vedno in povsod — ostali listi.
V zadnjem času je Podree-ca svojo skupino razdelil na dva dela; »Musič Hall* m «Glasbena skupina*. Prva skupina bi morala v kratkem na turnejo v Španijo, druga pa v Sovjetsko zvezo in na Daljni vzhod. Ce bo mogoče še za dolgo izpolniti Podree-covo zadnjo željo, potem bodo lutke še šle po svetu. Toda kako dolgo?
Spominjamo se zadnjega nastopa Podreccovih lutk v Trstu pred kakima dvema letoma. Pred začetkom predstave je Podrecca tudi govo-,ril. Bil je krepak mož, ki nikakor ni kazal svojih let. V njegovi zunanjosti je bilp nekaj preprostega, neposrednega. Govoril je iz srca, saj je bil s Trstom povezan z mnogimi vezmi. Sem ga ne bo več. Mogoče bodo še kdaj prišle njegove lutke. Z obiskom predstave bi hoteli počastiti Podreccov spomin.
i
Satirik
Z Georgom Groszom, iki je preminil v ponedeljek v Berlinu, je odšel eden najbolj jedkih, najbolj močnih satiri, kov, kar jih poznamo. Grosz je portretiral Nemčijo v dobi med dvema vojnama. Njegb-vi portreti je gotovo niso prikazovali idealistično, pač pa so ji neprizanesljivo trgali krinko z obraza in kazali njeno pravo obličje. Zato Grosz ni bil pri buržoazi-ji priljubljen niti v času pred Hitlerjem pa tudi pozneje ne.
Ze s 17 letom si je prislužil nonorar s svojo prvo karikaturo. Posvetil se je slikarstvu podobno kot drugi slikarji, toda v času takoj po prvi svetovni vojni je že tudi politično opredeljen. Spadal je med levičarske intelektualce, stal je na strani socialdemokratov in »šparta-kovcev*, ko se je pruska žendarmerija zaganjala v delavce in ko sta padla Karl Liebknecht in Roza Luzern-burg.
Imeli so ga za cinika, bil pa je v resnici prerok vseh nesreč, ki so prihajale nad Nemčijo, a ga niso razumeli .n ne poslušali. Ko je zavladalo hitlerjansko nasilje je odšel v ZDA. Tu se je predal idiličnemu slikanju in je satiro opustil. Ni rad go-voril o svoji umetniški preteklosti. Pred nekaj tedni se je vrnil v Nemčijo; ni bila več Nemčija, kot jo je on poznal.
TAM, KJER HRANIJO NAŠE ZAKLADE
Cas teče. Staro izginja, ^
Staro
novo nastaja. Jz stoletja v stoletje neprestane spremembe. Mogočni tok časa odplavlja in ne izbira. Dragocenosti in ničevosti gredo z njim za vekomaj. Se spomin zbledi iz rodu v rod.
Toda odkar se je človek zavedel, si je prizadeval ohraniti spomin na avoje prednike, obvarovati vrednote, ki so jim bile drage, očuvati, kar so lepega in velikega ustvarili.
Zato je znamenje kulturnosti vsakega naroda, če Si vzdržuje ustanove, koder spravljajo in raziskujejo vse, kar je narod v stoletjih in tisočletjih svojega obstoja ustvaril. To je narodova dediščina, to so njegovi zakladi.
Takšni ustanovi slovenske-
ga naroda sta med drugimi Inštitut za slovensko narodopisje pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti in Inštitut za glasbeno narodopisje v Ljubljani. Slovenska akademija znanosti si je ustanovila za različne znanstvene panoge več različnih inštitutov, med katerimi je od 1951 dalje tudi Inštitut za slovensko narodopisje. Vodi ga kot upravnik znanstvenik mednarodnega slove-a, akademik prof. dr. Ivan Grafenauer.
Kaj se hrani v Inštitutu za slovensko narodopisje? Kaj raziskujejo v njem?
V tem inštitutu imajo za zdaj dva oddelka. V enem, ki ga vodi dr. Milko Matiče-tov, zbirajo in proučujejo naše ljudsko slovstvo. Kaj to pomeni? To so bajke, pri-
povedke, pravljice, legende, pregovori, uganke, reki in podobno blago, kar ga je ustvarilo in ohranilo slovensko ljudstvo od Gosposvet do Jadrana, od Zilje do Bele krajine od davnih dni do danes, To blago je bilo marsikdaj že zapisano, tudi objavljeno, toda je raztreseno po neštetih časopisih, zbirkah, knjigah. Inštitut vse to išče in prepisuje, ureja. Njegova skrb je tudi, da se takšno blago, kolikor ga je med ljudstvom še živega, sproti zapisuje. Tako se škatle polnijo z zapisi in omogočen je miren in zbran študij tega našega bogastva. Tuji znanstveniki se čimdalje bolj zanimajo za naše gradivo. Za ves mednarodni znanstveni svet bo neprecenljive važnosti Ka-
zalo slovensTcih pravljic, ki ga oddelek dokončuje. Njegova naloga v bodočnosti pa jej nova izdaja Štrekljeve mogočne zbirke »Slovenskih narodnih pesmi* (v štirih debelih knjigah, 1895-1923), ki bo morala nastati v sodelovanju z Glasbeno-naro-dopisnim inštitutom.
• \Nič manj zanimiv ni drugi oddelek inštituta, ki ga vodi dtv Niko Kuret. V tem oddelku zbirajo zapise naših običajev, opise in besedila iger. Med ‘običaji raziskujejo v zadnjih letih posebno
mgske'), izpopolnjujejo pa
t) Zanimanje tega oddelka je vzbudila pesem Marije Mijot »Puma neseiuo za-kuapnt», o čemer smo pisali v naši številki z dne 28. junija t, L	i
še svojo bogato zbirko otroških iger, pripravljajo izdajo dram koroškega kmeta-poeta Andreja Susterja-Dra-bosnjaka (1768-1828). Tudi o-pisi naših običajev so raztreseni po neštetih letnikih naših časopisov. Vse to je treba pregledati in izpisati. Dosti gradiva si je oddelek pridobil z vprašalnimi polami, na katera odgovarjajo inštitutovi poverjeniki po vsej Sloveniji. Pri zbiranju otroških iger so sodelovali tudi šolarji vseh slovenskih šol. Dragocene, sicer nedostopne rokopise snema inštitut na mikrofilme in jih take hrani v svojem arhivu. Številne primere ljudskih običajev (svatovščine, pustne sprevode, . koledovanja
i, pod.) obiskuje inštitut na kraju samem sname na magnetofonski trak, kar je besedila, petja ali godbe, fotografira in celo filma. Tako je ustvaril inštitut ozki film o pustnih «lavfarjih» ri v Cerknem, o pravljičarju Marinčiču iz Trente i. pod.
Upravičeno zato lahko rečemo, da se v takšnih ustanovah, kakršen je Inštitut za slovensko narodopisje pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani, hranijo naši narodni zaklJdi! O Inštitutu za glasbeno narodopisje, kjer hranijo in raziskujejo zapise napevov naših ljudskih pesmi in o-pise naših ljudskih plesov, pa ob drugi priložnosti.
&
X.,C/eo/£ G ton Zdravica utilitarista
PKmof slcT*dnevnik
12. julija 1959
Izrednost vozilom
stMo imeli .
sf nefirm pasel, sdojoI gjngjnL. ki’
Za take kopalke zadostuje
uresničili
Na pečini ob jezeru ae dviga »tari grad
Vsa Slovenija je prepolna prirodnlh lepot, toda kolikor je teh lepot in pri-rodnih zanimivosti zbrano prav v blejski kotlini, ni primera niti v najbolj znanih turističnih predelih. Bled s svojo okolico je resda miniatura vseh lepot in umotvorov, ki jih je narava skozi dolga tisočletja
krojila v okras že itak bogati slovenski deželi. Prav zato je Bled tisti prelepi kotiček, v katerem človek lahko spozna vse značilnosti Slovenije skupno z življenjem in običaji njenih delovnih in gostoljubnih ljudi.
Bled s svojo okolico naslaja tudi najbolj razva-
| $
GRAFOLOG ODGOVARJA
ZVKZDE SO UGODNE: Ste podjetni. Hiter proces mišljenja. Ljubite točnost v poklicnem in zasebnem živ-
ljenju! Ste uravnovešeni in pozitivnega značaja. Imejte manjšo željo za dominacijo; Vaša osebnost naj dosega uspehe na intelektualnem področju. Veselje Vam prinaša prijetna družba. Saj se morete hitro učiveti v obstoječe razpoloženje.
UPANJE: Da boste mogli reči: »Obvladam samo sebe!*, bo potrebno še precej časa; to Vam bo uspelo
čim bolj boste v središču življenja in njegovih dogodkov. Z izkušnjami drugih si često prihranimo na času in razočaranjih. Svoji fantaziji morate razširiti meje. Bodite doslednejši. S simpatičnim nastopom si boste pridobili novih znanstev.
POMLAD PRIHAJA. Umetniško udejstvovanje bi Vam prineslo notranjega zadovoljstva; vsekakor pa se
/4at j* 0)
f
& morate odločiti za eno ali dve smeri udejstvovanja v Jj; prostem času, sicer bo trpela kvaliteta na račun kvan-titete. Pri manjših živčnih motnjah bodite takoj po-jlj zorni. Ne odlašajte začetega dela na drugi dan.
MIRJANA'. Ne bodite preveč zasanjani v svoje ide-?r> ale in jih postavite na trdnejša tla. Pridobite si večjo
6 fizično odpornost. Opustite sumničenja: s tem boste od-
7 pravili nemir in nervozo. Smisel za red in sistematično M delo. Pazite se prehladov, raznih bolečih stanj pa ne ]i> jemljite tako tragično!
ŠP	«t
j.    A,________________________________________________________,	Jj
jene oči tuj«*, ki so mu poanani malone vsi turistični predeli Evrope. Dejstvo je, da se prav ti ljudje leto za letom vračajo v Slovenijo jn postajajo zvesti gostje Bleda.
Bled je pač eno lamed mednarodnih letovišč, ki ni izumetničeno, kajti človek, če ga je še tako urejal, nikdar ni izmaličil njegovih naravnih lepot.
Sicer pa je Bled poln človeku nenavadnih pestrosti. Krog in krog je obdan z vencem visokih planinskih masivov, z mogočnimi vršaci Julijskih Alp in Karavank, ki še v poznem poletju krijejo v svojih osojnih legah hladen m kristalno beli sneg, medtem ko tu v tej blejski kotlini sonce veselo razgreva vse lepote prirode in ljudi in nudi blagodejno uteho v prijetno topli jezerski vodi. "Čeprav nadmorska višina Blejskega jezer* znaša kronaj dobrih 500 m, ga je njegov bližnji alpski svet izredno o-bogatil s kozmičnimi žarki, ki dajejo telesu tisto bakrenordečo polt, kakršne si je sicer moč navzeti le v planinah in višinskih predelih.
To, kar najbolj krasi Bled, je vsekakor prelepo in lepo izoblikovano jezero glacialnega izvora. Njegova dolžina znaša približno 2 km, širina pa 1,3 km. Samo jezero gotovo ne bi bilo tako divno, ko bi se iz njegove gladine ne vzpenjal prelep otoček, ki je že od nekdaj privabljal turiste. Na tem otočku so cerkvica, gostilna in mali muzej.
Druga znamenitost tega blejskega kota je njegov grad, ki leži tik nad jezerom na dobrih 100 metrov visoki skalnati pečini. Sam grad je preurejen v muzej ter slehernemu turistu poleg lepega razgleda nudi
V EU A V EN OD 13. DO 19. JULIJA
Oven (od 21.3 do 204.) — Uredite svoje načrte, da jih boste lahko in premagali težave. V poslovnem delu nobene novosti. Ne smete preveč zanemarjati osebe, ki vam je dokazala svojo naklonjenost.
Uik (od 21.4 do 20.3. )*— Ugodne prilike za uspešno poslovno delo, kljub živahnim diskusijam. Krotiti boste morali svojo jezo, da se ne boste sprli z drilS0 osebo. Razveseljive novice ob koncil tedna.
Dvojčka (od 21.5. do 22 6.)	— Ne
smete preveč upati novim znancem in prijateljem, sic#r boste lahko razp-čarani.	Tudi v poslovnem
delu bodite fcrevidm, da vas ne	osleparijo. Ugodna
prilika za pfijeten izlet.
Rak (od 21.6 do 22.7.)	— V p f
slovnem delu,-i)d-bene n*vosti; kljub dobrj vo-f j-ji. ne boste tti-česar sklenili.
Prijetnj vak41q, toda pfa-spoini'
Pl
Sreča v druzinskefn žtv-
■ n9
vpčasnd boste spoznali pravi namen. Prij^tnp ur« in
IJenju.
Lev (od 23.7. do /	\ 22.S.) Vaša in-
| tuicija bo prispe-
f T 1 vala, da boste dosegli znaten uspeh pri neki osebi. V poklicnem delu izredne zamisli, ki jih boste lahko uresničili in vam bodo zelo koristile. Možnost potovanja.
Devica (od 23.1 do 22.9.) — V ljubezenskih zadevah morate brzdati svojo fantazijo. V poslovnem delu novi predlogi, ki pa jih morate dobro proučiti. Mirni dnevi: Jelo in prijetno razvedrilo. Majhne ekonomske ovire.
Tehtnica (od 23. J. do 23 1«.) —
Slučajna srečanja, ki vas bodo zelo razveselila. Zelo ugodni dnevi za uresničitev načuov poslovnega značaja. Izrabiti morate izredne prilike, ki se vam bodo nudile ta teden.
.Škorpijon (od . lW .	24.10. do 22.11.)
J®' \ — Radi se boste prepirali z dr«go osebo, a ne bo hudega.
Morebitne ovire v poslovnih zadevah, toda paziti boste morali na neverne tekmece. S »vojo vztrajnbstjo boste vse premagali.
uVJICi
d)
Strelec (od 23.11, do 20.12.) — Nekoliko boste nepotrpežljivi in nervozni zaradi zamude in neodločnosti drage osebe. Lepa prilika za uresničitev načrtov v poslovnem delu.
0 Kozorog (od 21 12. do 201.) -* Src« bo krvavelo, tod* za kratek čas, ker boste srečali zani mivo osebo. Poslovni načrt boste morali odložiti, prijatelj pa vam bo pravočasno pomagal Obeta se vam lepa prilika za dopust.
Vodnar (od 21.1 — Po-zadoščenje zade bo vam
bo všeč. Tudi v poslovnem delu so vam zvezde naklonjene in bo ste dosegli svoj cilj,
Ribi (od 20.2 di 203.)	— Nek«
zadeva, ki vam je zelo pri srcu. se ne bo končala, kakor si želite. V družini bodo nasprotovali vašemu načrtu. Nenadna ugodna prilika za zaslužek; v srčnih zadevah majhno razočaranj«.
tudi pogled v davne dni, ki so tako polni zgodovine.
Bled je danes pristopen vsakomur, saj ima poleg razkošnih hotelov tudi prijetna in cenena gostišča, hkrati pa niz kotičkov, ki so primerni tudi za taborjenje. Od Ljubljane je Bled oddaljen 55 km (od Trsta 157 km). Poleg modernega cestišča je povezan tudi z železnico mednarodne relacije Muen-chen — Ljubljana — Beograd. Hoteli zasedajo le en del jezerskega obrežja, medtem ko je ostali del o-brežja obdan s prelepimi parki, ali je ostal takšen kot ga je skrojila sama narava. Jezero je skoroda povsod pristopno izletnikom in kopalcem, saj krog in krog jezera vodi tudi lepa avtomobilska cesta. Tujci kakor tudi domači turisti, ki prihajajo na Bled z lastnimi motornimi vozili, se kaj radi ustavljajo tudi v campingu na zapadni strani jezera
Okolica jezera je resda divna, saj je obdana s celo vrsto gozdnatih hribčkov, s katerih se nudi izletniku prekrasna panorama na celo blejsko kotlino in še daleč tja do visokih planin. Posebno lep razgled nudi hrib Straža, kamor je speljana tudi žičnica. Tu je tudi mali bife, okrog katerega pa je dovolj prostora ne le za počitek, temveč tudi za igre, kot n. pr. badminton.
Bled je izhodišče prekrasnih izletov. V neposredni njegovi bližini je prekrasna soteska Radov-ne, poznana pod imenom • Vintgar (4 km daleč); rrraf-' ce vstran je prijetna vas Vrba, kjer lahko obiščete rojstno hišo največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, a še malce dalj nekdanje zloglasno nacistično taborišče v Begunjah z grobnico slovenskih talcev.
Z Bleda do Bohinja, kjer je drugo še večje jezero, je le 28 km, do lepega alpskega letovišča v Gozd-Mar-tuljku in Kranjski gori 38 km, po lepi cesti čez Vršič do Trente 62 km. Izleti so resda neomejeni, da ne govorimo posebej o možnosti planinskih izletov do slapov Savice in Peričnika, na Pokljuko (kamor je prav tako možno priti z
motornim vozilom) in na višje planine vse do Triglava, kamor se je seveda treba napotiti z nahrbtnikom in gojzericami.
Lepot, s kakršnimi razpolagata Bled in njegova okolica, z besedami res ni moč opisati. Treba jih je videti, kakor jih gledajo in občudujejo številni Angleži, Nemci, Belgijci, Avstrijci, Italijani, Švedi in še kdove kateri, ki sleherno leto v vse večjem številu prihajajo na Bled.
Razvoju turizma so mnogo pripomogli tudi lokalni činitelji, predvsem Turistično društvo, ki je doslej vložilo mnogo naporov ne le za ureditev in olepšanje tega letovišča, temveč tudi za vsestransko oskrbo s turističnimi artikli, ki so značilni za Jugoslavijo in za katere vlada veliko povpraševanje. To so predvsem predmeti domače o-brti, od malih lesenih o-kraskov do znamenitih i-drijskih čipk in cenenih filigranskih izdelkov iz srebra, brez katerih, kakor tudi ne brez lepih skih posnetkov, ne domov noben turist.
MILOŠ MACAROL
res malo blaga
  iiiiiiiiiiiiiimiiimiimmiiiiiHiiiiiiiHinii niiHiiiiiiiiimimiiMitimiiiii  	  mini....iiiiiiiiiiiiiiiiiin«IHl
DA BODO VSI VARNI NA CESTI
previdnost
Predpisi za motorje in avtomobile
Novi cestni zakon dela preglavice zlasti avtomobilistom in motoristom, ker ima mnogo predpisov in določa visoke globe; v nekaterih primerih tudi zaporno kazen in odvzem šoferske knjižice. Odvzem šoferske knjižice pa pomeni za poklicne šoferje odpust z dela in brezposelnost.
Za vožnjo z motornim kolesom do 50 kub. cm je treba imeti najmanj 14 let, toda ni potrebna šoferska knjižica; za motoma vozila do 125 kub. cm 16 let, toda na vozilu se ne sme peljati druga oseba; od 18 let naprej se lahko vozi vsako vozilo in še ena oseba zra-
ven; od 21 let naprej pa več oseb.
Za vozila do 50 kub. cm ni potrebna šoferska knjižica, za močnejša vozila, tako motorje kot avtomobile in tovornike pa je več vrst izpitov in šoferskih knjižic.
šoferju, ki bi ga sodišče obsodilo, ker je smrtno povozil neko osebo ali po nesreči zbežal, odvzamejo šofersko knjižico. Začasno pa odvzamejo knjižico šoferju, ki je v enem letu večkrat prekršil predpise zlasti glede brzine, prednosti, prehitevanja, zasenčenja, vinjenosti itd. Na inšpektoratu za motorizacijo bodo namreč vodili evidenco o vseh hudih prekrških.
Šoferske knjižice, ki so bile izdane do 1. julija letos, bodo veljale do 1. julija 1961, ko jih bo treba obnoviti, oziroma zamenjati z novimi, toda brez ponovnega izpita.
Poleg šoferske in prometne knjižice mora vsak vozač skrbeti, da je njegovo vozilo v redu (luči, zavore, signalne naprave itd.), ker
bo odslej vec j* kom rol a in en pi
primerih
;rih
A
globe so /I te' precej visoke.
če imamo vse v redu, lahko odpeljemo z vozilom,' toda pažiti moramo na vge stare in nove predpise. Predvser* naj vas rm omami slast po brzini. Po. naseljih in. mestih niktfkor, ne smemo voziti nad 30 km na uro;, n^ ovinkih, križiščihj ozkih ogstalN^ri šolah, v megli, v predorih .moramo zmanjšati, brzirio.
Na pro6tV cesti izven na-
selij in m^3t brzina ni omejema, todg mora '•biti pri-
merna m*o» n.
vozilu «AIfa Ro-pr. lahko drvi 120
Ali
do 140 km na uro, prometna policija pa vas bo ustavila, če boste s topolinom vozili 90 km na uro. Tovorniki ne smejo voziti več
vozil na cestah. Vsako vozilo se mora ustaviti pred cesto, ki ima prednost, če se vam vozilo pokvari in se morate ustaviti za ovinkom, morate postaviti 50 m za vozilom trikotni znak. Prav tako morate, postaviti
kot 60, avtobusi pa ne več kot 70 kranjia ur*.
Novi cestni zakbn določa, da mora/o kolesarji in motoristi voziti na 'skrajni desni strfeni čbste, avtomobilisti pa čimbolj- na desni, vozač hoče krroiiH na le-
ča vozač vi, m&r Uiti v oži križišči viti gg lisce 'k
križišč« pa j< vitf oginek, \ djačfe križi '
sila.',
a pravočasno spe-ilo bolj ng lev«, na e tžpba mpra-
n.i glavnih cestah!
tak znak, če se morate u-staviti ponoči ali' v megli, tudi če je rftyna cesta. To pa zaradi »ga^ da vofcač, ki privozi za vami,f pravočasno zapazi fievarpost.
Med vožnjo je treba pa-1 žiti na razdaljo med vozili. I Zakon te razdalje sicer ne 1
iliek, \ako daj jfe sre-išča najdespij strani vozili'* V j W" i . Glede rednosti valjajo stari ^»fedpfsl, nov pa je predpis*.da imajo~prednost vozila, lft vozijo p« držav/ njh cestam..
Prav tako so novi predpisi glbde- zebrajtih črt, oz V roma prostora, id je dtflo-- čen za pešce. Vsalro vozilo mora pred temil č: anaaijjšati brzino/ us pa še mora, čjp-pe^ci/preč
kajo'cgstoh^c'
Precej štrpgi sp J tu£i gre '
pjradpisi gfede
Tebuon pakazo fouč
111 n li 111II11II1111»4I IIIIII4 nuji iiiimiih 111 (111II1111 im 111 I|I tl III111 yt M11 lil IO tl 1111 K«
So predmeti, ki igrajo v življenju, v doioceur t-.očn,-zelo veliko vlogo. Tak g Vlo-j/# go je pri »vetuivandkirr mandrjerjih igral k/orni*'.
Ni bilo moškega — m to še do prve svetovne vojne — ki ne bi imel pri sebi sfouča«, bodisi vidno zataknjenega za pasom ali pa vtaknjenega v žepu.
Morda je služilo to rezilo našim ljudem v daljni preteklosti tudi kot obrambno sredstvo. Odkar pumtijo domačini, pa ni nikoli služilo kot napadalno sredstvo, kot služi na primer nož ali hodalo pri nekaterih še zaostalih na-iuj.hi. ues je, aa je ta ali oni v jezi zagrozil svojemu bližnjemu: «te buon pakazo jouč»! Toda do dejanj ni prišlo.
Pri Sv. Ivanu na Frde-niču so pravili npr foučar-jeh». rFoučarji» so bili poznani kot ljudje nagle jeze. Vendar mi ni nihče od starih ljudi znal navesti niti en sam primer, pri katerem bi v prepiru
kakšno
igral «fouč» res
yl°g»- f
* MJfiogo svneha prid. nas fiomn Vcmkom.iki je ; malo. kozg. po se je raztezala poteg našega vrta. Zivalica je pastirčku uhajala in skakala po zidu vrta, da je jedla sočno robido in pri tem seveda rušila zid. Moj no-no je Vanku zagrozil, da če bo dobil koziko na zidu «;e buo pakazo fouč«!
Nekega dne ie Vanek pozabil na svojo pastirsko dolžnost in kozilca, v vnemi pri obiranju robide, je padla čez zid v naš vrt. To vam je bil poplah, ko je Vanek ugotovil, v kakšno nevarnost je zašla njegova živalica. Napel je vse svoje znanje in svoje sile, da bi spravil koziko z vrta, toda ona se je na njem počutila kakor v raju in se za Vanka sploh ni zmenila. Ko je pastirček spoznal svojo nemoč, se je spustil v obupen jolc in začel rotiti svojo koziko: zKuazka
muaja, huode uon de te
. «£MQČVj j&.b.ilp ug£ vrst, kakor seaaj nožev. Njih velikost in kakovost jekla, iz katerega so bili izdelani, je bila odvisna od rabe, kateri so služili.
«Fouč» je bil našim lju-den v preteklosti zelo potrebno orodje, ž njim so rezali zelenjavo, želi travo, čistili robido, obrezovali in celo cepili sadno drevje ih trte, pa tudi delali piščalke in izdelovali lesene predmete za domačo rabo.
V gospodinjstvu je služil cfouč» namesto noža. Gospodinja je s tfoučem» čistila in rezala povrtnino, lupila krompir in jabolka. V kuhinjski omari, kjer je v belem prtiču ležal hleb ali štruca kruha, je bil položen poleg vedno tudi «fouč*. Moja nona se sploh ni mogla naučiti rabiti noža. Do leta 1946, ko je umrla 86 let stara, je s
«foučem» rezala kruh, zelenjava m sadje. Nešteto-mrat mi ha je Uje' ided -J n
sto ZQbQlrchca. .2.o pg piu ni pokvarilo zob. Ko je umrl 82 let star je imel še vse zobe. tal se njegovi potomci ne moremo pohvaliti s takimi zobmi. Morda zato, kjer rabimo lesene zobotrebce in zobno pasjo namesto tfoziča»?
Radiček, posebno oprimo-taio». se ne more nabirati drugače kot samo s posebno ostrim in tšpičastim» «joučem«. Kot otroci smo bili najbolj srečni, če so nam starši podarili tak majhen afouček» za našo rabo.	,	,
Če w pogovoru s starejšim Tržačanom omenite e fouč* se mu bodo zaiskrile - oči. sFouč« spominja Tržačane na «os<mipe» in na domač tpršut», ki so jim ga naši mandrjerji z njim rezali v preteklosti.
p. k.
določa točno, toda Pra da mora biti razdalja taka« da se vozilo lahko praVJT časno ustavi. Pri tem rate računati, s kakšno zdno vozite vi in kdor J* pred vami.
Dobro se morate preP^ čati, da je cesta prosta ^ da ne prihajajo druga v“ zila, če hočete odpeljati kraja, kjer ste parkirali n* cesti. To velja zlasti parkiranje po mestnih U11’ cah.
Nikdar naj se vas ne skušnjava, da bi prehit«1 vozila na desni strani. P* ovinkih, križiščih, v pred)' rib, podvozih in nadvoz^ da bi trobili po mestu, ^ zili pijani, ali pa zbežali P° nesreči!
Vsak vozač naj se zaVf da, da cesta ni samo zanij da lahko spravi v nesreč sebe in druge.
če se bodo pešci, sarji, vozniki in šoferji t«J ga zavedali in spoštoval vse predpise, bo manj n5 sreč in bomo vsi bolj vari" na cestah.
Tudi na cesti spoznan1 > koliko je ljudstvo civilizm£ no, ne po številu vozil, pak po njegovi discipl^" in vedenju.
•iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiAiiiintiii tiiiyl^iiiif MiiiMiiiiiiiiiiiiiniiiif Mniiinnttunn nitomif Mft*iMI
LOUIS AT) A M IČ
N asa ladja se 'je po nekaj ur ustavljala v Lizb°n jj Gibraltarju, Canneiu, Neaplju in Palermu. Razen Cannesu so se ob irdcrcavanju povsod gnetli okrog 11 a razcapani mladici in\kričali: «Dajte! Dajte! ter z zn°\, frazali, da so lačni if da bi radi jedli. Po ulicah JVa hajale k nam ženske z otroelC„0 v naročen in z znaki \azale, da so otročički lačni. r
sebno v Lizboni! so prihajale k nam ženske z otroč :i\
o bile. pn&~f za lak pose
porazen.
večini so bile, pnč-pojclicne beračice, naučene prosjotf, nja, in za lak posel tudi oblečene. Vendar je bil
f
«V Jugoslaviji bo nemara še huje,* sem rekel. u Zjutraj 13. maja smo zapluli ob obali Dalmadje>u je nekoč tudi bila avstrijska pokrajina, a je sedaj \ Jugoslavije. Pluli smo vzdolž obale mimo otočkov ih jaznih mestec in polagoma mi je bilo bolje — sam K maj vem, zakaj. Nemara, ker so bile gore ob obali viK,J, tako podobne goram od San Pedra do San Diega v ni m Kaliforniji, kjer sem preživel več let. Nemara tjAjj ker je bilo Jadransko morje, obsejano s soncem, še * modro, še lepše od Sredozemskega.	j
Pa^vendar nišam- bU pripravljen na Dubrovnik■ ladje, ko jm\o se'mu bližali, se je zdel neresničen. kor otipr jv . ghtdalis- uy<. je pripomnila Stella. In “/j-A mtprikarvec^kf je sle/pel poleg naju ob ograji, je reT,ii sčloveK pričakuje, da se bo vsak čas pokazala ta“ skupina~tgralccv in zapela: ,Veseli smo vaščani’.
Ladja se je ustavila za tri ure in šla sva na koP% Tu nas niso nadlegovali berači. Nekateri mladi 1anVM na pomolu so bili skoraj prav tako razcapani h a'j fantje v Lizboni ali Palermu, toda videti so bili vse PT°. kot sestradani ali bolni. Režali so se široko do ^e. Krepki, beli zobje so se jim bleščali v soncu. Obrazi g, bili rjavi. Kodri razmršenih ias so jim padali na * dre oči.	,«
Stella je ponudila enemu izmed paglavcev Osuplo jo je pogledal. tZakaj?* je vprašal. Razložil set mladiču v hrvaščini (ki sem jo v svoje presenečenja \ nadno začel govoriti brez posebne težave) da mu h1 Ju žena želi podariti novčič. Obraz mu je potemnel: Mlva-
...     ______________________
lepa! Vbogajme ne jemljem!* Potem, kakor da st nečesa domislil, se mu je mladi, zagoreli obraz razja^t( «če hočeta vi in gospa biti prijazna in velikodušna,> ^ je zarežal, sprosim, ponudita mi ameriško cigareto, imata kakšno, pa bosta videla, če jo vzamem!* ,(j Dobil je nekaj cigaret; tedaj se je zasmejal * ^ in z očmi, z vsem obrazom, z nasmehom ki ga ne Tv rem opisati. tHvala lepa!* je zakričal in oddirjal. ,’||j fantov mu je prav tako kriče sledilo, men", va j* prelepo pri srcu. iMoje ljudstvo,* sem si rekel. *Vbo4.^ me ne jemljem!* Najrajši bi bil stekel za fantom ga objel.
*Moje ljudstvo!* sem rekel na glas.
W Vjin	»Dežela	kranj
flAllJV	ko je z okolš
Narava ie tu naRopičila vse svoje lepote, Ki vsako leto privabljajo številne domače in tuje goste
MANJKAl
NITI NO,
'J I Sl SLI-1 DA, NEKDO QL,£CQlF?)JEpe 12-——/HODU KAN'
/ mJjona .
KOT BLISK SEJE KAC&24KADJ
t n Kis\ onp i
nedeljo je bila v Groe.ani uspela kulturna prireditev, ki so jo ob občine organizirali domači fantje in dekleta. Nastopil je tudi pevski «Lipa» iz Bazovice, ki ga vidimo na sliki, pred teni p* j« še mladinka pozdravila vse gledalce in nastopajoče
NAPREJ, PRIJATELJI SEDAJ SVA ENAKOPRAVNA : Tl /NViS
'PoGUM, KAR naprej, jaz
, ČAKAM I _-
'USTIL
OHO, PALICA minj'a polo
BESEDE POMENIJO:
VODOFiAVNO: 1. začasni o-bjekt, 9. udarim z loputo, 16. ki ga je mogoče izkoristiti, 17. italijanski kardinal, ki je pod Ludvikom XIII postal francoski državnik, 18. medmet, 20. gosposki služabnik, sluga, 21_ sončnik, 22. rimska številka 15{X),	23, kratica za
znani hrvatski zabavni tednik, 25. takšna znamka, 27. vrsta pesnika, 28- dvojica. 29. malik, 31. postopač, brezdelnež, 32. starodavno dalmatinsko mestece, 33. sestavine geometrijskih likov, 34. pokoj, tišina, 36. brez besed, 37. kratici za liter in kilometer. 38. vrednostni papir, 39. južno sadje, 42. pravo, 43. neokretnež, ne-rodnež, 45. ime znanega češkega vladarja. 46, prevrat, 47. potrebščina pri vozilih, 48. mehak, nežen, 49. del zgradbe, 51. tuberkuloza (mn.),	53.
vrednostni papir, 54. gozdna rast, 55. vodna naprava, 57. vrsta razcvetja, 58. vrsta lepila, 60. strupena kača, 61. zamotan, 63. pristanišče na Jadranu, 65. evropska reka, 86. ima prašič, 68. okras glave, 70. stoletje, 71. kratica za vrši. lec dolžnosti, 72. eden izmed prstov, 73. pomemben, 75. grška črka, 76, reka v Afriki, 77. znano madžarsko vino, 79.
| mesto v Sovjetski zvezi, 80. I zdravilo.
NAVPIČNO: 1. pravijo, da | je vedno na strani močnejse-I ga, 2. glasbena kratica, 3. domača žival (samec), 4. država v Aziji, 5. odvzem življenja domači živali. 6. obrežen, 7. otrok, ki ni pravi sin svojih rednikov, 8. veznik, 9. grlo, 10. osvetlim, obžarim, 11. mesto v Istri, 12. začaranje, 13. tanka tkanina, 14 kratica za naslov neznanca, 15. muza, 17. siovenski zgodovinar, 19. težak, jezen, 22. šahovski poraz, 24. telesen, 26. gora v Zasavju, 28. repriza, 30. priljubljen material za pokritje tal v stanovanjskih prostorih. 33. slovenski jezikoslovec, 35. kraj na Notranjskem, 37. svetloba, 38. mesto v Švici, 40. nerabljen, 41. reka na Poljskem, 42 Žid, 43. besedica, s katero tvorimo želelnik, 44. naglo in močno gibanje, 46. rahlo gibanje zraka, 48. serum, 49, zaščiten, zavarovan, 50. naprava, ki služi pretoku raznih tekočin na večje daljine, 52. eno izmed gesel francoske revolucije, 54. mesto in pristanišče v Španiji, 55. tibetansko govedo. 56. gradivo, 59. zimski pojav, 60. egiptovsko mesto ob Nilu, 62. delavec, ki opravlja najtežja dela, 64. vzročni veznik, 66. okvara, poškodba, 67. ves, nepoškodovan, 69. krmljenje, pitanje, 72. vzročni veznik, 74. brez glasu, 76. okraj-
šava za starejši, 77. kazalni zaimek, 78. manjš. pripona za samostalnike sr. spola.
REŠITEV KRIŽANKE
IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
VODORAVNO: I. TrocOdcro, 9 trajekt, 15. Reden, 16 dob, 17 ravan, IS. azil, 19. pičlo, 20. kislo, 21. za, 22. fen, 23. Jenko, 24. kasna, 25. SAP, 26. in, 21. sevka, 2S. zliti, 29. kupi, 30 mulca, 31. Duero, 32. natis,
33. Aleksa. 34. piano, 35. korist, 36. dna, 37. Piava, 3S. mažar, 39. Oslo, 41. javni, 42. debet, 43. od, 45. rti, 46. murka, 41. horuk, 48 oni, 49. lo, 50. Matka, 51. šakal, 52. amen, 5 3* barka, 54. vezan, 55. krema, 56. oferta, 58 penez, 59 prejem. 60. Kelti, 52. braniti, 63. ostanek, 64. antisemit,
NAVPIČNO:	1.	trafika,	2.
razen, 3. Oditi, 4. cel, 5. av, 6. edinka, 1. ročica, 8. OLO, 9. tristo, 10. rasni, 11. avla, 12. jao, 13. en, 14. trapist, 19. pevca, 20 Kairo, 21. zapis, 23. Jelša, 24. klena, 25. satir, 27. sukno, 28. zuavi, 29. karat, 30. medli, 31. Diana. 32. noiek,
34. Pivka, 35. Kabul, 31. Parka, 38. Meran, 39. OrinoKo, 40 sto, 41. Julka, 42 dokaz, 43, onemeti, 44. dinamit, 46. Martin, 47. hazena, 48. omejim, 50. Marta, 51. šen, 52. arene, 53. Bel t, 54. ve, 55. kras, 57. fes, 59 pri, 61. uk, 62. bt.
V ISTEM TKE NUTKU JE GLASOVE ZASLIŠAL TUDI NEBRASKA.
5®orsHTnevmk
12. juKja 195»
KRIŽANKA
SPREHOD	PO	NAŠEM
Eomrora - vas in
od starih časov do
ljudje
danes
TBN0V/CA
kr^°da°Ve'C* vedo Prav do'1nirn moškim pevskim mate-
Odkov, a se ga ne morejo oprijeti vsi, kajti bi K°ntovelsko pobočje, ki cvetna 0 leP° Prilegalo za stih h irvtV0- P°sebno v ti-
žavetfn ’ se nahajajo v n-,. Au> Je brez vode, kar je
kontov^ i-ovlra za razv°i Kn v	cvetličarstva.
Dekat?,1 ^ila napeljana voda in hi	sredine pobočja
cWn„se od tam speljala na Konriln, levo' hi nastala od taško ® a do Križa naša tr-* a »vlera in bi se vino-
^ibenfoT0 lahko Popolnoma Vj vi 1J 0 s cvetličarstvom, razn P.redstavUalo še vedno hier rt koče, kakor na pripri c3ažanJe gnoja’ ki je toti-ov. lcarstvu neobhodno boli u’ a hi bilo vendar bojhnhičkanosno kakor vi-
„‘ogradnistvo
gnoju v 0 Potreba po vinorB;„ tud’ pospešila zi-toleko w a Cllj ne bi Dil° Majhni - ga Pr01zvajarn’0 v
drUži"r»kmeri in krije komaj Snoj n®ke potrebe, pač pa
boeaVJ . hi se s cvetličarni
»Plačal.
d tJv)r Po vsej naši okoli-
v*lcl k lrnai° tndi Konto-
ja	imena za svo
havec estva- Ta §re v Ze^
OlinB -n Bakadezijo, oni v V Trn ln Ključ, spet drugi Van#,,, 1 Naberžin in Poko-tieniri60’ treth k°f>Ue v Ske-kovcu mf1, Mlaki in v Sir-terem' . stemu hribu, o ka-(inevr,iJe Pisal «Primorski ho -}■• ko je šlo za Vej-ihieni,1 • Kontovelsko reber, Parkti ej0 stari Kontovelci So je l.av hrib. Tudi vzdevki ^toka k°ntovelec ni samo Pač n’ *->anev in Grlanec, jev ?a ^udi Pekov, Mežnar-vibč-^htParjev, Zimčev, Br-pT • Lekačev, Možev itd. lo naStrtno delovanje je bi-tazgjv Kontovelu vedno zelo ho v<?i n°\ Bred prvo svetov-
ck0
»lin
vojn0
društ
Je razpolagalo pev-vo «Danica» s kras-
likovali kontovelski tenoristi, ki so se imenovali Matiček Štokčev, šemje Rostov,
Drejček Cemparjev in drugi, ki se niso nikdar ustrašili pred visokim C. Ker je bil pevski zbor v nizkih glasovih šibkejši, se je vzela vsaka pesem kar za dva in celo za tri tone višja, kar ni delalo tenoristom nikake preglavice. Barkovljani, ki so vedno razpolagali s posebnimi »basohtarji«, so obiskovali kaj radi kontovelske pevce in se je tako skoraj vsako nedeljo stvoril konto-velsko-barkovljanski pevski zbor, pri katerem ni nikdar manjkal baritonist Tone Fli-ka, ki je z lahkoto zamenjal svoj baritonski glas s pravim tenorjem.
Kontovelci pa niso gojili samo petja, pač pa tudi dramatiko. Saj je dal Konto-vel Jaka Štoko, ki je bil pravi ustanovitelj takratnega Dramskega društva, ki je pozneje razvilo svoje delovanje do operete in celo do opere.
Pred prvo svetovno vojno so imeli Kontovelci tudi velik tamburaški zbor, ki je ostal še danes v spominu vsem starejšim Kontovel-cem.
Gospodarsko društvo, ki je bilo ustanovljeno leta 1901, je sezidalo na vrtu precej obširno dvorano, kjer so nastopali jako pogostoma pevci, dramski diletanti in tamburaši. Dvorana je bila pri vsaki prireditvi natrpana, kajti Kontovelci so bili ljubitelji petja, dramatike in igranja na tamburice. Še danes se poslužuje Slovensko narodno gledališče te dvorane za svoje prireditve.
Kontovel je med vsemi o-količanskimi vasmi prav gotovo najbolj zavedna in
predvsem napredna vas. Niči ni lepoti, ki ji ne najdeš
ln,l,„„ min iiiMiiiitiiiHiiiiiiiitiiiiitimiMitlMiinMiimmlllNiniiiiiiiimniiiiiimifimiiiiiMi iimuiiiifiuHiiunnitMiMMtimiliniii
S kulturne prireditve v Gročani
čudnega, saj je to uspeh šo-le domačina Ivana Regenta in njegovega sodelavca Jožeta Pertota. takratnega u-rednika tržaškega «Dela». Sestanki so sledili sestankom, razširjal se je po Kontovelu napredni tisk in kljub fašističnemu pritisku, konfi-nacijam, posebnem tribunalu in obsodbam do dosmrtne ječe so hodili Kontovelci svojo ubrano pot in hodijo pjo njej še danes.
Skoraj bi pozabil, da imajo tudi Kontovelci svojo Dolenjo vas, to je tisti del Kontovela, ki se razteza na severni strani tik za pokopališčem, ves obrnjen proti morju.
Kljub temu da ima Kontovel svoje posebno narečje, ki se povsem razlikuje od proseškega, imajo Dolanci svoj poseben jezik, ki je še bolj kontovelski kakor sam kontovelski. Dolanci pa se lahko ponašajo s svojim karakterističnim narečjem, ki je pristno siovensko in se ne poslužujejo tujk, kar se tako poredkoma sreča pri naših okoličanskih narečjih.
Ko greš peš ali z avtobusom do Proseka, ustavi se ali izstopi na Kontovelu in uberi tisto pot, ki te popelje do kontovelske cerkve. Užival boš od tam enega izmed najlepših razgledov, ki si jih moreš samo predstavljati. Odprl se ti bo pogled na barkovljansko obalo, prav gotovo naj lepši del .slovenskega morja. V ozadju kraljuje Trst in za njim istrski hribi, videl boš vse obrežje oo Pirana in ko boš v počasnem obratu sledil traktu, ko se nebo potaplja v širokem Tržaškem zalivu, se ti bo oko ustavilo ob izlivu Seče in v Gradežu, da boš končal s Tržičem. Dvakrat, trikrat in celo večkrat boš krožil z očesom po tej izred
«Lipan IZ .
tako zlepa para in prav gotovo se boš še večkrat vrnil na to mesto, ki ga Tržačani tako malo Doznaio.
Lepa je nasa oKouca in lepi njeni ljudje in zato je dolžnost naših zavednih meščanov, da se večkrat podajo na krajše okoličanske izlete, kjer se bodo srečali z našimi zavednimi okoličani, od katerih se bodo, če ne drugega, naučili, kako moramo ljubiti svojo slovensko zemljo.
R. P.
Naša gostilna je vsako nedeljo in praznik polna Tržačanov. Pravijo, da ima izredno privlačnost kuharska umetnost gostilničarke. Pomeni, da imajo tudi naše kraške žene odličen okus in vonj ter se izredno hitro seznanijo s kuharskimi veščinami, da lahko zadovoljijo najbolj razvajene želodce. Se več gostov bi bilo, če bi ne bilo vmes vprašanje naše ceste. Prah, prah in prah, to je njeno prvenstvo za vse poletne mesece. Obljube jo popravljajo že štiri leta; vozniki pa se nad njo vedno spodtikajo. Se najbolj potrpežljivi smo mi, ker so nas obljube že dovolj nasifiie.
Naš gostilničar pa se je
odločil, da bo svoj obrat premestil v novo stavbo, ki jo namerava zgradit’ ob poti s ceste v našo vas. Nedvomno bodo novi prostori moderno urejeni in bodo z dobro postrežbo goste še bolj zadovoljili.
PRAPROT
Reklama je v današnjem gospodarstvu njegov novi motor. Dvomimo pa, da bi ta veljala več kot staro, a vedno veljavno pravilo, da se dobra roba sama dovolj hvali. To je lepo potrdila osmica posestnika Kanteta (pri Sesljanknih) Komaj je — skoro bi rekli pretiho postavil na špino več hi svojega odličnega pridelka belega in črnega, že je bilo še večer kot v čebeljnem panju. Le nekaj dni je oboževalce naravnega soka zanašalo v prijetne — višje sfere, kamor jih zvodi le dobra roba, ki ne potrebuje bučne reklame. Je pač tako, da če se gostilničarji namesto naravnega raje poslužujejo umetnega vrelca, je vinogradnik primoran sam in seveda tudi najbolje postreči poznavalcem in prijateljev dobre vinske kapljice.
v
Se o vinskih razstavah
Ze nekajkrat je »Primorski» omenil, da bi bilo umestno prirediti vinsko razstavo tudi za naš spodnji Kras. Ta misel je ugajala vsem prizadetim vinogradnikom. Prosek, Križ in Nabrežina bi mogli pokazati kaj zmore breg, ostale vasi nabrežinske, zgoni-ike in rep entaborske občine pa kakina je sposobnost njih vinogradnikov. Milje in Dolina sta to že storila, zakaj bi to ne veljalo tudi za te kraje? Ze izza davnine se tod goji vinska trta. Rimljani in fevdalni zemljiški posestniki so visoko cenili in celo oboževali njen sok. Mogočni Oglej je o njem menil, da podaljša človeku življenje, devinski, goriški, in drugi plemiči so mu : v tvojih: kleteh odmerili častno mesto in ga pošiljali oddaljenim dvorom.
Tj častno tnesto zaslufi( tudi danes, če je v količkaj veščih rokah. Teh je že lepo število. A starinskih in fevdalnih razmer ni več, niti takratnih zahtev po vinskem okusu. Vse se je korenito spremenilo in se sproti ter naglo spreminja. V koliko korakamo s tem vštric, kaj in koliko smo že dosegli ter v koliko ter v čem smo zaostali? To našega vinogradnika za nima. In pravi: jugoslovanska, oziroma vina iz Slovenije, so ocenjena kot najboljša vina na svetu. Tudi pri nas ima trta nekam enake, pogoje. Kaj manjka najemu vinu, da se še ni povzpelo do večjega slovesa?
Eno je neizpodbitno: kljub težavam, krizam in zastoju, feljub zapostavljanju, opuščanju vinogradništva in nepoznanju našega vinskega pridelka, naše vino prodre na trg, prodre zaradi svoje kakovosti. Nobena konkurenca ga ne mo. re potisniti v ozadje. Imamo primere, ko se vino po svoji «polnosti» (razmerje med stopnjo alkohola in vinsko kislino ter ostalimi snovmi) lahko kosa z najboljšimi vini.
In naš teran — to edinstveno zdravilno vino, ki naj bi ga po mnenju strokovnjakov pili po kapljah? Ce so razni vinski trgovci imeli in še imajo interes, da ga iz špe-kulantivnih razlogov pri potrošnikih podcenjujejo, ni to v interesu narodnega gospodarstva in zdravja. Malo ga je in kakšna škoda bi bila, če bi se še ta skromna količina skrčila.
Iz teh razlogov bi bila umestna in zelo potrebna zgoraj omenjena vinska razstava in ni nobenega razloga, da bi v doglednem času do nje ne prišlo.
kako poteka naše javno življenje in izrecno želijo, da bi se temu življenju v kakršni koli obliki prililo čim več sokov, čim več splošno koristne tvornosti. Kot povsod drugod imamo seveda' tudi tod brez-brižneže, se pravi takšne, ki jih zanima le osebni interes oziroma, ki se — predajajo ve. trovom. Zara-di naših posebnih okoliščin, bo teh, rekli bi negativnih elementov, mogoče razmeroma kaj več kot drugod.
Ce je torej po teh vkseh kulturno-prosvetna dejavnost enaka izsušeni veji, tiči vzrok drugje, ali vsaj tudi drugje. Povsem naravno je, da je ljudstvo boljše ali slabše, povprečno pa dobro Jesto. Iz.obli-kovalce tega testa pa morajo preskrbeti krogi, ki so za to poklicani, sposobni in moralno obvezni. To je zadeva našega Izobražeftstva, onega, ki na vasi deluje, in onega (izven vasi), ki se s tem ukvarja. Mladina je po svoji naravi željna kakršnega koli delova-
nja, izživljanja, a oblike, k bi jo mogoče v to pritegnile niso več sorodne nekdanjim in to spričo dejstva, ker s« je zaradi spremenjenih prilili oddaljila nekdanjemu življe nju ozke vaške skupnosti it postala bolj izbirčna in zah tevna.
To je treba zaradi stvar same upoštevati. Cim bolj t< novo duševnost pogodimo in j ustrežemo, tem bolj mladin; navežemo na sodelovanje. Tf je potrdil tudi »Mladinsk dan« pri nas. Želeti je, da b se v tem nadaljevalo. Sme mnenja, da bi bila zelo u mestna kulturno-prosvetna pri reditev v širšem obsegu, kjei naj bi nastopalo čim več zbo rov, predvsem pa oni s spod-nje-kraškega predela (proseški zgoniški, kriški, nabrežimki šempolajski). Program bi bile treba čim bolj prilagoditi zna čaju in temperamentu tukajš njega življa. Naj bi pristojn organi to zadevo pretresli, ta ko kot zahteva poživljenje te — suhe veje.
i JOHN CHEEVHR
Ob	peli
in oseminštiride
(Nadaljevanje s 3. strani)
NARREŽINA
-> nastopili pevci iz Boršta, ki so včlanjeni v prosvetnem d ruš tv tl «Slo-1 *R>a zbora sta bila deležna priznanja s strani številnega občinstva, di-
-S 1121 ut O n..nLl_ ln^ii č/\t\L >1 r« O irnl	^	„1	-	tl	1	L	M	..	1..	1. 1 ....j _]!«
h »im »n i m *•	  s	j	n	o on mil tv ▼ mn U	»mt < u,
l>a sta prejela lepa šopka nageljnov. Želeti bi bilo, ko bi prireditev k letu ponovili v razširjeni obliki
Da bi ne bili zavzeli preveč prostora, smo v zadnjem dopisu izpustili zadevo, ki jo smatramo za važno in je bila že nekajkrat krožniku. Kot že znano, je po vaseh naše in zgoniške občine kulturno prosvetna dejavnost že dolgo odpovedala in se nas je v tem prijel kaj malo časten naziv asuha veja*. To pomeni, da smo notranje onemogli in nesposobni za vsakršno duhovno ustvarjanje. Res je takšen videz, a stvar je pa le drugačna.
Menda se v tem In tudi sicer ne moremo razlikovati od drugih tržaških naselij. V bistvu že ne. Kot drugod so tudi pri nas ljudje, mladi in priletni, ki jim ni vseeno, J
Gospod Yotkins se je nenadoma zbudil. Oblekel je plašč in dal klobuk na glavo. Nasmehnil se je gospe Compton, ki je zbirala prtljago. Odšla sta proti vratom. Blake se jima je pridružil. Toda nihče r.i z njim spregovoril. Niti o-pazili niso ženske za njegovim hrbtom. Sprevodnik je odprl vrata in Blake je videl na peronu še nekaj sosedov, ki so tudi zamudili ekspres. Dvignil je glavo. Sla sta mimo zapuščene hiše izven mesta. Potem mimo ograje mosta, tako blizu, da se je je lahko dotaknil. Takrat je zagledal prvo svetilko s perona. Blizu starega skladišča je stal majhen taksi. Zopet je močno deževalo.
Sel je po stopnicah, ona mu je sledila. Pred postajo so čakali avtomobili s prižganimi motorji. Prihajali so ljudje, ki so pričakovali znance. Mnogo jih je poznal, toda nihče ga ni povabil v avto. Bil je čas, ko gredo ljudje domov, ko kaj pijejo, se imajo radi, večerjajo. On pa je gledal, kako skozi dež svetijo svetilke na hribčku. Drugo za drugim so se vozila oddaljevala. Dva sta stopila v taksi: «Zal mi je, dragi«, je rekla neka ženska moškemu, ki je nekaj minut prepozno pripeljala avto, »toda vse ure zaostajajo«. Poslednji potnik je pogledal najprej uro, potem dež in odšel. Blake je gledal, kako se oddaljuje.
«Nikoli še nisem bila tukaj«, mu je povedala. »Mislila sem, da je drugače. Nikoli nisem mislila da je tako revno. Pridite sem v senco«.
Kolena so mu klecnila.
«Gremo», je rekla.
Severno od postaje je bilo skladišče blaga in premoga in neka baraka, kjer so imeli prodajalne pek, mesar in prodajalec rib. Blake je opazil na tleh neko premikanje.
»Stojte! Obrnite se!« je rekla. »Lahko bi vas žalila. Poglejte svoj revni obraz. Toda vi ne veste, kaj sem preži-
vela. Bojim se pojaviti se zunaj podnevi. Počutim se dobro šele, ko se zmrači. Se vedno včasih lepo sanjam. Sanjam o izletih, o tovarištvu med ljudmi ,o rekah, ki objemajo razcvetene veje z obeh strani obale in na koncu vem več o ljubezni kot vi«.
Slišal je, kako prihaja od reke sem glas motorja in prinaša s sabo sladke spomine na minula leta in minula zadovoljstva. »Nikoli me niso hoteli zdraviti«, je rekla. «Oni»... Vlak, ki prihaja s severa, je zadušil njen glas. Ropot je napolnil njegova ušesa, a okna, za katerimi so ljudje jedli, pili, spali ali brali, so brzela mimo. Ko je vlak prišel preko mostu, je ropot popolnoma prenehal. Takrat jo je slišal, kako kriči: »Poklekni! Poklekni! Napravi, kar sem ti ukazala! Poklekni!«.
Spustil se je na koiena in skril glavo. »Tako«, je rekla, «če me boste poslušali, vam ne bom nič napravila, ker vam res ne želim nič napraviti. Oh jaz sem boljša kot vi, jaz sem boljša kot vi. Jaz ne bi tako izgubljala časa, jaz ne bi tako zanemarjala življenje. Zarijte obraz v blato, če vam pravim. Zarijte obraz v blato!«.
Spustil se je v umazanijo. Premog mu je umazal obraz. Pričel je jokati.
«Sedaj se počutim bolje«, je rekla. »Sedaj si lahko operem roke, ker, kakor vidite, jaz sem dobra in blaga. Lahko si umijem roke«. Slišal je, kako se njeni koraki oddaljujejo. Slišal je jasen in oster zvok, ki je odzvanjal na peronu. In potem je slišal, kako se zvoki izgubljajo. Luignil je glavo. Videl jo je, kako se vzpenja po stopnicah na drug jeron, kjer je njena postava v slabi luči bila Vdeti majhna, zelo običajna in prav nič nevarna. Počasi st je dvigni’ iz blata. Ko se mu je zde o. da ga je poza' ;Ia, da je do kraja izvedel, kar je hotela, in da je sedaj varen, se je postavi1 na nog,., vzel svoj klobuk in šel domov.
TO JE JASNO IN ZDI SE I V REDU ,	,
M/, DA TA, NEKDO" N/MA j NEBRASKA 1 NAJBOLJŠIH NAMENOV. (RAZSEDLAJ, POČAKAJMO MALO.KAJTI jVECKO IN SEDAJj KO SEM BOGA:
BI RAD IMEL CELO KOŽO !
MIR
MEDTEM ... | OH ! PRIPRAVLJA
IS£ N2J NAPAD/LE EN NAPAČEN Gib, SEM IZGUBLJEN I
TO SPRE-
>
.(Auauljeounje slediž,
.. .TODA TUD/ TIM SE JE BLISKO-VITO VOGEL NA STRAN. •
PnrnofsTcTffnovmlc
12. Jtrhj« 195S
Vrem« včeraj: NajviSja tempe-la.ura 30,7, najnižja 23, temperatura ob 17. uri 30,6, zradni tlak 10.14,2, pada, veter 8 fcm na uro severovzhodnik, vlaga 6fc>dstot-na, nebo jasno, morje skoraj mir. no, temperatura morja 22.4.
Tržaški dnevnik
Danes, NEDELJA, 12. julija
Mohor
Sonce vzide ob 4,26 in zatone od 19.55, Dolžina dneva 15,29. Luna vzide ob 11.17 in zatone ob 23.12. Jutri, PONEDELJEK, 13. julija Dragan
Včeraj na Trgu Garibaldi
Veliko sknpno zborovanje kovinarjev in pomorščakov
(iovnril j« vsedržavni tajnik FIOil/1 puslanec tanin - Proti ofenzivi delodajalcev se danes v Italiji bori s stavkami B,5 milijona delavcev * Uenmestno posredovanje policija
Takega zborovanja stavkajočih delavcev, kot je bilo včeraj, že dolgo ni bilo v našem mestu. Trg Garibaldi in bližnji pločniki so bili polni stavkajočih kovinarjev in pomorščakov ter delavcev drugih kategorij. Zborovanje, ki ga je priredila Delavska zborm-ea CGIL, je pokazalo borbenost ter zavednost delavstva in solidarnost prebivalstva s stavkajočimi kategorijami.
Fo pozdravnem uvodu pokrajinskega tajnika Zveze kovinarjev Semillija, ki je poudaril, da se sedaj skupno s pomorščaki borijo za svoje pravice tudi kovinarji, ter protestiral proti napadom policijskih organov na delavce in proti prepovedi delavske povorke, je spregovoril član koordinacijskega odbora stavkajočih pomorščakov kapitan Nordio, Zahvalil se je kovinarjem, zlasti pa pristaniškim delavcem, delavcem arzenal in demokraiičnim ženam so podprli borbo pomorščakov nato je pokazal na zastavo italijanske trgovske mornarice, ki je bila izobešena poleg govorniškega odra. pod zastavo je visel napis; »Državno zastavo je raztrgala policija« Vidno ganjen je kapitan Nor-čio dejal, da so pod to zastavo umrli pomorščaki, ko so med zadnjo vojno prevažali vojaške enote, tudi tiste oddelke, ki jih zdaj napadajo in pretepajo, ker sc borijo za svoje pravice.
Tajnik. Delavske zbornice CGIL Calabria je izrazil solidarnost vseh kategorij s stavkajočimi delavci in pohvalo sindikalne organizacije. Pripomnil je, da zadnji dogodk dokazujejo enotnost vseh kategorij in spodbujajo vse delavce k nadaljnji borbi. Pozval je male trgovce, obrtnike in lastnike javnih lokalov, naj Vot v preteklosti pokažejo svojo solidarnost s stavkajočimi delavci, da bo ustvarjen močan blok proti ofenzivi velekapitala. Proti tej ofenzivi se danes v Italiji bori s stavkami skoraj 6,5 milijona delavcev, od kovinarjev in pomorščakov do poljedelskih de lavcev. Govornik je protestiral ker je policija predvčerajšnjim aretirala nekatere delavce, ki so manifestirali za svoje pravice; medtem ko ni nobenega ukrepa proti tistim, ki so raztrgali zastavo in napadli fotoreporterja. Ob koncu pa je opozoril delavce, naj bodo budni in sledijo navodilom sindikatov, ker se med nje med manifestacijami vrivajo provo katorji.
Glavni govor pa je imel vsedržavni tajnik Zveze kovinarjev poslanec Lama, ki so ga vsi navzoči pozdravili z burnim ploskanjem. Brez posebnih uvodov je govornik takoj pojasnil, kako in zakaj stav-kijo kovinarji, kakšno je stališče vlade, kakšni so nameni velekapitala in naloge delavstva, zlasti mladine. Poudaril je, da je zdaj po vsej državi največja stavka kovinarjev, kakršne še ni bilo. Kovinarji pa v tej svoji borbi niso o-samljeni, saj stavkajo tudi številne druge kategorije. Nasprotnik trdi, da gre za prebrisano politično igro. Gola izmišljotina! Saj si je nemogoče zamisliti, da bi za tako igro stavkali milijoni delavcev raznih kategorij in političnih prepričanj. Dejstvo je, da se kovinarji borijo za izboljšanje deluvnih pogojev in plač, za obnovitev delovne pogodbe, za znižanje delovnega urnika itd., da se pomorščaki ravno tako borijo za izboljšanje svojih delovnih pogojev in plač, da se za to borijo zidarji, tekstilni delavci, poljedelski delavci, da so se za to borili bančni uradniki itd.
Delodajalci in velikapital pa zavračajo upravičene zahteve delavstva v glavnem zaradi tega, ker hočejo poraz de.av-stva in sindikatov. Kačunajo, da bi potem lahko delali, kar bi hoteli, toda grdo so se ušteli in izbrali neprimeren čas. Delavstvo po vsej državi se zaveda ,da ni druge izbire, kot vztrajna in enotna borba.
Kakšno pa je stališče vlade?
V primeru kovinarjev stoji brezbrižno od strani, v primeru pomorščakov pa je očitno na strani lastnikov bro-dovja.
Taki dogodki kot te dni v Trstu, pa se ponavljajo v raznih italijanskih mestih. V Turinu je policija uporabila proti delavcem celo policijske pse, kot da bi bili zločinci. Toda če so nekateri ob pamet in zgubljajo glave, mi ne bomo zgubili živcev in nasedli provokacijam. Delavci znajo vztrajati in bodo vztrajali eno minuto več kot delodajalci. Prihodnjo soboto, je pripomnil govornik, se bomo v Kirnu ponovno sestali za pogajanja.
Ce bi delodajalci spet zavlačevali v upanju na letne počitnice, naj se zavedajo, da se bo potem borba nadaljevala.
Ob koncu svojega govora se je poslanec Lama obrnil na delavsko mladino. Dejal je. da so pred leti nekateri obupavali nad mladino, češ da je izgubljena. Zlasti zadnji dogodki pa dokazujejo, da so v mladih vrstah zdrave sile. Mladi delavci so namreč v teh letih okusili na lastni koži krivice, diskriminacije in zapostavljanje Napredni sindikat računa na to mladino in jo
vabi v svoje vrste, da se bo i jev nadaljevala in je bil od-lahko učinkovito borila za svo- stotek stavkajočih približno
enako visok kot prvi dan stav-
je pravice in lepšo bodočnost, da ne bo le enodnevni borec in junak, ampak steber in odločilni činitelj za splošni napredek delavskega razreda.
Zborovanje je zaključil pokrajinski tajnik FIOM, ki se je zahvalil govorniku in poudaril, da se manifestacija zaključuje na trgu.
Takoj po zborovanju se je množica pričela razhajati; mirno, počasi, vsak na svoj dom. In ker številni stanujejo onstran Stare mitnice se je večja skupina ljudi usula pač v tej smeri, da bi nato nadaljevala pot naprej.
Pred bencinsko črpalko in avtobusno postajo pa je že čakala številna skupina karabinjerjev in civilnih policistov, ki je postavila kordon. Popolnoma nepotreben ukrep in tudi nelogičen, saj ni mogoče odditi v drugi predel mesta po strehah, poleg tega pa je Trst že tako narejen, da je prehod po nekaterih ulicah nekako obvezen.
Kljub temu pa ni prišlo do resnejših incidentov, ker so u-deleženci zborovanja ohranili mirno kri in se držali navodil sindikalnih predstavnikov. Tako na zborovanju, kot že dan prej v okviru notranjih komisij, je bilo namreč mnogo govora, da delavci ne smejo nasesti raznim provokatorjem in poudarjeno, da se zborovanje konča na Trgu Garibaldi.
Prišlo je sicer do enega povsem nesmiselnega napada po znaku s trobento, nato je ostal kordon še nekaj časa sklenjen, nakar so policisti odšli. Zlasti pa je nerazumljivo, zakaj so med to «manifestacijo» (ki je pravzaprav sploh ni bilo) naložili na policijski avtomobil dva mimoidoča in ju odpeljali na kvesturo. Pozneje smo iz- I
ke. Delavci v ILVA pa so pričeli s stavko, ki bo trajala dva dni in so stavkali stoodstotno.
Skupščina uslužbencev Delavskih zadrug
V ponedeljek bo na sedežu v Ul. Pon d a s ob 20. uri e-notna skupščina uslužbencev
Delavskih zadrug, na kateri bodo sindikalni predstavniki poročali o poteku pogajanj in obrazložili, zakaj so se pogajanja razbila.
Vsedržavni tajnik FIOM poslanec Lama
PrVi dan ustne mature na Trgovski akademiji
Kandidati so pogumno odgovarjali
Na Učiteljišču so bili Včeraj predzadnji dan ustni izpitu V ponedeljek pa se bodo končali
Prvi kandidati na Trgovski t pozneje se je izkazalo, da t prebivalcih Anglije in njih bo-akademiji so bili včeraj iz-\gre tudi tako. Morda je bilo! jih z raznimi plemeni ter na-
prašani. Vendar pa še niso
vsega opravili, ker bodo čez nekaj dni prišli na vrsto še v drugi skupini Tiste, ki so včeraj odgovarjali pred komisijo iz predmetov literarne skupine, čaka še izpraševanje iz znanstvenih predmetov, a one, ki so to že opravili, pa iz literarnih.
Ko so ob osmih prišli člani obeh komisij, so tudi kan didati sedli na svoje prostore. Prva dva kandidata sta stopila pred izpraševalce skoro boječe, toda brt je izginila trema, ko je izpraševalec postavil prvo vprašanje. Saj je že v profesorjevem glasu bilo takoj čutiti, da ne bo sodba prestroga, zlasti še, ko je predsednik izpraševalne komisije z njemu lastnim ljubeznivim smehljajem in toplo besedo to še podkrepil.
Videti je bilo v začetku, da bosta obe komisiji v eni sobi druga drugo motili, toda
iiviiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiii m mifi m n iniii m m uitinti m iinii n 111111 iitim n 11111111111111 iiiiitiiiiiiiiitiiiiimmmiiNitiiiiiiiiiiiiiiii Sklep občinske komisije za dodeljevanje stanovanj
Za ljudska stanovanja potrebne nove prošnje
Cepite otroke proti poliomielitisu
Občinska komisija za dodeljevanje stanovanj sporoča, da je na osnovi dekreta vladnega generalnega komisarja št. 78 od dne 11. decembra 1958 v gradnji 216 stanovanj, ki bodo verjetno izgotovljena do decembra 1960, druga stanovanja pa bodo gradili kasneje.
Občinska komisija namerava vskladiti in urediti številne prošnje, zaradi česar poziva vse, ki še čakajo na dodelitev stanovanja, da predložijo nove prošnje na posebnih o-brazcih.
Zaradi tega komisija sporoča, da bodo vse prošnje, ki so
bile predložene do sedaj, izvedeli, da ju niso pridržali, I gubile svojo veljavo. Nove temveč so ju takoj izpustili. • prošnje za dodelitev stanova-Včeraj se je stavka kovinar- 1 nja pa je treba predložiti naj
luninim limitu limitu it m m n m iiitllitiiiillililtiiittitiiiitiiiiliiiiMtitiinlititiitiiiiiii minili m
Cesta je zahtevala še eno mlado žrtev
Nepošten šofer je podrl kolesarja in zbežal
Včeraj zjutraj ob 0.25 je na ortopedskem oddelku glavne
bolnišnice podlegel hudim poškodbam komaj 17-letni mena-nik Livio Longo. Longa so v petek popoldne sprejeli-v bolnišnico zaradi hudih notranjih poškodb in zloma levega kolka.
Kot je naš časopis že poročal, je bil Longo žrtev promet, ne nesreče, S svojim motorjem se je vozil po Ulici Orlan-dini, namenjen na Istrsko ulico. Ko je prišel do križišča, ni zmanjšal hitrosti ter je zaradi tega trčil z motorjem v rob pločnika. Medtem ko je Longo udaril z vso silo z glavo ob tla, je motor zavozil še nekaj metrov dalje, nato se je ustavil. Prav v tistem trenutku je privozil mimo težek tovornjak, ki pa se je šele v zadnjem trenutku ustavil, da ni zmečkal ubogega Longa. Vendar je bilo stanje mladeniča, brž ko so ga pripeljali v bolnišnico zelo resno. Zdravniki so vseeno poskusili vse, da bi mu i—,ili življenje. Ponoči pa se je njegovo zdravstveno stanje poslabšalo, ter je ob 6.25 izdihnil.
Druga prometna nesreča se je včeraj zgodila tudi v Ulici orrebianca. bilo je okrog D.jt), ko se je po Ulici Torrebianca vozil na svojem kolesu 24-let-ni Sergio Marchesini, stanujoč v Ulici Rossini 10. Ko je prišel do križiš.a z Ulico S. Lazzaro, ga je od strani oplazil motorni tricikel, katerega šofer je sicer za trenutek zmanjšal br-zino, nato pa je hitro zavozi! naprej ter se pomešal med ruge vozače v Ul. Carducci. Marchesini si ni zapomnil številke tricikla, vendar je prepričan, da bi lahko spoznal pobeglega vozača. Marchesini se je sam javil na ambulanti HK, kjer so mu obvezali rano na desnem kolenu. Zdraviti se bo moral kakih 1() dni.
—	—	» t - ■
Delavec žrtev vročine
no Marijo Tremul, stanujočo na Tenkem rtiču 179. Tremu-
lova je povedala, da je delala na polju, ko je naenkrat izgubila ravnotežje ter je padla na tla. Pri pa-dcu si je zlomila levo koleno, zaradi česar se bo morala zdraviti v bolnišnici najmanj 20 dni.
Pazite na tatove
Navadni meščani gredo poleti na dopust .tatovi pa izrabijo to priložnost za razne podvige. Tako so se v petek zglasili v trgovini »Tolentino« v Ulici XXX. oktobra 5. Izkoristili so čas, ko ni bilo v trgovini nikogar — to je med 13. in 15.30 uro ter so s svedrom odprli vrata in prišli v trgovino. Da jih ne bi nihče motil, so zopet zaprli vrata ter zaceli »delati«. Najprej so izpraznili blagajno, v kateri je bilo 130.000 lir; nato pa so opazili poleg blagajne veliko škatlo, v kateri so bile ženske nylon nogavice ,ki jih je trgovec Guglielmo Tolentino šele nekaj ur prej dobil. Seveda so vzeli tudi to škatlo, v kateri je bilo 400 parov nogavic v vrednosti 200.000 lir. Nato so zopet neopaženi izginili.
Na istem policijskem komisariatu se je včeraj javila tudi 69-letna Adua Bienefeld, stanujoča v Ulici Gatteri 40, ki je povedala, da ji je neznan tat ukradel denarnico, v kateri je imela 9.150 lir in dokumente.
kasneje do 31. decembra 1959.
Občinska komisija bo upoštevala samo prošnje italijanskih državljanov, ki imajo stalno bivališče v tržaški občini. Pri dodelitvi stanovanj ne bodo upoštevali prosilcev, ki to bili kaznovani za hujše prekrške, ali ki so lastniki ne-preocučain ali pa imajo tolikšen zaslužek, da si lahko sami preskrbijo stanovanje. Prav tako ne bodo upoštevali prošenj onih prosilcev, ki so že dobili nakazano stanovanje, pa so se temu iz neopravičljivih vzrokov odrekli.
— «»——
Županstvo sporoča, da bosta vsak dan med 17. in 18. uro odprta občinska ambulatorija v Ul. Madonna del Mare 13 in pri S.M.M. Sp. 1534, kjer ‘ bodo cepili proti otroški paralizi osebe stare nad 6 let. Vsi, ki se želijo cepiti, naj se prijavijo na higienskem uradu med 8. in 12. uro, ali pa naj telefonirajo na št. 29-143.
Ob tej priložnosti se še enkrat sporoča, da se cepijo otroci od treh mesecev do 0. leta starosti vsak ponedeljek, sredo in petek v Ul. Cavana 18, in sicer od 17. ure dalje,
 «»--------
Podpisana delovna pogodba za kamnarje
ANSA poroča iz Rima, da so včeraj na ministrstvu za de. lo sklenili sporazum o obnovi delovne pogodbe kamnarjev. Nova delovna pogodba bo pričela veljati od 1. julija in bo veljala do 28. februarja 1962, leta. Pogodba med drugim predvideva 5-odstotno povišanje prejemkov na osnovi minimalnih poenotenih plač, /ki so bile že povišane za 5 odst. s sporazumom od 11. avgusta 1955.
Poleg tega določa nova delovna pogodba, da bodo delavci prejeli par delovnih hlač na leto (prve do 31. avgusta 1959) in nekatere spremembe normativnega značaja
Sporazum je bil dosežen po 17-dnevni stavki in dolgotrajnem sindikalnem sporu. Na našem področju se nova delovna pogodba nanaša na okoli 1000 delavcev.
 «»-------
Volitve v papirnici ob Timavi
V papirnici ob Timavu bodo volitve V notranji odbor 14. julija. V tej papirnici dela sedaj približno tri sto delavcev in bodo prvič volili notranji odbor.
le za nas, ki bi radi ujeli
cim več pogovora med profesorjem in kandidatom in ga zabeležili, taka razporeditev manj ugodna, toda s pomočjo študentov samih, ki so nam brez oklevanja povedali tisto, česar nismo mogli čuti, ter z naklonjenostjo g. predsednika, ki nam je dal vsa pojasnila, ki smo jih želeli, smo mogli zbrati vse, kar je bilo' potrebno, da moremo seznaniti naše čitatelje s potekom včerajšnjih izpitov.
Vprašanje iz italijanščine je bilo kar zamotano
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO!
»Povejte mi,' kakšna je razlika med klasicizmom in neo-klasicizmomt* Kandidatki pa to ni povzročalo preglavice marveč je mirno in na kratko odgovorila nanj. Prav tako se je godilo pri drugem vprašanju: «Kakšna je razlika med pesnikom Montijem in Foscolom?* In za zadnje vprašanje je kandidatka komentirala pesem «/ sepoleri* Vga Foscola.
Potem je prešla k profesorju za slovenščino;
»Kakšne so značilnosti Moderne?»	«Katera načela so
branili naturalisti, zastopniki Moderne?* «Kakšen , je bil jezik naturalistov in kakšen modernistov?» »Kako se izraža simbolizem?» (potem ko je kandidatka prebrala odlomek Cankarjevega «Gospoda stot-ni kas) «Kaj je hotel Cankar pokazati v župnikovi pridi-g i?« «Povejte mi nekaj o zgodovinskem ozadju «Kralja na Betajnovi?» Kdor vzdrži takle »pogovor*, se upravičeno mo-
i imeti za zrelega.
A profesor, ki je jzjpraOtval gospodarski*zdmljepis, je hotel vedeti, kaj kandidatka žna o kavi. (Kje jtr ■pridelujejo, kam jo izvažajo, kako z njo trgujejo in kaj vpliva na kavni pridelek.) Potem še vse o premogu in o svetovnih prometnih zvezah.
Zadnji predmet je bil za to kandidatko včeraj angleščina. (Nekateri imajo namesto angleščine nemščino). Najprej je morala prevesti neko trgovsko pismo, napisano v angleškem jeziku, v slonenšči-no. Potem pa je morala odgovarjati v angleščini na naslednja vprašanja:	»Kaj je
menica?» «Kako se izvrši plačilo z menico?* »Kaj je ček, kdo ga izda in kje se izplača?* A nazadnje je morala povedati nekaj o prvotnih
Izpred sodišča
Podjetnik ni upošteval vseh varnostnih ukrepov
Zato ga je sodišče obsodilo zaradi nenamernega umora
52-letni Giusto Mocnich, sta-1 na Drevoredu Ippodromo 2. nujoč v Ulici Bovedo 98, ki I Omenjeni’delavci so imeli na-
Vozni red za Lonjcr ugodno spremenjen
Občinski odbornik za javna dela prof. Cumbat je poslal občinskemu svetovalcu Neodvisne socialistične zveze dr. J. Deklevi odgovor na njegovo zahtevo, naj se spremeni vozni red na avtobusni progi Trst - Podlonjer - Lo-njer. Prof. Cumbat sporoča, da je poskrbel za spremembo voznega reda. Tako je torej na posredovanje dr. J Dekleve občinska uprava potnikom ugodila.
Na fakulteti za arhitekturo univerze v Beogradu, je diplomiral
IVAN ŽERJAL stn Srečka in Svetke Lenardon iz Trsta čestitamo!
je solastnik podjetja «Bandel-li-Mocnich» s sedežem v Ulici oinnastica 41, se je moral zagovarjati pred kazenskim sodiščem zaradi obtožbe nenamernega umora. Sodišče ga je spoznalo za krivega ter ga je obsodilo na 6 mesecev zapora pogojno, na povračilo škode ter na plačilo sodnih stroškov. Vsota, ki jo mora Močnich plačati zasebni stranki znaša pol milijona lir; razen tega bo mo. ral plačati še odvetniku zasebne stranke 55.000 lir. Držav-ni tožilec je za Mocnicha zahteval 6 mesecev zapora, izplačilo 3 milijonov lir zasebni stranki, medtem ko je odv. obrambe zahteval oprostitev, vsaj zaradi pomanjkanja dokazov.
Dogodek, zaradi katerega se je moral Mocnich sedaj zagovarjati pred sodiščem, se je zgodil 21. junija preteklo leto Tistega dne je nekaj delavcev, med njimi tudi 49-let-n- delavec Albino Giorgi, iz Ulice delle Campanelle 132 in Giuseppe Komar, stanujoč v Ulici Costalunga 364 postav-| ljala novo dvigalo v poslopju
logo, da postavijo najprej železno ploščo, težko približno 10 stotov, ki bi služila za podlago dvigalu. Ploščo bi morali s posebnimi vrvmi spustiti na tla. Giorgi in Komar sta bila določena, da nadzorujeta spuščanje železne plošče. Tik preden je prišlo do nesreče, je Mocnich opazil, da je ena izmed vrvi popustila. Zavedal se je nevarnosti ter je glasno zakričal delavcem, naj se u-maknejo. Komar je imel še toliko časa, da se je plošči izognil, medtem ko je ubogega Giorgija težko železo povsem zmečkalo.
Mocnicha dolži obtožnica, da ni upošteval vseh varnostnih ukrepov, ki so v zvezi s tako nevarnim delom. Med drugim je na primer dovolil, da sta stala Giorgi in Komar prav pod železno ploščo, kar je proti vsem varnostnim predpisom.
Prva razprava je bila 31. januarja t. 1. Potem je bil proces 4 ali 5-krat prenesen, ker je sodišče čakalo izvid sodnega izvedenca, ki je ugotovil krivdo Mocnicha za nesrečo,
šteti nekaj pogorij na Angle-šJcem,
Medtem pa so pri drugi mizi izpraševali kandidata iz znanstvenih predmetov. Iz knjigovodstva je moral povedati o fuzijah in delniških družbah, o javnih ustanovah in o njih knjigovodstvu, 0 havariji tn tolerancah. Iz prava se je profesor zanimal, kaj ve o OZN, o javni upravi (o organih, hierarhiji) in o sodstvu.
«Kje črpa država svoje dohodke?*	«Kateri S0 izredni
državni dohodki?* »Kako so uredile države svoje denar-stvo po prvi svetovni vojni?* «Kaj veste o bančnem sistemu?*
Vprašanja so se nizala drugo za drugim, tako da je bil kandidat precej utrujen, ko so mu rekli, da je dovolj. Ze iz tega dokaj površnega navajanja vprašanj, ki niti niso vsa. se more videti, da na tej šoli pošteno delajo.
Na učiteljišču pa so bili včeraj predzadnji dan ustni izpiti. V ponedeljek bodo tam končali.
Prosvetno društvo «/. Cankar* izreka iskrene čestitke ter želi mnogo sreče v zakonu peti o-vodkinji Fridi Valet tč, ki je požrtvovalno vodila 4 leta društveni otroški pevski zbor.
Čestitkam se pridružujeta tudi uprava in u-redništvo Primorskega dnevnika.
vključno do 20. julija. Izlet bodo vodili posebni vodiči, ki so v tistih krajih doma. Cena 1500 lir (vključno kosilo). Odhod ob 5.45 iz Ulice Torrebianca vogal Ul. Roma. Vsi udeleženci izleta morajo imeti propustnico ali potni list.
Zveza partizanov tržaškega o.
zemlja vabi svoje člane, da se udeležijo dne 26. t. m. enodnevnega izleta v kraje pohodov primorskih brigad za časa narodnoosvobodilne borbe. Pojasnila in vpisovanje na sedežu v Ul. Mon-tecchi 6-11, ob četrtkih in sobotah od 18. do 20. ure; v nedeljo od 10. do 12. ure.
■ I N O
1
K K K H K K 5? S: K 5? H H KI
Kvintet Avsenik
DUET FILIPLIC -KOREN IN JANA OSOJNIK
nastopijo:
DANES 12. t. m. ob 18. uri v Križu na dvorišču prosvetnega društva (A. Sirka;
DANES 12. t. m. ob 21. uri na športnem igrišču v Boljuncu
Predstavi bosta na prostem, v primeru slabega vremena bosta koncerta v dvoranah.
Blagajna bo odprta dve uri pred pričetkom vsake predstave.
KKK8KRHH555SKK55S
S X Ci
V TRSTU
Letno gledališče na stadionu •Prvi maja, Vrdelska cesta 7
V soboto 18. julija ob 21. uri premiera,
v nedeljo 19. julija ob 20.30 uri repriza
DESETI BRAT
12 slik po istoimenskem romanu JOSIPA JURČIČA
Priredil S. K. Režiser: MODEST SANCIN Inscenator: VLADIMIR RIJAVEC
Scenska glasba: DANILO BUČAR
Prva žrtev letošnje vročine je bil včeraj 58-letni delavec Miroslav Treven, stanujoč na Trgu Sv. Jakoba. Treven je bil zaposlen pri podjetju Zam-pien .Ki gradi stražnico za finančne stražnike na pomolu rateili Bandiera. Pri delu mu je postalo nenadoma slabo ter so ga morali odpeljati v glavno bolnišnico. Na notranjem oddelku se bo moral Treven zdraviti kakih 20 dni.
——	—
Ponesrečili sta se
v stanovanju m na polju
H8-letna Anna Kudes, stanujoča v Ul. Rogsetti 14, je bila petek zvečer na obisku pri svoji znanki Marcelli SpazzaJ. Ko se je hotela posloviti, ji je na hodniku spodrsnilo (er e padla. Mislila je, da ni nič ' udega, ter je žc sama odšla domov. Ponoči pa jo je začel* desna noga močno boleti tako da je morala poklicati Rdeči riž. Odpeljali so jo v bolnišnico, kjer so jo zaradi zloma levega kolka sprejeli na orto pedski oddelek.
Uro kasneje so sprejeli ria ortopedski oddelek tudi 31-let-
         .............................................................
)
št A /.NA OlIVlvMIII.A
Prosvetno društvo »Ivan Cankar« pri Sv. Jakobu v Tr.-tu vabi vse svo,e člane na občni zbor, ki bo v torek 14. t m ob 20 uri r.a sedežu v Ul Moriteochi 6 v četrtem nadstropju.
OD VČERAJ DO DANES
UAKOVl IN 1‘ICINPP.VKI !
Aua Ho-lli uaruje juo ur za Cvetko.
N.N. iz Doberdoba daruje 500 lir za Cvetko.
V spomin Matije Bergerja daruje oenjamin Žerjal 5oo lir za Dijaško Matico.
■ V počastitev spomina pok Ma-
tije Bergerja daruje družina Mašera 10000 lir za Dijaško Ma'ico.
V počastitev spomina dobrega g. Bergerja daruje Ema Zerjal-Caracciolo luOO lir za Draško Matico.
Namesto cvetja na grob očeta Bergerju darujejo Dekašice in Lela, Ljuba in Nevenka 10.000 lir /.a Dijaško Matico.
Namesto cvetja na grob Matije Bergerja daruje Malka Komuna 1000 lir za Dijaško Matico.
V spomin pok. Viktorja Žnidarčiča daruje Olga Žnidarčič 1000 lir zš Dijaško Matico.
Namesto cvetja na grob pok. Matije Bergerja daruje družina Bole 2.000 lir za Glasbeno Ma-t.c*.
 «» --------
rojstva, smhti in POROKE
Dne U. julija se je v Trstu todilo 10 otrok, umrlo je 11 oseb,
porok Je bilo 8. POMOČIM«
Gabrielta, uradnik Franza ltalo In gospodinja Pasqualis Marija, uradnik Vattovani Stelio In uradnica Orlando Lil-iana, inženir fonda Umberto in učiteljica Kantoni Flavia, mizar Norbedo Mario in gospodinja Pizzi Maria, trgovec Vascotto Bruno in bolničarka Nonis Daisy
UMRLI SO:	62-letni Cinollno
Eltore, 63-le-tni Paulin Riccardo, 72-letna V-inkler por. Lago Giu-seppina, 53-letna Petrella por Sarde-lla Consiglia, 58-letni Ru-precbt Armando, 76-letna Germek por. Rossi Giulia, 52-letna Da Hodda por. Favero Teresa, 17-letni Longo Livio, 42-letna Del Piero vd. Cimprič Marina, 64-lt-tna Scabar vd Rattinl Maria, 62-letni Manzara Augusto.
OKLICI
Mehanik Geržinu Guglielmo in gospodinja Salsa Luigina, varilec Sancin Giuseppe In šivilja Mlani Enrichetta, šofer-mehanik Ctmarich Mario in gospodinja Murgia Maria, elektromehanik Coletta Miehele in uradnica Cer-ne Isabella, mehanik Marzari Pie-tro in šivilja Scheri Edd«, inž. dr. Reiner Giovanni in uradnica Viscovich Aliče, mesar Leonardi Giuseppe in bolničarka Oblak Laura, tehnični uradnik Falceri tucio in gospodinja Debrinchi Fabiola, uradnik Tarlao Tullio .n uradnica Ralza Marcella, čuvaj Grillo Raffaele in gospodinja Seccia Emanuela, pleskar Flego
ILI SO SE: Tehnik ke- _______________ _____________ _________________
mije Garelll Gualtiero in gospo-j Oreste in gospodinja Derossi Li-dinja Ferulio M Teresa, meha- via, mizar Coslovich Steliio In nik U mar Carlo in gospodinja stospod:nja Burolo Valeria, mizar Antoni Margherita, novinar Smo., Jercog Nevio in gospodinja Calzi (juina Leone in uradnica dl Vita'Maria, mizar Pecchiar Oscar in
gospodinja Calzi Emilia, pleskar Damato Ugo in trgovska pomočnica Rizzitelli Antonia, uradnik Camerlero Giuseppe in knjigovod. Iti n ja R.vdval Maria, uradnik Ma. gris Fabio in uradnica Brunell! Bruna, kapitan Drago Gabrielli Vinicio in uradnica Zacchigna Maria Antonia, varilec Croce An. gelo in gospodinja Cervatti Itala, vrtnar Breccia Silvano in delavka Vascon Luciana, kinooperater Zannier Bruno In delavka Fonda Annamaria, trgovec Rabusln Ni-colb In gospodinja Dovler Anna Maria, slaščičar Pierinl France-sco In trgovska pomočnica Grassi Carmen, tehnični uradnik FratlL ni Antonio in baristka Favretto Laura, mizar Saxida Lucio in gospodinja Pizzica Adriana, zidar Sotti Enrico in gospodinja Fer. reri Maria, varilec Zacchigna Giovanni in delavka Braico Giu-ltanu, uslužbenec Alessio Anteo in trgovska pomočnica Furlan Le-tizia, varilec Cociani Celso in trgovska pomočnica Bianchl Lu-cilla, uradnik Scherianez Mario in trgovska pomočnica Cuparini Giuseppina, mehanik Vatta Ser-gio in uradnica Livan Maria, li-tograf Cesarl Sergio in trgovska pomočnica Covacci Laura, uslužbenec Tempetta Ermanno in u-ladnica Bonato Nella, Coico Car-mine in Boscolo Maria, Inženir Toni Luigl In učiteljica Stasi Ri-ta, učitelj Savino Giancarlo in uradnica Solleciti Maria, uslužbenec Piccolo Giuseppe in gospo, dinja Contardo Liliana, mehanik Sergon Giuseppe In delavka Me-deot Aurora, Ambrosi Oscar Mario in Consonni Giulia, uradnik lagliapletra Giorgio in uradnica
bponza Annamaria, inž. dr, Ta-volato Francesco in gospodinja Stella Dora, uslužbenec Bloccari Dario in gospodinja Di Martino Rosa, karabinjer Andolina Giovanni in gospodinja Gambuzza Maria, pomorščak Porchia Giuseppe in gospodinja Ubaldini Laura, šofer Ferri Giancarlo in trgovska pomočnica Crosara Lia, delavec Mamellan Luigi Pasqua-lt in gospodinja Rey Mlrlllo Telesa, sodni uslužbenec 0'Leary Michael Arthur in gospodinja Umarl Giuseppina, uradnik Ca-pizzl Matteo in šivilja Radin Lucia.
 «»------
LEKARNE DANES
AlTAlabarda, Istrska ulica 7; Barbo-Camiel, Trg Garibaldi 5-a; Croce Azzurra, Ul, Commerciale 26; de Leltčnburg, Trg av.' Ivana 5; Al Galeno, Ul. sv. Cilina (Sv. Ivan); Mlzzan, Trg Venezla 2; Vielmetti, Borzni trg 12; v Bar-kovljah in Skednju.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Cipolla. Ul.	Belpogglo	4;	Go-
dina Enea, Ul. Ginnasttca 6; Alla Maddalena, Istrska ulica 43; Piz-zu: Clgnola, Korzo 14; Croce Az-ztirra, Ul. Commerciale 20; Bar-kovlje in Nicoli, skedenj.
——-*«
LOTERIJA BARI	26	57	2	48	41
C AGLIARI	57	61	44	38	74
FLORENCA	77	66	64	69	53
87	32	86	24	60
29	56	44	68	58
14	43	34	5	23
67	18	28	82	78
70	57	67	52	21
25	41	58	69	89
13	88	38	7	64
ENALOTTO IX 22 11 22 11 XX Kvote: Dvanajstlce dobijo milijon 442.699 lir, enajstice 64.157 lir, desetice pa 9.060,
Osebe: Gospod Benjamin, graščak na Slemenicah - Rado Na-krst. Gospa grajska, njegova žeila - Leli Nakrstova; Manica, njuna hči - Mira Sardočeva; Balček, njen bratec -	*	* *;
Stric Dolef, Benjaminov brat - Modest Sancin; Urša, hišna na Slemenicah - Valerija Si lova; Stari gospod Piškav s Po-leska - Stane Raztresen: Marjan, njegov sin - Silvij Kobal; Martin Spak, deseti brat - Miha Baloh; Lovre Kvas - Stane Siarešinič; Zdravnik Vencelj -Justo Košuta; Marička, njegova liči - Bogdana Bratuzeva; Mežon, sodnik - Anton Požar; Obrščak, gostilničar - Danilo Turk; Dražarjev Francelj Livjo Bogateč; Miha izpod Gaja - Josip Fišer; Matevžek, kmet • Edvard Martinuzzi; Krivec, čevljai - Julij Guštin; Francka, njegova hči - Nastja Grudnova; Tonek, kmet - Dušan Jazbec; Krjavelj - Jožko Lukeš.
IZLETI
Slovenska prosvetna zveza v
'Iraln priredi tudi letos v dneh 15. in 16. avgusta izlet na Koro ško. Vabimo člane prosvetnih društev, ki se želijo udeležiti iz-leta, da se čimprej prijavijo, ker ie število sedežev omejeno Vsa potrebna pojasnila dobite' pri SPZ v Ul. Roma 15 v uradnih urah.
Slovenska prosvetna zveza v
Trata vabi 26. julija na izlet preko Goriške, Tolmina In Koba-lida v Beneško Slovenijo Prijave sprejema urad SPZ 'v Ul Roma 15-11 , tel, 31-119, vsak dan v uradnih urah. Vpisovanje
Excelslor 15.00 »Grozote črnega muzeja«, M. Gough, cinemasco-pe v barvah Fenice 15.00 »Želeni vragi z Mon-tecassina«, J. Feschberger. Arcobaleno 15.00 »Tajno orožje tretjega Rajha«, M. Kleber S Schrcder,
Supercinema 15.00 »Kapitan o-genj«, Lex Barker Filcdrammatico 14.30 »Kastiljski kapetan«, Tyrone Povver, Jean Peters.
Grattaclelo 16.00 «Dečki iz Pa-rioli«, A. Panaro, N. Manfredi, R. Mattioli. Prepovedano mladoletnim.
Cristallo 15.00 «Strahovi in tatovi«, M. Riva, U. Tognazzi, Tina Pica.
Capitoi 14.30 »Toto, Eva in prepovedani čopič«, Toto, A. Lane, M. Carotemito Astra Roiano 14.30 «Suha dojilja«, J. Levvis.
Alabarda 15.00 «Vražja misija«, Martin Held, Marianne Koch. Aldebaran 14.00 »Lovec iz Missou-rija«, C. Gable, R Montalban Ariston 16.00 Glej poletni kino. Aurora 15.00 »Rascel-marine«, Ra-scel, cinemascope.
Garibaldi 15.30 »Oklahoma«, Garden Mc Rae, Glofia Grahame E. Albert.
Ideale 15.30 »Velika izpoved«, A. M. Ferrero, M. Serato in S. Zeimann.
Impero 16.30 »Zakon«, G. Lbtlo-brigida, M. Mastroianni in L. Brasseur. Prepovedano mladoletnim.
Italla 15.00 »Na dopustu v Parizu«, T. Curtis, Janet Leigh. Moderno 16.00 »Bonjour tristes-se», D. Kerr, D Niven, W. Chiari. Mlad prep.
S. Marco. Zaplrto.
Savona 15.00 »Polikarp, pisarski uradnik«, Rascei, R. Salvatori. Viale 14.30 «Hčerka dr. Jekylla», J. Agar, G. Talbott.
Vlttorio Veneto 15.30 »Titanlc, 41« S«, K. More.
Massimo 15.00 «Eno življenje«, P.
Pascal. M. Scheli Novo cine 14.00 »Upor Indijancev«, L. Barker in R. Moreno. Odeon 15.00 »Zeleni pekel«, Douglas Fairbanks, Joan Bennet, Radio. Zaprto.
KOPEH
Poročila v italijanščini: 12J*
17 15, 19.15 22.30.
Poročila v slov.: 7 30. 133«
15.00	,	.
6.00-7.15 Prenos RL: 8.00 Kffl* ti.iska oddaja: »Beseda o zčrJ stvenem zavarovanju v šme1/ stvu«; 8.30 Z narodno pesmijo nedeljsko jutro; 9.00 Naša nedw; ska reportaža: «Nedeljsko poPjj
9.15
t«ne na SKOiij^Kcm cMUKUjf Zabavni zvoki; 10.00-10.30 Pf*K RL; 10.30 Operni odlomki Ferrari Gounod, Massenet, BP
chielli, Puccini, Bizet): U-0®,!),; deljska reportaža; 11.20 Nedeljk koncert; 12.00 Pogovori s po?" šalci; 12.10 Glasba po že1j»
12.50 Glasba po željah
di-
13.30 Sosedni kraji in ljudje;
14«
Glasba po željah: 15.10 Za
vii
smo izbrali spored skladb in popevk: 16.00-19.00 rt” nos RL; 19.00 Zabavni ritnu ‘ orkestrom Billy Vaughn; J3,, j 22.15 Prenos RL; 22.15 PJ«" glasba; 22.35 Športna nedelj 22.45 Plesna glasba.
SLOVENIJA 327.1 m. 212.1 m. 212,4 M M Poročila: 5.00 . 6.00, 7.00, 10.00, 13.ro. 15.00 1700, I9J* 22 00. 22.55 6.00 Nedeljski jutranji pozdrI3'," 6.30 Reklame; 6.40	Pric?*11^
dneva; 6.45 Vedri zvoki; 7.15 t" najski valčki; 7.40 Priljubi)^
popevke; 8.00 Mladinska radiji igra — Jan Karafiat:	Pofrz,]
LETNI
Arena del Flori 20.30 »Jez na Pacifiku«, S. Mangano, A. Ber-kins, A. Valli, J. V Fleet Arena Diana 20.30 »Sajonara«, M.
Brando, P. Ovvens, Miiko Taka. Ariston 20.30 »Vampir Drakula«.
Prepovedano mladoletnim Paradiso <oi. Molirio a Vento 11) 20.30 «Anastazija», Ingrid Berg-mna, Yul Brynoer.
Marconi 20.15 »Nag in mrtvec«, A. Ray, C. Robertson.
Ponzlana 20,15 »Ca,s za življenje«, Liselotte Pulver, John Gavin. Secolo (Sv. Ivan) 20.15 »Usoda cesarice«, R. Schneider, K. Bohm.
Stadio 20.00 «Lastnik železarn«, Antonio Vilar in Virna Lisi VaHnaura 20.15 »Nesrečniki«, J.
Gabin.
MILJE
Roma »Prerešetani«, Tot6 in Fa-
brizi.
RADIO
NEDELJA, 12. Julija 1959 RADIO 1HST A
8.00 Jutranja glasba; 8.40 Slovenski ansambli in zbori; 9 00 Kmetijska oddaja; 9.30 Glasbena matineja; 11.45 Haendel: Concer-to gresso v c-molu, op 6 št. 8; 12.15 Za vsakogar nekaj; 12.40 Novosti v jazzu, odoaju je pripravil Orio Giarini; 13.30 Glasba po željah; 14.30 Naaaljevanje glasbe po željan, 15.00 Pevci lahke glasbe; 15.20 Jazz ansambli;
15.40 Zbor Vaieiltin Vodnik iz Doline; 16.00 Glasbeni popoldan;
16.40 Ciganski orkester Kocze Antal; 17.00 Richard Sti-auss: I Smrt in poveličanje, simfonična j pesnitev, opus 24:	17.25 Plesna čajanka; 18.00 Koncert slovenskih solistov; 18.30 Orkester Alberto Casamassima; 19.15 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Priljubljene melodije; 21,00 Pesniki in njih stvaritve: »Silvije Strahimir Kranjčevič«; 21.25 Melodije iz filmov in revij; 22.00 Nedelja v •športu; 22.10 Haydn: Trio v G-duru, opus 73 št. 2, igra Tržaški trio; 22,25 Večerne melodije; 23.00 Ansambel George Shearing; 23.30 Notni ples.
THST
7.45 Kmetijska oddaja; 9.00 Pesmi brez besed; 9,20 Gianni Safred in njegov orkester; 12.30 Glasbeni album- 14.30 Operna glasba: 15.30 Sreča se zabava — komedija v treh dejanjih; 17.30 Simfonični koncert; 19.30 Neapeljske pesmi; 2245 Koncert madžarskega kvarteta.
II. FHOGRAM
10.15 Zenska nedelja; 15.00 «11 diseobolo«; 15 30 Igra orkester pod vodstvom Armanda Fragne; 16.00 »La Mongolfiera«; 17,00 Glasba in šport; 19.30 Storneli in serenade; 21.00 »Ventilator«, oddaja za poletne vroče dni; 22.30 99 nezgod Pulcinelle.
igr* — Jdii rvdidiidi. * ~\ -m
Ivanjšček; 8.27 Aleksander nov: Mazurka; 8.37 Venček (j, rodnik; 8.55 Zabavna matinej" 9.45 Blagoje Bersa: Dramah”” uvertura; 10.00 Se pomnite, ■iši... — Franc Puncer: Spo®
izseljenca iz Srbije; 10.30 Ob tu «Svobod» v Celju; 1L15 •“j;
zabavni orkester Radia BeoSK| 11.30 Nace Grom: Tungatjeta-™
(reportaža s Kosmeta); ši poslušalci čestitajo in P°z<1~ ljajo — I.; 13.15 Obvestila injf bavna glasba; 13.30 Za našo t. 14.15 Naši poslušalci čestitaj" )a, pozdravljajo — II.; 15.15 R”« me; 15.30 Slovenske skladbe v nvačem tonu: 16.00 Humoreska
...	-	-■ coP1
ga tedna — Branko Copic:
preganjajo jazbece; 16.20 Njš >, pališki koncert — Bedrih Sm”,r! na: Ples komedijantov iz °Pa; Prodana nevesta — Luis Auo®1^ Habanera, simfonični poem Leo VVeiner: Dva stavka iz "j, džarske rapsodije —	L1*®”;
Stiel: Burleska za veliki orko1-17.00 Šport in glasba; 18.15	(
bena medigra; 18.30 IJosnc-K , zleta Svobod in Prosvetnih “ . štev v Celju; 19.00 Zabavna S'*. ba, vmes obvestila in rekiai 19.30 Radijski dnevnik: 20.00 celjski intervju; 21.00 Športna v; ročila; 21.10 Melodije za vas Petrarkov sonet 104 (F. Odlomek iz 1. dej. opere
v ra,. /i„ i n i T	-
me Butterfly (G. Puccini) quiebros (G. Cassado) — ZaKb ^
prizor Andrč čhenier^nj št. 1 (F. Chopin) — Zbor in
m
Giordano)
r. c-nopinj — z-uoi — j-Jet iz 3. dej, opere Adiriana touvreur (F. Cilea) —
ski plesi št. 5, 8, 9 (J. Bral
23.10 Popevke na tekočem trajaj
9*?	Hv* Ifnmnrni fteli
št. 2 — Mala komorna *******
23.35 Dve komorni deli ^-yjj
Hindemitha — Sonata za
op, 24, št. 2.
RTV JUGOSLAVIJA
11.00 Kmetijska oddaja — grad; 20.00 TV dnevnik 3i-grad; 20.20 Ustanovitev XIV- „ vizije — dokumentarna oddaj ^ počastitev 40. obletnice -J, SKOJ — Ljubljana — ®orlJ 1V pandopulo: »Žrtev«, balet v vedbi solistov in zbora Opere — Ljubljana; Krešim«' j, vosel: »Nekdo, ki ga iščejo«. " scena — Zagreb.
Jutri
20.00 Oddaja iz poljudne*-!
n osti — Vodogradbeni inštitu*|af.
Ljubljana; 20.30 »Filomena j”-,| turano«, italijanski celovec« film — Ljubljana.
TELEVIZIJA
10.00 tv" za kmete"; 16.00 SP°^
ni popoldan; 17.45 Oddaja -otroke; 18.30 Poročila; 18.45 o ^ ka glasba; 19.45 Znanost in tazija; 20.30 Posebna oddaja * jj sarske dirke po Franciji; » 'jj Poročila; 21.10 Ugo Tognazz' (i Raimondo Vianello: »Eden, .^j; tri«; 22.25 Sprehod po Men 22.55 Poročila in šport.
Jutri
17.00 Oddaia za otroke: ‘-j. Poročila; 18.45 Kako opremit'
novanje: 19.05 Perry Como z«. „pS
IO IR F^rArl^ i-,	,1 ««1 o
19.35 Oddaja za delavce: '.ga; potovanje televizijskega vest". c
20.35 Poročila; 21.10 Oddat3 jj cestnem zakonu; 21.25 Film; Telešiport; 23.35 Poročila.
( MALI OGLAS*
0
VAJENCE PLESKARJE
ne sprejmemo. Ul Rittmeyer
. yd-
OTROSKE VOZIČKE, športne
žičke, žimnice originalne ”” ^ tlex In vsakovrstno pohištvo -
Kit m rt r < MM74I	V	*	‘	fJ
bite pri MADALOSSO v ‘‘^1 Ulica Torrebianca vogal «r
Ottobre
DAJEM V NAJEM prostor kino dvorano. Nabrežina **•
ODDAM V NAJEM sobo S S rabo kuhinje ženski. Naslov upravi lista.
til"'
V počastitev spomina gopokojncgn
MATIJE BERGERJA
plemenitega in nad vse P^J, vidnega moža, svojega P>( šega delodajalca, darUL|J-užaloščeni uslužbenci jp
ke, ki jo je ustanovil modro vodil dolgo vr,a-let 10.000 lir za Dijaško j tico.
ZAHVALA
Ob priliki bridke izgube naše predrage mame i°
MARIJE BOŽIČ vd. DANEU
se s tem prav prisrčno zahvaljujemo vsem, k' ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti, vsem darovalcem cvetja in vencev ter vsem. ki ste nam izrazili sožalje in nam stali ob strani.
ŽALUJOČI OTROCI
GENOVA
MILAN
NEAPELJ
PALERMO
RIM
TURIN
BENETKE
ZAH VALA
Člani družine prerano umrlega
MATIJE BERGERJA
se najtopleje zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki »o nam stali ob strani ob bridki izgubi, ki nas je zadela in nam na kateri koli način izrazili svoje sočustvovanje.
Posebno zahvalo izrekamo zdravnikoma profesorju Adrianu Sturliju in dr-Sonji Mašeri, ki sta dolgo vrsto let posvečala vso svojo skrb in znanje pokojniku ter storila vse, da bi mu lajšala življenje.
Maša zadušnica bo v ponedeljek, dne 13. julija ob 8. uri v frančiškanski cerkvi v Ulici Rossetti.
12. julija 1959
fnoriško-bcneški dnevnik
JPiamo OalavceT in Pevmcev prefekta
Državno posojilo za 300 milijard Ir
Soglasno zahtevajo obnovitev)predstavniki treh pokrajin attobnsn« proge Soriea-Oslavje *° " *e*1*,i "* 9°r,*kem ■radu
Okrepi naj se javna razsvetljava do Oslavij Podpisi vseh družinskih poglavarjev
p ^redstavnik Oslavcev in «vmcev Je včeraj izročil go-^ emu prefektu obsežno pi-
smo z
vec kot 100 podpisi dru-
Poglavarjev, v kate-zahtevajo razveljavljenje .ob&nskega sveta s ka-Iti ^ b’*a zara£ii pasivno-Osl Ukin^ena Proga št. 8 na . avJe. Svojo zahtevo uteme-na slede£ način.
Ribi Nas?rotia med družbo j ki ie trideset let vzdr-in ! Promet na tej progi, ... ,0Vo družbo, ki ni dosegla uspeha, so po-ociia škodo prebivalstvu vsV”’e\0slavia, St. Mavra in * tistim meščanom, ki so
vozili
se v nedeljah in praznikih
izlet' rv tC Privlačne kraje na • Oškodovani so dalje gobarji in osmice, ker ničile!' 80s.tov’ in učenci ter u-r .l*; ki se vozijo v mest-2 sole in domov, bival t ulc*nitvijo proge pre-vozifC1 teb krajev ne morejo •as; na veliki trg svojega vatja- Nihče ne more zahte-jrr ', a bodo, dasiravno tudi kji. 1 ljudje, nosili 30 do 40 5tjrjararn°v težke koše tri do re .. K1lometre daleč. Razme-je i'!* silijo, da puščajo sad-
na drevju *rnaiu
z	—-ju	Tako bo tudi
amiznim grozdjem, ki bo
3 dozorelo, lil vp Inski odbor ni dovoda i P°višek voznine, češ b j že dovolj visoka in da Voh , ukrep povzročil nezado-,,ali med ljudstvom. To obfane -e brez podlage, ker Bj» 1 *iz središča« nimajo kot	smisla za dolžnosti
Okoli -S-U’- k* živijo v okolici. tcvaiCan’’ ki so 98 odst. kme-bii0 J1’ niso odlašali, ko je Pdkrare Plačati občinske in zep-tj^nske dodatne davke na ke Psca in kmetijske dohod-laj„a so se izpraznile bla-Peljav 2aradi stroškov za na-i*vne razsvetljave v
4neRlS:
kazal* t °,g& Jt- 8' se ie P0-
leji ql,. i Pri glasovanju na »t ins.kega sveta, kjer so tovai„ rzali celo nekateri sve-
<&Veaine-v« y^°d prefekti prav goto-
diaski k znano, da je ob-
dij» „,sv*t na seji od 3. v
ka, “°bril izdatek 2,8 miii-
hisv-tr z* okrepitev javne
<*or„. ‘J*ve v Ul. pante, Ca-
snost odločitve da se
orn» i	--------  —
**Jo u Petrarca, ki obkro-ka“n>dSki vrt Po nai€m
““Pravil« bil° nuinejže — kUnjj; ? Pa bi se z veliko i*Vn0 1111 stroški — okrepiti du vvraz,vetljavo ▼ Drevore-lit» k septembra od Ul. Bri* Pdia,.: *Vi* do Oslavja. Pre-* tianij Sm°’ bi se strinjali dttu ’ če bi Vas zvečer za-
Podp^J “ kraj'
*bnoVit	bodo zahtevali
V,|dii r.V Podgorske občine z *Vr uVma> Oslavje in St. iils *|J. j° 3e zloglasni re-'*d* , ?Prl, če naše upravi-h, hteve ne bo upošteva-
fr^ram
d *Žer v Štandrežu
^rstanes’ 12. julija bo SNG iz fop f,-nast.°Pil° s komedijo detel. 'n pop Spira«. Pri-
- ' ob 2i
uri.
^ t
bo odpeljal
i* *%• ATA s Travni-
?f*vorerf in bo Peljal P° v°>s^ XX'
septembra.
^taridreJ^na l^nsa), Podgora, n:. drugi pa Rupa (golf’ Sovod«?1^ Gabrije, Rubi-S, ..dnje, Standrež, Avto-
* most, Pevma, Oslav-
y**h !f bosta ustavljala na b0,Postajah, iz standreža odpeljala 15 minut po
končanih predstavah. Meščani se Za odhod V Štandrež lahkp poslužujejo rednega avtobusa, ki vozi na - progi šf. 1. za povratek pa avtobusa, ki pelje čez Podgoro.
<t» —
Podrecco pokopljejo v Čedadu
Danes bodo iz 2eneve pripeljali v Rim truplo Vittoria Podrecche. Ob prisotnosti vdove in prijateljev bodo jutri v baziliki Sv. Lavrenca žalne svečanosti. Od tu bodo truplo prepeljali v Čedad, kjer se je umetnik rodil in preživel mladost.
 «»-------
16. julija zvečer konferenca o prometu
Kakor smo že poročali, je predavanje znanega milanskega odvetnika Artura Orvieta o novem zakonu o cestnem prometu odpadla, ker je predavatelj obolel. Avtomobilski klub, ki organizira predavanje, sporoča, da bo ' predSvinje v četrtek 16. julija ob 21.30 v goriški občinski dvorani v Ul.
CrišfcK.*	lit)
z s -L_—I, f .9 I
Popravljajo gorsko cesto na Mangrt
Izvedeli smo, da so jugoslovanske oblasti odobrile 12 milijonov lir za popravilo gorske ceste na Mangart. Predvidevajo, da bo cesta popravljena prihodnji mesec in že tudi odprta za promet.
 a«..----
Z žičnicami blago iz Jug. v Italijo
Jutri bodo odprli v Dreki dvolastniški prehod pri žičnici, odprt bo do 31. oktobra. V tem obdobju bodo kmetje lahko uporabljali tudi žičnice za prevoz sena in drugih pridelkov s Kolovrata.
——« »----
Rojstva, smrti in poroke
V goriški občini se je od 5 do U. julija rodilo 18 o-trok, umrlo je 12 oseb, oklicev je bilo 6, poroke pa 4.
RODILI SO SE; Loreno Malic, Susanna Rossani, Mario Drosghig, Massimo Vidoz, Laura Prinčič, Federica To-niolo, Massimo Pazzut, Romana Melis, Rosita Pizzul, Bea-trice Giareghi, Mariagrazia Braidit, Claudio Fior, Giorgio Ficarra, Vincenz0 Zorzut, Lu-cia Riva, Viviana Signorini, Dario Greco, Dario Urli.
UMRLI SO; 68-letni trgovski potnik Francesco Casano, 7?-letni obrtnik Giacomo Leo-poli, 80-letna gospodinja Caro-lina Figelj, 81-letna upokojenka Clementina Cossi, 47-letni rudar Albino Figelj, 91-letna gospodinja Carolina Simpli, 72-letni mizar Giovanni pelli-zon, 83-letni upokojenec Ales-sandro Aviani, 61-letni upokojenec Tommaso Vasca, 79-letni trgovec Luigi Tivan, 76-letni upokojenec Ernesto Cristian-cig, 44-letni obrtnik Giuseppe Scime.
POROČILI SO SE; agent javne varnosti Armando Spal-vieri in Aquilina Zgndomeni, agent javne varnosti Lino A-chiavo in tkalka Carolina Qb-ijubik, šofer Aldo Fabro in učiteljica Amalia Kozlin, agent civilne policije Giuseppe To-madini in uradnica Gioconda
Tinella.
OKLICI; agent javne varnosti ptello Aizza in učijpljica Maria Ferino, zidar Giovanni Mikulin in tkalka Anna Bal-landini, krojač Silvano Zani-tzer in uradnica Gemma Leban, mehanik Antonio Leban in delavka Dolores Trapella, mehanik Umberto Zamar in Maria Torresan, uradnik Sal-vatore Tatti in uradnica A-driana Giachetfa.
 «»-------
Deklica v vespo
Z avtom Zelenega križa so včeraj ob 11.30 pripeljali v bolnišnico Brigata Pavia 11-letno Nadjo Zavadlav iz Tržaške ceste št. 205. Deklica se je včeraj zjutraj pri igranju zaletela v vespo, ki je bila na dvorišču. Zaradi globoke rane na levem kolenu so starši poklicali rešilni avto, ki jo je prepeljal v bolnišnico, da so ji rano obvezali.
 «»-------
TEMPERATURA VČERAJ Včerajšnja najvišja temperatura 32,6 stopinje, najnižja 17,4 stopinje.
Sprejeli so resoluciji glede podjetij IRI in avtoceste Videm-Trbiz-Avstrija
Včeraj dopbldne so se se- (300 milijard lir, ki ga bo vla-stali v^ dvorani na goriškem “
gradu trije pokrajinski predsedniki, trije predsedniki trgovinskih zbornic in trije župani, , iz Trstji, Vidma in Gorice, (Odsotnega goriškega župana dr. Bernardisa je nadomeščal podžupan dr. Potqrzio.) Sestali so se, kakor smo Že pisali pred časom, z namenom, da zberejo predloge naše dežele, da bi iz zneska
da posodila, dobili potreben denar za naše tri pokrajine.
Sprejeli so dve resoluciji.
V prvi pozivajo vlado, naj takoj posreduje, četudi z obiskom ministra za državne u-deležbe, da se prepreči pe-šanje industrije in naraščanje brezposelnosti, ki sta posledica krize v podjetjih IRI, CR DA, SAFOG in ILVA. Opozarjajo vlado na pretečo nevar-
ZVEZA SLOVENSKIH PROSVETNIH DRUŠTEV organizira 19. in 28. julija
Tradicionalni ob Doberdobskem jezeru
Začetek ob 17. uri.
Nastopijo ▼ novi postavi in z novim programom
<Veseli planšarji» RTV Ljubljana
DVE Ukl PETJA, GODBE IN SMEHA.
19. in 28. julija ob 20.30 PLES.
Shramba kole« in motornih vozil.
DOBRA JEDAČA m PIJAČA.
Po sflrih letih nerazumljivega odlašanja
Obsojena komisar in agent policije ker sta vklenila in pretepala mladeniča
Zgodilo se je marca 1955. leta v Gradiški - Ob. sodili so ju na 5, odnosno 4 mesece zapora
Goriško okrožno sodišče je pod predsedstvom sodnika dr Storta obsodilo policijskega komisarja dr. Giuseppa A-lessija iz Gradiške in policaja Donata Pilla, ki službuje v Gradiški, na zaporno kazen, ker sta izkoriščala svojo o-blast kot javna funkcionarja, ker sta »prejela stroge ukrepe, do katerih nista imela pravice, ter pretepla Benita Di Lenarda in Marcella Bigota iz Gradiške. Komisarja so obsodili na pet mesecev in U dni zapora, Pilla pa na 4 mesece in 15 dni zapora, pla- — čilo sodnih stroškov in stro-
škov civilne stranke v znesku 45.200 lir — vse to pogojno in biez vpisa v kazenski -list.
Zvečer 18. marca 1955. leta so napredni ljudje, ki so se takrat borili proti - nemški oborožitvi, postavil! v gradi-škem parku kljukasti križ in ga zažgali. Ko je kvestura izvedela za dejanje,, je pričela preiskavo in okoli 21. ure aretirala pred kino dvorano v Gradiški Di Lenarda . in Bigota, osumljena, da sta sodelovala pri požigu, povabili so ju na komisariat zaradi «informacij«.
Predsednik sodišča obtoženemu dr. Alessiju: «Koga ste najprej zaslišali?«
Obtoženec; »Najprej Di Lenarda in potem Bigota«.
Predsednik; »Ste jima grozili?«
Obtoženec; «Ne!»
Predsednik:	»Ste rabili si-
le?«
Obtoženec: »Ne!«
Predsednik:	«Civilna stran-
ka trdi, da ste kričali nad njo, ji grozili in da ste jo pretepali. V ilustracijo prilaga tudi zdravniško spričevalo; kaj pravite k temu?«
Obtoženec: «Bil sem dolga leta vojaški in orožniški oficir in sem navajen govoriti glasneje, toda zanikam obtožbe na moj račun«.
Potem je prišel na vrsto stražnik Pillo.
Predsednik: »Ali je res, kar trdi Di Lenardo, da ste ga vklenili?«
Obtoženec: »Ni res.«
Predsednik: «On pravi, da to lahko dokaže«.
Obtoženec: »On lahko reče
kar hoče«.
Potem ga je predsednik dr. Storto vprašal, če je res, da je Di Lenarda ustavi-l na hodniku, ko je hotel zbežati. Stražnik Pillo je rekel, da ga je lepo ustavil in dostojno pospremil v komisarjev :urado
Predsednik je izprašal tudi D. Lenarda, civilno stranko, ki je zastopal še Bigoto, ki je pred kakim letom odšel v Avstralijo. Di Lenardo je. povedal, kako je bilo z njegovo aretacijo in kako So ga kot 17-letnega mladeniča odpeljali na komisariat. «Nadeli so mi lisice in mi zaukazali, naj ne gibljem rok, da bi si j’h ne ranil. Ko sem stopil v urad je ar. Alessi najprej od-lcžil revolver, potem pa je odprl miznico in iz nje vzel gumijevko, Z njo me je pričel tolči po nogah in po hrbtu. Vtem je prišel tudi Pillo m se pridružil pretepu. Izmenoma sta me držala in pretepala. ?otem sem jima skušal uklenjen zbežati, toda Pillo me je zagrabil ža roko in me spravil v čakalnico, kjer sem slišal kričanje tovariša Bigota, ki je prišel na vrsto za menoj. Na komisariatu sva bila od 21.15, do 23 ure in 40 minut. Ko sva prišla na prosto, sva srečala nekatere tovariše, s katerimi sva odšla k dr. Rizzu, ki naju je pregledal in izdal zdravniško spričevalo, ki ugotavlja. da imava po hrbtu podolgovate podplutbe, zaradi katerih bo bova morala zdraviti tri dni, če ne bodo nastale komplikacije«.
Dr. Alessi je je vztrajal na stališču, da je Di Lenardovo pričanje laž, l^er ni res, da bi
imel gumijevko v predalu, češ da komisarji sploh nimajo tega orodja.
Odvetnik civilne stranke Panizao iz Vidma je zavrnil kakršno koli možnost, da bi bil dogodek pripravljen, zaradi kdo ve kakšnih namenov. Poudaril je potrebo, da se obtožence obsodi in reši čast policije. Ce se posamično obsodijo pripadniki policije, se s tem ne obsoja korpus kot celota. Nasprotne, to mu bo prineslo še večji-ugled.
Odvetnik Cossa Je branil obtoženca. Proti vsakemu pri. čakovanju je zelo ostro grajal gradiške komuniste, na račun katerih je izrekel zelo hude očitke. V celoti je branil tezo državnega pravdnika, k. je zahteva! popolno opro-stilev.
Razsodba, na katero je bilo treba zaradi sumljivih in nepojasnjenih okoliščin čakati več kot štiri leta, je povsem pravična in daje zadoščenje ljudem, ki so bili proti vsem zakonom odvedeni na komisariat ter vklenjeni podvrženi fizičnemu nasilstvu. Obtoženec je upal, da se bo izmazal s tem, da navede v svojo obrambo trditev, da je pre. tepal «dva komunista«. Ali je mogoče, da se je še na zatožni klopi tako daleč spozabil, da ni več »vedel« svoje dolžnosti: čuvati ustavni red - samo to in nič drugega.
■ *»------
Kino v Gorici
CORSO. 15.00:	»Čolnarji	na
Volgi«, J. Derek, E. Marti-nelli, cinemascope in v barvah.
VERDI. 15.00: «Kristina, čista ljuoimka«, R. Schnaider. VITTORIA. 15.30:	»Mi	gang-
sterji«, G. Cervi, Fernandel. CENTRALE. 15.00: «Krvna o-poroka«, J. Mhaoney, T. Hunter, cinemascope in v barvah.
MODERNO: zaprto.
nost brezposelnosti delavcev, ki nimajo možnosti, da bi se
zaposlili drugje.
V drugi resoluciji se sklicujejo na sklep od 27. aprila letos za gradnjo avtomobilske ceste Videm - Trbiž - Avstrija. V želji, da bi se to vprašanje čimprej rešilo, bodo šli k ministru za javna <fela. TT-stanovi naj se italijansko - avstrijski odbor za avtomobilsko cesto in se zahteva od družbe «Autovie Venete« naj takoj izbere traso in pripravi načrt ob sodelovanju ANAS in Avstrijcev. Z državami, ki se jih tiče bodo proučili finansiranje dela.
 »»------
O Goriško županstvo sporoča, da je do 20. avgusta t. 1. odprt konkurz za higienskega inšpektorja. Interesenti prejmejo vsa pojasnila na personalnem uradu.
 «»-------
Motociklist povozil žensko
Včeraj okrog 8. ure je v Ul. Oberdan motociklist povozil 39-letno Qttilio Gracefc iz Ul. S, Gabriele št. 4., ko je žena pri gostilni »Alla luna« nepričakovano prečkala cesto. Mimoidoči so takoj poklicali avto Zelenega križa, ki je po-nesrečenko prepeljal v bolnišnico Brigata Pavia, kjer se bo morala zdraviti mesec dni zaradi zlodia nadlahtnice,
 «» ------
DEŽURNA LEKARNA
Danes je čez dan tn ponoči odprta lekarna d’Udine, Ulica Rabatta št. 18, tel. 21-24.
Vpisovanje otrok v Dijaški dom
Odbor Dijaške Matice v Gorici obvešča vse družine, ki žele poslati v prihodnjem šolskem letu svoje otroke v Dijaški dom, naj čimprej dvignejo obrazec za prošnjo v domu ali v uradu v lil. A-scoli 1. Pristojbina znaša 50 lir. Prošnjo naj starši vestno izpolnijo, zlasti kar se tiče premoženjskih razmer, ter naj jo tudi kmalu oddajo v domu (v dopoldanskih urah) ali v uradu. Prošnji je treba priložiti zadnje šolsko in vzgojno spričevalo (pri dosedanjih
Nedeljam ponedeljek 19. in 20. julija ob Doberdobskem jezeru ?
gojencih), družinski list (na nekolkovanem papirju), delodajalčevo izjavo o višini plače (pri zaposlenih in uslužbencih). Pri oddaji prošnje se plača vpisnina 300 lir.
 «»
Kino v Tržiču
AZZURRO. 14 - 22: »Prva noč«,
M. Carol, V. De Sica, cine mascope in v barvah.
Letni kino AZZURRO. 22 - 15:
»Skrivač v Haitiju«, M. Ca- nalnem tekmovanju, zagotov-
šPOTZT t ŠTOTZT ŠPOlZTt I
16. etapa kolesarske dirke po Franclji
Italijan Bruni etapni zmagovalec
Pauwels (Belgija) nova rumena majica
Danes počitek v St. Etiennu, jutri pa bo 17. etapa z dvom prelazoma IL kategorije
ST. ETIENNE, 11. — Danes je samo 79 kolesarjev podpisalo startno polo in se ob 11. uri pognalo proti S. Etiennu, kjer jih je ®o 210 km vožnje
a njegov beg ne traja dolgo. Pri Moinghtu pa je Dan-igade sprožil ofenzivo in potegnil za »seboj v beg Gismondija. Ca-zalo, Groussarda iri Pausvelsa,
v, a se ni -hotel odpovedati
odnevne slave. Za njim je
belo črto Italijan Bruni, ki je sicer zadnji v lestvici Italijanov, eno;
privozil Graf, tretji pa je bil Pauwels, k! je odvzč! svojeniu sonarodnjaku rumeno majico.
Začetek je precej len in v Skupini je vladal mir. Vsi skupaj se vzpnejo po cesti Mar-gedesa. Tik pred vrhom Riviere zapustil glavnino in prvi privozi do prelaza, ki velja za gorsko nagrado. Rene Privat, ki je preveč zaostal, se je tedaj ustavil in odstopil.
Pri 57. km se Groussard spusti v beg, a ga najprej Bo-bet in Adriaenssens ter nato skupina dohiti. Kolesarji vozijo precej počasi, zaradi česar so zabeležili pri A u geto 1 lesu (76 km) po predvidenem urniku vožnje že 25' zamude.
Nekako na sredi etape je nekaj kolesarjev, med katerimi je bil tudi Baldini,' padlo, a zadeva ni bila resna, ker so lahko vsi brez oklevanja nadaljevali pot. .Le Le Diasei, ki si je pretegnil mišico, je na zdravnikov predlog odatopil.
•Tudi po strmi cesti, ki ižčdi na,,Cote dea^rgdgguK je vladal mir vse do 600 metrov od
čakal , cilj. Prvi je privozil če*' a skupina jih je s kratkim zašle*
doyanjem dohitela... Sele 15 km pred ciljem se opazi pri kolesarjih tveč vneme. Posehno Šaint in De Bryne sta nemirna te* se .spustita V beg. Pau-welš in ftohrbkch' še spustita za njima in ju dohitita ter nato vse štirje nadaljujejo pot kakih 200 metrov pred glavnino. Cazala močneje pritisne na pedale in s tem prisili tudi druge, da nekoliko pohitijo. Darrigade prvi dohiti bežeče in takoj za njim vsi. ostali. Samo Pauwelsu se je posrečilo obdržati nekaj naskoka, vendar je 8 km od cilja zopet v družbi številnih kolesarjev. Pauwels ponovno zapusti sku- i pino, tokrat v družbi Brunija in Grafa, s katerima si je pridobil kakih 300 metrov pred nosti. V končnem sprintu je Italijan hitrejši in si zagotovi etapno zmago.
VRSTNI RED 16 ETAPE CLERMONT FERRAND SAIftIT ETIENNE (218 KM): I. Bruni (It.) v času 625’29" a odbitkom «.24'25", 2. Graf (»v.-Nem.) i.25'29" i odbitkom 6 24’M", S. Patmrts (Bel.), 4 Van Geneugden (Bel.) 6.26'IS”, S. Darrigade (Fr.), 6. Thomin (OSO). 7. . Saint (OSO), 8
vrha. Razburjenje vzbudi! Rohrbach (CM). I. GismOtidi Hout, ki hote prvi preko vrha,} (It.)	S.26'15", It. • Lebuhotel
Drugi dan teniškega tekmovanja r Sanremu
Italija 3 - Francija 0
Pietrangeli in Sirola sta v igri parov premagala Francoza Grindo in Darmonda v treh setih Danes zadnji dan tekmovanja
SANREMO, 10. — Italija ai je z današnjo zmago v dvojicah proti Franciji zagotovila udeležbo na finalnem teniškem tekmovanju evropske cone za Davisov pokal. Kot v prvem dneVu tekmovanja, kjer je Pietrangeli odpravil Hailleta, Sirola pa Darmonda, sta najboljša italijanska i-gralca tudi danes v doublu i-raela precej lahko delo. Francoza sta nudila le redkokdaj odpor močnima Italijanoma.
Francoski par sta sestavljala Grinda in Darmond. Prvi set se je zaključil po 18' igre v korist Italijanov s 6:3. V drugem setu, ki »e je končal 6:2, je bil poraz še jasnejši in igra je trajala minuto manj kot prva. V zadnjem selu sta Italijana nekoliko popustila in tudi odpor franco-:.Ke dvojice je bil' ostrejši. Zaradi tega se je set zaključil 7:5, s čimer je Italija prešla v vodstvo s 3:0. Tudi če _jbi Italija izgubila obe igri v dvojicah, ki bosta jutri, kar pa skoraj ni mogoče je nje-r.a zmaga in udeležba na fi-
rol, S. Region.
PRINCIPE. 14 - 22:	»Svet v
mojih rokah«, G. Pečk, A. Blyth, A. Quinn, v barvah.
EXCELSIOR. 14 - 22: »Prostor na soncu«, M. Clift, E. Tay-lor, S. Winters.
NAZIONALE. 14 - 22: »Tap Roots, hrast velikanov«, V. Heflin, S. Hayward, v barvah.
S. MICHELE. 14 - 22: »Osvajalci vesolja«, v barvah.
ljena.
Španija - Anglija 3:2
BARCELONA, 11. — Z due-ma zmagama v singlu je Španija premagala angleško teniško reprezentanco v tekmovanju za polfinale evropske cone za Davisov pokal. Tako bo
3:6, 6:8 in 7:6 ter Santane nad Daviesom s 6:3, 3:6, 4:6, 6:0 in 6:1 se je tekmovanje kon-‘čalo i 8:2 za domačine.
 »>-------
gvet.,prv, srednje težke kat.
Don Jordan premagal Moyerja po točkah
PORTLAND (Oregon, ZDA), 11. — Don Jordan je z uspehom branil svoj naslov «ve-tevnega prvaka srednje težke kategorije. Odpravil je namreč komaj 19 let starega Uennyja Moyerja po točkah v 15. rundah.
Začetek ni bil preveč dober za prvaka. Na tehtnici je vt,gal več kot bi moral, zaradi česar so se domenili za kasnejšo kontrolo. In res je po dveh urah izgubil 700 g na teži in dobil tako dovoljenje za nastop. Ko so ga vprašali kaj je delal, da je izgubil na teži, je Don Jordan odgovoril, da je plaval.
Na ringu je bilo boljše. Njegovi udarci so kaj kmalu pustili posledice na obrazu mla-df ga Moyerja; ki je že v dru-g! rundi začel kčvaveti z nosa in iz ust. Izzivalec, ki je v tej borbi prvič okusil grenkobo poraza je vseeno dobro vztrajal in je skušal držati prvaka v primerni razdalji in ga tako večkrat presenetiti z »jabi« in «erossin-gi» Toda Don Jordan je spoznal taktiko in je prisilil Mo-
Španija nasprotnik Italije, ki	n*	borbo	*	mani5°	raz'
 ..........................  duljo.	Vse	je	kazalo,	da	bo
Moyer predčasno klonil. To-
ši je zagotovila tako prednost proti Franciji, da ji zmaga ne uide.
Z zmago Spanca Giq»ena nad Angleietti Knigtom s 7:5,
da fant sg je kmalu opomogel in čeprav je bil njebov obraz iznuiličena in krvava maska, J‘ v/držal do konca.
(OSO), 11. Van Aerde (Bel.),
12. Mahe (OSO), 13. Groussard (OSO), 14. Friedrich (Sv.-Nem ). Sledi z GBmondijevim časom skupina s 58 tekmovalci.
SPLOSNA LESTVICA PO 16. ETAPI: 1. Pauvvels (Bel.) 83.47’40”, 2. Hoevenaers (Bel.) * zaostankom 6”, 3. Bahamon-tes (Sp.) 18”, 4. Anglade (CM) 49". 5. Mahe (OSO) 3’56”, 6. AnauetH (Fr.)	5’14”,	7. A-
driaenssens (Bel.) 6'44”, 8. Bal-dinj (It.) 7'25”. 9. Riviere (Fr.) 7’34”. 10 Vermeulin (PNE) 15' in 89”, 11. Brankart (Bel.) 17' in 58’’, 12. Saint (OSO) 18’13”,
13. Manzaneque (Sp.) 21’27”,
14. Bergaud (CM) 22’33”, 15. Gaul (Hol.Luks.) 23’23”,	16. Dotto (CM) 25’38”, 17. Plan-kaert (Bel.) 38’24”, 18. Desmet (Bel.) 32’12”, 19. Bobet (Fr.) 35’28”.
 «» -----
Onesti obvestil Gronchija o pripravah za olimp. igr«
RIM. U. — Predsednik republike Gronehi je včeraj sprejel v Kvirinalu predsednika CONI odv, Giulia Onestija in ga zadržal na razgovoru. Odv. Onesti Je predsednika obvestil o pripravah za XVII. olimpijske igre, ki bodo 1960. leta v Rimu.
Za srednjeevropski pokal
Vienna - Vojvodina 3-3
DUNAJ, 11. — Danes je bilo na igrišču domače Vienne povratna tekma za srednjeevropski pokal z Vojvodino. Tekma se je končala neodločeno 3:3, medtem ko se je prvi polčas zaključil z 2:0 v korist jugoslovanskih igralcev.
Vojvodina, ki je pretekli te-uidOBUiop bu ejeSijmajd uap igrišču Dunajčane, se je tako plasirala za drugo kolo tega nogometnega tekmovanja.
• ««■■-■ ■
Danes v Trstu
JADRANJE
Poletna jadralna regata v organizaciji Jadranskega Yacht cluba. II. in III. poskusna vožnja v dopoldanskih in popoldanskih urah.
LAHKA ATLETIKA
Na stadionu pri Sv. Soboti ob 8.30 — pokrajinsko prvenstvo ISC.
KOLESARSTVO
Tržaško prvenstvo za začetnike za pokal »Serse Coppi« v organizaciji društva «Coppi Hausbrandt«. Start na 56 km dolgi tekmovalni progi bo ob 10.30 na Opčinah, kjer bo tudi cilj. <
VATERPOLO:
V občinskem pokritem bazenu ob 21. uri: Triestina - Cus Napoli za ser. B.
BASEBALL
Na openskem igrišču ob 9. uri: Pellicana - Cus, ob 11.30 Aquilfnia - Alpina, ser. C.
KONJSKI ŠPORT:
Na Montebellu ob 20.45 za »Nagrado žita« na 1.640 m.
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT . Trat
KINOPROSEK-KONTOVEL
predvaja danes 12. t. m. ob 17. uri Paramount
film:
Rdeči suknjiči
Igrajo: GARY COO-PER in PAULETTE GODDARD
KRANJEC
oi rest o dobrih
$*tiCa toorda je	prisluhnil tudi Peter in se	zamislil,	Samo
” «ac>) i Vedelft	zanj. Ni mogla; zakaj če	bi	bila videla, bi
in i6 a> kako se je priplazil med drevjem skoraj do . dai, nas'°nil na debel hrast. Poslušal Je in bi bil poslušal ^krirnj da nl	Katica takrat prenehala	in	zakrila	obraz
stopil Peter k njej, Jo prijel	za	roko ln	ji jo
V .
Wat‘ca Je bila prepadena; vedela je, da Je Peter, toda «§• *i,m.°Kla' kaj reči, je ta dejal:
i, kakor danes.
---------------------------------—, jm U ne bom
tj.'. nikdar.» f^J« st. rJa Je tedaj vzkliknila Katica in ga prijela za roke »^li »i* Povsod sem vas že iskala! Zandarji so tu! Ob-ttjte ve® Jarek, vsak čas bodo prišli sem. Tecite!
b	KaJ reci> Je »a aejai:
^koli i dar v življenju nisi pela tako lepo, p°«abii J:®,	že nagnilo, da si tako pela, te
. 1 DlIrHov -
se!>
prej se rešite. Kasneje bova o tem govorila.«
On pa je odmajal. «Zdaj morava govoriti o tem,» je rekeL «Jutri pridem pote, tako da dedek in mamica ne bosta ničesar vedela, in odideva po svetu. Nikdar več se ne vrneva sem. Ali hočeš? Vse bom storil zate.»
Samo za trenutek je Katica pomislila na to veliko obljubo, potem pa je odkimala z glavo. »Ne, Peter. Jaz sem slepa. Če mi hočete storiti kaj dobrega, je to, da poiščete Marto, da se vrne k Ivanu... takrat bi p‘a šla ž vami, če bi že moralo tako biti. Ali jo boste našli}1«
Odločal se je, potein je rekel skoraj nekam užaljeno: »Kaj je tebi za Marto? Ona je sicer nekje blizu, ker razen tebe in dedka je samo še ona vedela, da živim tu, in to zato, ker sem ji povedal, kdo sem. Zjlaj.se je maščevala. Izdala me je, ko je sprevidela, da me ni v jsvetif: Vendar če želiš ti, jo bom poiskal, in mislim, da po vsem tem ne bo oklevala, da se ne bf vrnila k Ivanu. Tam je imela vsaj kruha in vsega, kar je za revnega človeka potrebno. Mislim, da se ji je že stožilo po tem. Napotil jo bom sem. Ali pojdeš potem z menpj?«
»Ne vem, Peter. Jafc bi najrajši ostala tu, pri dedku in mamici. Toda za' božjo foljo vendar, pojdite. Peter, da vas ne ujamejo.«
»Ne boj se, Katica! Hvala ti, da si mi prišla povedat. Zdaj je že dobro. Preden prebrozgajo te jarke, bom že preko Mure, ako je potrebno.« Spet Jo Je ■prijel'“za- roke in Jih Jt stisnil, in tedaj se je sklonil k njej in Jo poljubil.
Katica je obnemela, . , -j ,	.
»Kaj delate, Peter,« je rekla z drhtečim glasom. »Kaj ste
•fcjcv.čtj utri Or uc, a	jer	i	c	iv	in	c
**v8dei i	kako so mu roke vztrepetala. Pa se je	hitro napravili?« In pokrila si je obraz z dlanmi
«Pofin ž® ie W1 »Pet miren. lUlnOOi l	*----•**->	— ■-
'Klicala r®kel tlh0' *1?ela ZB,to’ da bi me foM*a?>
ko kdn iu*®1 vas’ pa si nlsem upala naglas, ker bi me »Hval ' Zat° sem mislila, da boste prišli, če bom pela.« *2a	Katica. Tega ne bom nikdar pozabil.«
s »Bomi	VolJ°' tecite kam, da vas ne ujamejo!«	i
Se ti „	i*.	oblJubil, »takoj pojdem. Vendar ne moreni	prej,
PJfcj	1	zahvalil... Katica,« Je rekel potem tiho,	sklonjen
1au pojdeš z menoj, če pridem pote?« i ni časa.« je, odvrnila. «da bi govorila, o tem. Naj-
Takrat je zaslišal nekje za gozdom, kako je nekdo klical! še se je sklonil k njej, ji strgal roke z obraza in jo še enkrat poljubil. Ni se branila, niti besedice ni rekla.
»Zbogom, Katica,« je rekel ih oči so se mu orosile. »Pričakuj me in piotem pojdeva od tod. V svet odideva, v veliki in lepi svet!« In že je utonil v gozdu.
Katica se je naslčnila ob jelšo in tiho jokala. Počasi je zdrsnila v travo in se- ni mogla potolažiti. Slišala je, kako so nekoliko korakov od jjje hodili Wimo ljudje, kako so se tiho klicali in pogovarjali. .................. . .
Potem je tudi to zamrlo; ostalo je samo sonce, ki je padalo v krpah med drevje, ostala je ptičja pesem po grmovju; grlice so še vedno grulile in šumenje Mure je polnilo gozd.
* * *
Krog se je sklenil okoli jarka, da bi zajel Petra Koštrco.
Preiskali so Koštrčevo hišo in presenetili Ano, ki je odločno trdila, da Petra Koštrce že dolgo ni bilo tu. Presenetili so jo tembolj, ker so rekli, da je tisti tujec, ki je živel pri njih, Peter Koštrca.
Ne, kaj takega Ana ni mogla verjeti.
«že samega boga bi radi napravili za razbojnika,« je rekla Jožefu, ko sta ostala sama. »Nikdar jih nisem cenila, žandar-jev,» je nadaljevala, «zdaj jih pa celo ne bom! Danes bi bil že vsakdo Peter Koštrca, pa bodi poštenjak ali lump.«
Jožef Je hctel sicer nekaj pripomniti k tem njenim besedam, pa si je še o pravem času premislil. Rekel je samo: »To je njihova dolžnost. Najbrž jim je kdo namignil, ako ne celo izdal. Drugače si ne morem misliti, da bi prišli, ko jih že tako dolgo ni bilo.«
Ko pa je Ana nekaj pospravljala po mali sobi, tam, kjer je spal Peter, je našla cel šop denarja. In s tem denarjem Je stopil^ k Jožefu in mu ga pokazala, rekoč:
«To je pa moral Ivan izgubiti.«
Jožef si je denar ogledal, potem pa odvrnil: »Denar bom spravil. Ako ni Ivanov, potem je prišel na isti način v hišo, kakor tisti čudni tisočak pred božičem. Ako pa je tako, tedaj je namenjen nama.« In res je spravil denar.
šele zvečer sta se spomnila, da ni Katice.
PRAVLJICA O DOBRIH LJUDEH
To Je pravljica o dobrih ljudeh, ki so nekoč živeli na prelepem otoku pri Muri, v krajih, ki jih obkrožajo številni jarki, zarasli ponekod z drevjem, a močvirni, da ne more nihče preko njih, drugi pa še polni vode, podobni majhnim jezerom, koder ves dan plavajo kakor čolnički majhne črne kokoške z večnim razgovorom ene same besede: kek. To so kraji, kjer potihne šumenje Muze samo v naj hujši zimi, sicer pa vedno preveva
zrak in polni pomladne, kakor tudi jesenske večere s skrivnostno pesmijo. To so kraji, kjer pojo ptice, od najbolj zgod-nje pomladi do vročega poletja, kjer se zbirajo jeseni sinice in cipkajo po starih jablanah na Koštrčevem vrtu, kjer letajo naposled pozimi samo divje race nad jarki, kakor bi klicale ljudi v južnejše, toplejše kraje. Razkošno cveto tu rože, v vseh barvah in vseh časih, razen pozimi, ko cvete samo še ivje po drevju. Toda čudni vonj tudi pozimi ne zamre, zakaj tudi takrat prinese veter v Koštrčevo sobo vonj jarkov, ki niso zamrznili. Poleti pa je tako opojno, da bi človeka bolela glava, če ni vajen tolike omame. Tu sije sonce tako čudovito, kakor skoraj nikjer na svetu V tihih nočeh se še vedno utrga plamen iz zemlje, zaplove preko jarkov na travnike in proti gozdu, dokler naposled ne ugasne sam od sebe, kakor se je sam od sebe vžgal. To je plamen, ki razsvetljuje ravno zemljo, da lažni inženirji lahko merijo svet, ki so ga nekoč v davnih časih tako izmerili, da je revež dobil mnogo meja — dali so mu tu krpo in tam krpo — bogatin pa je dobil samo štiri meje. Takrat so prevarali reveže, podkupljeni, kakor so podkupljeni vedno, in od tistih dob Je ostalo tako do danes. In dokler bo tako, bodo ti lažni inženirji ob nočnem plamenu merili znova in delali pokoro, še vedno boš, potujoč v tihih poletnih nočeh po teh samotnih krajih, nenadoma zaslišal šepet pod košatim hrastom in zona te bo spreletela; ko pa prideš blizu, ne vidiš ni-kogar m šepet se je pomaknil bogve kam proti Muri ali proti gozdu. In tu gre naposled v tihih poletnih nočeh jok preko ravnine, od zahoda na vzhod, se vijuga preko po plotovih po cesti, preko njiv, preko jarkov; takrat« se trgajo psi z verig in drvijo vsi v isto smer, besno tuleč za tem jokom, in človeka, ki bedi, preleti groza, dokler jok ne zamre, nakar si nekam vdano reče: To noč Je nekdo umrl.
,Jn. *amo tu »o lahko živeli dobri ljudje, kakor st* bila stara Kostrčeva, kakor je bila Korenova družina in kakor je bil dober konec koncev tudi sam Peter Koštrca. Tudi ta je storil ljudem, živečim ob teh jarkih, mnogo dobrega. Njegov spomin se bo obujal vee zimske večere, ko bodo posedali ljudje pri peči in se pogovarjali o nekdanjih lepih časih.
INadalfevanit sledi)
TRST, nedelja		Hi Bi 1		z' ' ■		
12. julija 1959 Leto XV. . Št. 16.» (4319)		Ir Sni 1				nn
		m mb ■ ■				
m		If mJB	■		1111^ ji m
	m	»K			
Cena 30 lir
Tel.: Trst 94-638, 93-808, 37-338 - Gorica 33-82
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
UR
UREDNIŠTVO:	UL. MONTECCH1 it. t, 11. nad. — TELEFON S3-M8 IN SLS31 — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA St. 20 —	NAROČNINA:	mesečna 480 Ur — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 Ur. celoletna 4900 Ur — Nedeljska Številka mesečno 100 Ur, letno 1000 lir *	Te)
Tel. št. 37-338 — Podružnica GORICA: OUca S Peltfto l-11* — Tel. 33-itt — OGLASI; od 8. do 12.30 in od 15. do 18	— Tel. 37-338	— ’ CENE	FLRJ: v tednu	10 din. nedeljska 30 din, mesečno 230 din — Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 360 din — Poštni tekoči račun: žaložnlStt*	0G
OGLASOV:	Za vsak mm višine v Sirita, enega stolpca:	trgovski 80. fmartčno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda.	tržaškega tiska	Trst 1L5374 — Za FLBJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928. tekoči račun pri Komunami banki v Ljubljani 600-70/3J^	^
*#■
trt
H«
-upravni 120, osmrtnice 90 Ur. — MALI OGLASI: 30 Ur beseda.
"■ X* k -r..—-.»■■■T sr-ruT-r-mtn^Bi
Včeraj so pričeli stavkati jeklarji
Visok odstotek stavkajočih
kovinarjev po vsej Italiji
Stavko pomorščakov bodo odločno podprle druge kategorije doma in v tujini, če brodarji ne bodo popustili
RIM, 11. — Danes so pričeli stavkati tudi jeklarji, ki so se tako pridružili že stavkajočim kovinarjem. Tajništvo FIOM je o tem drugem dnevu stavke izdalo poročilo, v katerem poudarja, da je bilo število stavkajočih povsod zeio visoko, in da , je v vsej . Italiji doseglo okoli 96 odstotkov. V
nekaterih pokrajinah so stavkali tudi številni uradniki.
Prav tako poročajo iz raznih mest in industrijskih središč, da je bila povsod stavka kovinarjev enotna in odločna.
Iz krogov ministrstva za delo pa se je izvedelo, da
je minister že pričel z neuradnimi razgovori, zato da bi lahko prišlo do morebitnega posredovanja. Vendar pa so vsa poročila dokaj pesimistična in nič še ne kaže, da bi bilo mogoče v kratkem spor urediti.
Glede stavke kovinarjev je izdalo krajše poročilo tudi tajništvo UIL, ki poudarja, da gre za najbolj enotno stavko, ki je dosegla do sedaj najvišji odstotek stavkajočih in da morajo delodajalci uvideti, da je nezadovoljstvo delavcev v resnici zelo ostro in njihova volja za borbo neomajna.
O stavki pomorščakov pa je imel predsednik vlade Segni danes zvečer daljši razgovor s predstavniki CiSL, Fegema-re, UlL in 'UILM, ki so mu obrazložili sklepe obeh confe-deracij in pozvali ministrskega predsednika, da se še nadalje zanima za reševanje spora. Segni je izjavil, da se bo moral zaradi sprejetih ob^e/ odstraniti iz Hima in zagotovil, da bo v prvih dneh prihodnjega tedna takoj imel potrebne stike v upanju, da.se bo pričelo zaključno razdobje spo. ra. Iz te izjave, ki so jo nato potrdili tudi sindikalisti, je razvidno, da je celotni spor še daleč od rešitve.
O stavki pomorščakov so se danes sestali tudi predstavniki BTLM-CG1L, federacije pristaniških delavcev, delavskih zbornic iz Genove, Neaplja, Trsta in Livorna.
Obširno so razpravljali o bitki pomorščakov, saj ima ne. popustljivost brodarjev nedvomno politično ozadje. Sklenili so zaostriti borbo za pod-
poro stavke' pomorščakov tako, da bodo posamezna pomorska središča sklenila, katere kategorije bodo prihodnji teden pričele z akcijo v podporo pravični borbi pomorščakov. Odobrili so stališče CG1L, da ministrski predsed-sednik posreduje glede spora v pričakovanju, da to posredovanje pokaže koristne sadove.
imel v Genovi zanimiv govor tajnik CGIL poslanec Santi. ki je med drugim dejal, da so predsedniku vlade Segniju sporočili nove umerjene predloge, ki lahko predstavljajo o-snovo za rešitev. Sedaj pa morajo brodarji napraviti korak naprej. Ce se to ne bo zgodilo, se bo stavka nadaljevala in solidarnostna akcija s pomorščaki se bo zaostrila take v Italiji kot v tujini.
  K«---
Leteči krožniki
SAN FRANCISCO, 11. — Da-
O stavki pomorščakov je | nes je pet civilnih pilotov opa-
zilo med Honolulujem in Kalifornijo ((neugotovljene predmete« na nebu nad svojimi letali.
Kapetan George Wilson je po radiu povedal, da so ti predmeti izgledali kot #zelo svetla luč, obkoljena z manjšimi lučmi«, leteli so z ogromno brzino in zdelo se je, da se bodo vrgli na njegovo letalo na višini 7.000 metrov. Po desetih sekundah pa so nenadoma obrnili proti jugu in izginili.
Ostali štirje piloti so sporočili, da so videli iste predmete približno ob isti uri — ob 14.02.
Nadaljevanje protipostavnega procesa v Florenci
Odv. Filasto je zahteval popolno oprostitev
Poudaril je, da zlasti obtožba veleizdaje ne predstavlja kaznivega dejanja - V torek bo govoril zagovornik odv. Della Pergola
FLORENCA, 10.	— Kot
je bilo včeraj napovedano, sc je danes nadaljevala pro-tipostavna sodna razprava proti 49 benečanskim proti-fašistom in partizanom pred florentinskim porotnim sodiščem. Govoril je zagovornik odv. Pasquale Filastč. Podrobno je razčlenil vse obtožbe in zahteval, naj v svoji razsodbi sodišče ugotovi, da dejanja, zaradi katerih so bili benečanski partizani klicani na zatožno klop, sploh ne predstavljajo kaznivih dejanj. Poudaril je, da zlasti to velja za obtožbo veleizdaje. Podrejeno pa je zagovornik Filasto zahteval aplikacijo zakonskega dekreta o amnestiji.
Nato je bil proces odložen do torka, ko bo govoril še
••(IIIIIIIMIItlllllMIMIIIHIMIIIIIItlllMflimilMtlMMKIlIHIHHIMIIflllttMHIIMMtlllllMIMItlltMllllllltUlIttlllfllllttlllllltllllHIlllllllllMtllliniiiiiiiiiiiiriiisillilllllillllllllllllllMIIIIHIItlllllllttlllllHtlll
Gronchi	je	že	p
o amnestiji, ki je objavljen
»%*• mur »	»	*. hm	• » \
Včeraj dopoldne je Segni obiskal papeža - Odgovor italijanske vlade na izjavo in predlog za dezatomizacijo balkanskega in jadranskega področja - Demokristjanski prvaki agilni «na terenu»
(Od našega dopisnika)
RIM, II. *-•- Predsednik vlade Cegrti' je daner obiskal papeža. Cerejnonial je bil za to priložnost nekoliko manj slovesen kot ob priložnostih, ko papež sprejema državne poglavarje. Papež in Segni sta se pogovarjala 45 minut.
Zaradi tega obiska se ie ministrski svet pod predsedstvom SeeTiija sestal šele ob 13. uri. Pravosodni minister Gorielfa je poročal o osnutku odloka za amnestijo in, pomilostitev na podlagi pooblastilnega zakona
parlamenta, ki je ze bil ob- — javljen v Uradnem Us tu. Odlok je bil pozneje predložen državnemu predsedniku v podpis, Uradni list pa je že objavil odlok državnega predsednika o amnestiji in pomilostitvi na podlagi zakona, ki ga je že včeraj objavil Uradni list. Državni predsednik je raztegnil pomilostitev na kazniva
dejanja žalitve čgsti in prestiža predsednika republike.
Pač pa odlok ni razt,egnil
IIIMIIIimillllllliailltllllHIIIItIMMMIIIHItlllllll
/DA in Francija zavračala predlog SZ
WASHINGTON, 11. — Sovjetski predlog za ustanovitev na Balkanu brezatomskega področja je bil uradno zavrnjen s strani ZDA. V poročilu državnega departmaja ie v tem predlogu rečeno, da gre za prav tak sovjetski predlog, kakršni so vsi tisti sovjetski predlo£i, s katerimi bi »SZ hotela nevtralizirati sposobnost zahodnih sil da bi onemogočile napad.«
Iz Pariza poročajo, da )e tudi francoska vlada dala odgovor na sovjetski predlog o balkanskem brezatomskem področju. Z raznimi pripurt-bami izavrača francoska vlad« sovjetski predlog.
rosti. Mazzoni (KPI) se ie ustavil predvsem ob vprašanjih srednje in male industrije. obrtništva in male trgovine. Anderlini (PSI) pa ie v svojem govoru poudaril, da je primerjanje med smotri, ki si jih je zastavil Vanonijev načrt, in med realnostjo zelo Žrlostno. Seja se‘je •» tem zaključila in poslanska zbornica se bo spet sestala v ponedeljek popoidne;
Glavni, ravnatelj političnih pomilostitve na umor rop, iz-1 zadev, veleposlanik Straneo,
siljevanje, ugrabitev osehe zaradi ropa ali izsiljevanja, na ziočinske družbe ter na razna kazniva dejanja proti javni nierali.	,	/>,V
Na predlog obrambnega ministra je vlada odobrila nekatera imenovanja na višjih mestih vojske. .
Kljub vrqčihi in. poleg, te-, g.-, da j« danes sobota, je poslanska zbornica vendar, i-mela tudi danes sejo. Razpravljala je o proračunu ministrstva za industrijo in trgovino. Prvi je govoril Failla (KPI), ki je med drugim navedel za vzrok težke stagnacije tudi dejstvo, da se ne razvija trgovina s socialističnimi državami. Ce bi d° te8a prišlo, bi bilo to ugodno za industrijo. kar bi imelo za posledico zmanjšanje brezposel-
obvezam o nenapadanju, ki sc bile že podpisane z listino OZN.
Na koncu pa pravi italijanski odgovor, da je italijanska vlada pripravljena skupaj z zavezniškimi vladami, ki tudi žele zmanjšati proračune za obrambo, proučiti vsak konstruktivni sovjetski predlog. Prav tako je pripravljena na vsak napor za sporazum o splošni, uravnoteženi ter kontrolirani razorožitvi. Italijanski pogovor je
en dokaz več o nesdVnostojno-s’i italijanske. zunanje politike.
Demokristjanski jnimstri in drugi veljaki so daAes nastopili v raznih krajih Italije. Čuti se, da se bliža kongres stranke — dasi še ni tako zelo blizu — in treba si je na bazi pridobiti prijateljev. Rumor je zvečer govoril v Florenci, Fan-
danes ob 13. uri izročil .	,	,	„
s- etniku sovjetskega velepo- I fani Pa ze P°Poldne v Ferra'
dež v Varnostnem svetu, ki ga ima sedaj (do konca 1. 1960) Kanada. Na podlagi nekakega tihega sporazuma pa je ta sedež vedno pripadal kaki državi Commomvealtha,
Obsojeni begunci
DUNAJ, 11. — Dunajsko sodišče je obsodilo štiri jugoslovanske begunce zaradi u-stanavljanja ilegalne organizacije za borbo proti Jugoslaviji in zaradi oškodovanja jugoslovanskega veleposlaništva na Dunaju. Begunci so ob začetku letošnjega leta prevrtali gume na avtomobilih veleposlaništva, v obsodbi pa ni rečeno, ali bodo begunci poslani v Jugoslavijo kakor tudi, da pripadajo organizaciji »Velebit«, v kateri se zbirajo v glavnem ustaški e-migranti.
Zadnji zagovornik odv. Della Pergola.
Zakonski odlok o amnestiji je bil medtem objavljen v Uradnem listu od 11. t. m. Prvi člen tega zakonskega odloka določa, da spadajo pod amnestijo vsa politična kazniva dejanja v smislu čl. 8 kazenskega zakona iz razdobja od 25. julija 1943 do 18. junija 1946. To pomeni, da spadajo pod ta člen tudi tista dejanja, ki naj bi jih bili po obtožnici storili tudi obtoženi bene-čanski borci za svobodo.  «»-----------------
o ženevski konferenci
BEOGRAD, 11. — Jutrišnja «Borba» piše, da sta prvi del ženevske konference ter nedavni odmor pokazala, da obstajajo realni pogoji, da se glede nekaterih vprašanj lahko doseže otipljiv rezultat. Prvi del konference označuje resnično delovno vzdušje in stvarna pogajanja brez nepotrebnega zaostrovanja. Pokazale so se pozitivne težnje, da se najde skupna podlaga in se je od nekaterih začetnih koncepcij ze odstopilo. «Borba» poudarja, da stoji pred ministri odgovorno in težavno delo. Uspešno ga bodo izvršili samo, če bodo z medsebojnim popuščanjem dosegli zadovoljivo zbližanje stališč če jih bodo vodili splošni interesi miru in varnosti.
LESKOVAC (Srbija), 11. — Danes je bil v Leskovcu odprt mednarodni sejem tekstila in tekstilnih strojev, na katerem sodeluje 212 domačih in 43 inozemskih podjetij iz šestih držav
Vsevedni policijski agent ^ na procesu proti Glezosu
Podtajnik zunanjega ministrstva je sovjetskemu veleposlaniku odgovoril na poslanico Vorošilova kralju Pavlu
I
ATENE, 11. — Danes se je nadaljevala sodna razprava proti Manolisu Glezosu in njegovim tovarišem, ki so obtoženi, da so nudili pomoč članom neke vohunske mreže, ki je delovala na račun grške komunistične partije izven zakona in za račun nekaterih vzhodnoevropskih držav. Sodniki so zasliševali, tudi danes Konstantina Papaspiropulosa, agenta tako imenovane ((protikomunistične policije«.
Agent je izjavil, da so »vohunske komunistične mreže nadaljevale z delovanjem v Grčiji« in «da je to vzrok, da ne more odgovoriti na nekatera vprašanja«, ki so mu jih postavljali zagovorniki. Očitno gre za samovoljni izgovor preveč vnetega in vsevednega policaja, ki je nato popisoval delovanje grških komunistov v inozemstvu, kjer po njegovem mnenju številni izmed njih ((služijo v armadah in v poli; cijskih organizacijah držav v
katerih se nahajajo.«
Agent je dalje govoril zelo na dolgo o enem izmed ((glavnih« dokazov obtožnice proti Glebosu, t. j. o sestanku, ki naj bi ga bil imel obtoženec Glezos v avgustu leta 1958 z obtoženim Kolijanisom, članom političnega urada komunistične partije. Kolijanisa sodi* sodišče v odsotnosti.
Danes se je uradno zvedelo, da je stalni podtajnik zunanjega ministrstva Perikles Ste-feris po Vorošilovi poslanici kralju Pavlu, naj posreduje za obtoženega Glezosav povabil sovjetskega veleposlanika Sergija Sergejeva, in mu izjavil, da «kralj ne more odgovoriti na poslanico Vorošilova, kajti ustava ne dovoljuje vmešavanja kralja v stvari, ki spadajo pod pristojnost sodstva«. Sicer pa da je kralj Pavel ((popolnoma prepričan, da bo grška pravica, kakor vedno storila svojo dolžnost« tudi v tem »edinem primeru, ki je
med mnogimi vzbudil zanim* nje maršala Vorošilova«.
Karamanlis, predsednik ške vlade, je prav tako neko izjavo, s katero hoc< nevtralizirati ogromen odmeV' ki je nastal v svetu zaradi s<r jenja slavnemu protinacistifj nemu borcu Glezosu.
Vladni tisk seveda kritizir* poslanico Vorošilova kralJ“| Pavlu, kot »nedopustno vm* šavanje v notranje zadev* j ze: Grčije, i	"‘'j	JČ
,-----«»---------------- kc
i-! ?3
ISTANBUL, 11. — V pojj jt:
in
•HMnniiNaMNiHHiiMiiniiMiHiiMNintMiHiiNimnmiiNaiciMHHiutiMffiHiiiiiiHiiiNUiKiMiaitMniiiaiinitniiaiiiiiiiiiiiitiiiiiiimiiiHiiN*!1111
tičnih in časnikarskih krog1 v Istanbulu se govori, da s« ’ ša predsednik Tito posredov* ti med Naserjem in Kasetno®' da bi se ta državnika, ki s že osem mesecev sprta, spr* vila. Baje je že neki odpos1^ nec maršala Tita odpotoval ^ Kasemu ter ga povabil, D> : je piide na Brione.	da
 * ni
Pred drugo fazo ženevske konference
1 n jtll* ^0
govorili točno 8d ur in 1* ^ jg in sicer samo na ura
nut.
jib
Nezgoda
na letališču zaradi vročine
(Nadaljevanje s 1. strani)
Sporazumi med SZ in Etiopijo
MOSKVA, 11. — Tas sporoča, da sta Etiopija in ZSSR sklenili sporazum o tehnični pomoči, kulturni sporazum in trgovski sporazum, ki predvideva sovjetske dolgoročne kredite za Etiopijo kakor tudi razširitev trgovine. Sestavljen je bil seznam blaga za izmenjavo. Po tem seznamu bo Sovjetska zveza dobavljala Etiopiji valjano železo, zdravila in petrolejske proizvode. Etiopija pa bo izvažala v SZ surove kože, amerikanske lešnike in oljnata semena.
llllllllllllllllllllllltIMIIIIIIIIIIIIIIIItMlllllllllllilliillllliHMIIIIIIIIIIIIMItlllMIIMII tl Kitili lil tllllMI
slaništva Fonvnu .izjavo italijanske vlade, ki je odgovor na sovjetsko izjavo, izročeno ?5 junija italijanskemu veleposlaništvu v Moskvi V noti odgovarja italijanska vlada, da sovjetski predlog sam na sebi še , ne vodi do okrepitve .varnosti in do pomirjenja na področju balkanskih držav in 'Jf drena, torej na področju, ki naj bi bilo brez raketnih o-porišč. Predlog za ustanovitev take cone bi imel pomen samo v okviru bolj splošnega sporazuma o razorožitvi. Nadalje izjavlja italijanska vlada. da predlagana izjava o posebnem jamstvu, da se proti omenjeni coni ne bi uporabljalo orožje določenega . tipa, ne bi v bistvu nič dodala k
ri. Fanfani se je v svojem govoru skliceval na program 25. maja in na i De GasjjeriJa. »V Florenci se 'oo moralo dognati, ali ima KD tako večino vpisanih, ki bo sposobna naložiti svojim voditeljem točno izpolnjevanje njene zgodovinske misije,« je Fanfani zaključil svoj govor. Takoj nato se je odpeljal v Mestre, kjer je imel še en govor.
A. P.
7 dni v svetu
(Nadaljevanje z 2. strani)
je na drugi strani tako zahte-odkrito poštavil Averell
Razdelitev resorjev v avstrijski vladi
Še vedno vročina pa tudi nevihte
Huda vročina po mnogih predelih Evrope se ponekod meša s silnimi nevihtami in kar pravimi orkani.
Francija se še vedno »porie-Šari z veliko vročino. Ker bodo imeli sedaj v zvezi z državnim praznikom — ,14. julija — kratke počitnice, je že več kot milijon Parižanov pobegnilo iz mesta ali se pripravlja, da pobegne z vlokonu, z avtomobili ali z motorji. Tisti pa, ki ne bodo šli nikamor, so napolnili vsa kopališča in obrežja voda. Lokali komaj lahko ustrežejo neprestanim zahtevam po hladilnih pijačah. V restavracijah je pa manj ljudi, ker se menda zaradi vročine ljudem ne ljubi mnogo jesti.
Zaradi visoke temperature so se dogajale vsakovrstne ne■ sreče. V Limoges« je neki avto zagorel: šipa je delovala kot leča in vneli so se časopisi na sedežu. Ako ne bi tg koj nastopili gasilci, bi lahko prišlo do eksplozije, ko bi ogenj dosegel bencinski rezervoar s 60 I bencina. Hujši primer pa se je dogodil o Parizu. Sončni žarek, ki so ga odbijala neka stekla, je tmel neke papirje in smeti na dvorišču filmskega muzeja. Močan ogenj je zažgal nekaj drago-ceru h umetnin ta XVIII- sto-
letja ter poškodoval številne filmske trakove.
Prof. Leptne, ravnatelj oddelka za poliomičlitis na Pasteurjevem zavodu, je časnikarjem izjavil, da je močna vročina povzročila vznemirjajoč porast bolezenskih primerov. Znanstvenik je pozval vlado, noj. dovoli, da prevzame socialno skrbstvo strgške za' Cepljenje. Od 43 milijonov Francozov, ki bi še morali cepiti, jih je bilo' doslej imuniziranih komaj milijon 800.000. F Franciji stanejo prve tri injekcije 2580 frankov.
Ponekod' so vročini sledile silne nevihte, V Le Havru je strela udarila * v neki rezervoar s 12.Oho kub. m petroleja ter povzročila požar.
Tudi v Švici je zelo vroče. Vročina je s samozgorevanjem plinov in, vnetljivih tekočin povzročila eksplozijo v neki barvarni v Chaux-de-Fondsu. Na	strojih	je	nastala	precejšnja	škoda,	na	oknih	sosednih
hiš	pa so	se	razbile	šipe, V
mnogih krajih je bila tempe-ratura nad 30 stopinj; ponekod v ravnini pa čelo 58, kar je za Švico nenavadno. Mnogo je žrtev sončarice ter primerov potopljenja. Nastopile pa	»o že	tudi hude	nevihte
i ki so napravile mnogo škode
V Avstriji se je temperature še dvignila. Od 33 stopinj predvčerajšnjim je včeraj dospela na 37 stopinj. Neki 70-letni ženski v Hietzingu je morala vročina udariti tudi v glavo, ker se je kar sredi ceste do golega slekla. Odpeljali so jo na stražnico, kjer je morala počakati, da je prišel mož ponjo.
V Frankfurtu so pa morali zaradi velike porabe vode odrediti racioniranje vode.
Tudi iz Dolomitov poročajo o nenavadno toplem vremenu Tako je bilo v -Cortini d’Am-pezzo včeraj že dopoldne po 10. uri 30 stopinj, medtem ko še je prejšnji večer dolgo v noč temperatura držala pri 20 stopinjah. To je za Cortino nenavadno.
Iz južnih predelov Italije ter iz Anglije pa poročajo o moč nih nevihtah. Tako v Kalabriji kot na Siciliji trajajo nevihte
že nekaj časa. Bilo je nekaj
smrtnih primerov zaradi strel.
Na Angleškem pa so v noči od petka ' na soboto divjali pravi orkani. V Harrox u je meteorološka služba v 90 minutah zabeležila več kot tisoč strel. Hude plohe sq poškodovale železnico zlasti med Lon donom ter stroko periferijo.
DUNAJ, 11. — Socialistična in klerikalna ljudska stranka bosta v torek določili svoje predstavnike v novi vladi, ki bo položila v četrtek prisego, v petek pa se bo predstavila parlamentu. Na podlagi zasebnih dogovorov bodo ministrski resori takole razdeljeni: Socialisti':	kanclerjev na-
mestnik, notranje ministrstvo, zunanje ministrstvo, pravosodno ministrstvo, min. za socialno skrbstvo in za promet ter podtajniki v trgovinskem in obrambnem ministrstvu.
Klerikalna stranka: kancler, ministri za finance, prosveto trgovino, kmetijstvo in obrambo ter podtajniki v notranjem in zunanjem ministrstvu.
Že ob začetku pogajanj je bilo rečeno, da bp prav gotovo postal novi zunanji minister dr. Bruno Kreisky, seda nji podtajnik zunanjega ministrstva.
 *» -
Gana kandidira v Varnostni svet
AKKRA, 11. — Parlament Gane je ratificiral skupno poročilo, ki sta ga 1. maja objavili Gana in Gvineja in s katerim je bil proglašen na men obeh držav, da ustanove neodvisno zvezo afriških držav. Zunanji minister Gane pa je v parlamentu izjavil, da se poziv, ki ga je Gana poslala Franciji, naj ne dela atomskih eksplozij v Sahari, nanaša na vsa ozemlja Francoske skupnosti.
Stalni delegat Gane pri OZN je poslal ostalim delegacijam londonsko pismo, s katerim sporoča, dal I Gana kandidira na nestalni *e-
Harriipan, bivši ameriški veleposlanik v Sz, ki je pred kratkim obiskal Hruščeva v Moskvi.. Hrušcev je b”.je /. njim govoril dokaj trao, včasih so bile v njegovih besedah celo neke grožnje, toda Hru-ščev govori pač brez olepševanja in brez dlak na jeziku. Prav ta razgovor pa je Har-rimana prepričal, da Hruščev le še ne pozna prav dobro Zahoda in da bi bilo zato prav, da bi prišel tudi v ZDA. Ta predlog je Harri-nan postavil Nixonu, katerega je takoj obiskal pa vrnitvi iz Moskve.
Prav gotovo bo pod tem vidikom imel velik pomen Ni-xonov obisk v Moskvi. Tud1 Nixon pojde v Moskvo poa pretvezo, da gre otvarjat razstavo ZDA. Seveda pa bo imel tam važne razgovore s sovjetskimi državniki. Ce bo konfe-
renca v Ženevi potekala zadovoljivo in če se bo tudi Nixon v SZ kaj pametnega zmenil, tedaj lahko pride do vrhunske konference, za katero le vsi vedo, da je končno tisto sredstvo, ki ima največ verjetnosti za ureditev nerešenih med. narodnih vprašanj. H.uščev je dejal pred kratkim, da Gro-trdko ne dela nič drugega kot to, kar mu ukažejo; če bi hotel delati kaj drugega, bi ga nadomestili z drugim. Nekoč je tudi rekel, da si zunanji ministri ne zaslužijo kruha, ki ga pojedo. To res niso posebno vljudne in obzirne besede, toda končno vsi vedo, da tudi Herter, Selwyn Lloyd in Cou-ve de Murville ne delajo po svoji glavi. Mogoče bi konferenca na visoki ravni odpravila s sveta marsikako nevšečnost. In če bi bila le količkaj za človeštvo koristna, tedaj je želeti, da bi do te konference prišlo.
PARILLA 9!) kub. 4 takti 4 pmtavt Lir 145.00(1
MELILLO ALFREOO
TRST Ulica A. Caccia 3
tudi
ODPOŠILJA
DARILNE
PAKETE
v Luksemburg, da bi podpisal neki sporazum z luksemburško vlado. Novinarjem je izjavil pred svojim odhodom z letalom v Ženevo, da je prepričan, da Zahod ne bo predlagal novih predlogov 'in naj bodo novinarji kar brez sarbi, da so vse nasprotne novice netočne. «Kot pred osmimi tedni, se tudi sedaj vračamo v Ženevo z upanjem in zeljo, da bomo našli s pomočjo razgovorov nekak začetek rešitve. Zdi se mi jasno, da so upanja za sporazum kar precej skromna; toda bomo nadaljevali kljub temu s pogajanji in omogočili mednarodno pomiritev, ki bo dobro vplivala na vse. Toda hkrati mora biti jasno, da ne bomo nikoli prekoračili določene meje«, je izjavil von Brentano. Končno je poudaril, da bo med zahodnimi ministri vladala največja soglasnost.
Danes je odpotoval v Ženevo tudi italijanski zunanji minister Giuseppe pella. iz Rima bo nocoj prispel šele v Milan in nato bo jutri zjutraj nadaljeval svoje potovanje v Ženevo. Udeležil se bo sestanka štirih zahodnih zunanjih ministrov, ki bo jutri ob 19. uri. Toda že pred tem bo imel razgovore z ameriškim zunanjim ministrom Her-terjem, francoskim Couve de Murvillom in verjetno tudi z drugimi ministri, s katerimi bo obravnaval vprašanja neposrednih odnosov z Italijo. Fello bodo spremljali: veleposlanik Straneo, generalni ravnatelj za politične zadeve palače Chigi in svetovalca Pan-sa ter Jezzi.
V londonskih diplomatskih krogih se danes poudarja, da — v zvezi z današnjo Gromi-kovo izjavo — so sovjetski predlogi od 19. junija vsebovali zagotovilo, da bodo ostale pravice zahodnih držav v Berlinu nedotaknjene. Radio Monaco pa je objavil poročilo, v katerem je rečeno, da je Veli.ca Britanija prejela v tem smislu ponovna zagotovila. Isti diplomatski angleški viri trdijo, da ni vprašanje zahodnih pravic med trajanjem začasnega sporazuma tisto, kar sedaj povzroča težave med Vzhodom in ža-hodom. Sedanje težave se tičejo vprašanja zahodnih pravic v Berlinu po tem sporazumu, če razgovori med tem časom med obema nemškima vladama o nemškem vprašanju ne bi rodili uspeha. Kot mislijo v Londonu, bi Velika Britanija in ZDA po obnovi ženevskih razgovorov v ponedeljek, 'kot prvi korak, zahtevale pojasnilo glede te točke.
Gromikove današnje izjave pa so, po mnenju v Londonu,, dvosmiselne. Kljub temu upajo, da ZSSR ne bo storila nobenega koraka, da bi odvzela zahodnjakom njihove pravice v Berlinu v primeru neuspeha vsenemških razgovorov, ki so bili postavljeni kot del začasnega sporazuma. Neki predstavnik Foreign Officea je danes izjavil, da do tega trenutka sovjetska vlada ni dala nobenega zagotovila glede zahodnih pravic v Berlinu po poteku roka veljavnosti začasnega sporazuma.
Za zvečer se pričakuje prihod zunanjega ministra von Brentana. Herter pa bo prispel tudi zjutraj ob 9. uri. Popoldne bodo prispeli francoski zunanji minister Couve de |
Murville in angleški zunanji minister Selwyn Lloyd ter peL la. Jutri zvečer bo skupna večerja zahodnjakov v vili francoskega zunanjega ministra.
Naknadno poročajo, da sta se Gromiko in Bolz razgovar-jnla o pripravah za drugo fazo ženevske konference. Iz krogov okrog obeh delegacij se je zvedelo, da se ne pred-v’deva, da bosta Gromiko in Bolz storila nove korake v trenutku obnove pogajanj. Ravno nasprotno. Misli se. da nameravata čakati na reakcijo Zahoda na zadnje sovjetske predloge.
Sicer pa je vse pripravljeno za nadaljevanje pogajanj. Kakor med prvo fazo, je švicarska vlada določila posebno četo rekrutov za nadzorstvo na letališču, zlasti pa za tisti njegov del. kjer pristajajo letala z raznimi delegacijami. Ko je prispel Gromi-k.j je eden izmed vojakov, ki so stali ob stopnjcah letala, nenadoma padel na (la zaradi prehude vročine. V treni, tku ko se je to zgodilo, je Gromiko ravno čital svojo izjavo novinarjem in sicer prav ko je dejal, naj bi ostali med-nerodni odnosi BOLJ TOPLI, tpazovalci so takoj komentirali, da so se Grom;kove žeje že uresničile. V Ženevi namreč precej vroče in temperatura je bila danes n.ed 30 in 32 stopinjami. O-zračje je bilo še boli nevzdržno, ker ni bilo od nikoder riti najmanjšega vetriča Na siečo metereologi predvidevajo da bo vročina v kratkem, čez nekaj dni, popustila
Medtem pa v Palači narodov in v Palači za tisk zaključujejo z zadnjimi pripravami za ministre in novinarje, ki jih je tokrat precej manj kot med prvo fazo konference. Tajnik Palače za tisk je objavil statistične podatke iz katerih se vidi. da so zunanji ministri med prv0 fazo
nih sejah. Neuradni razgoV°!_ ^ niso všteti. Delegacije so Pr®„n ležile govore, ki znašajo tisoč besed, ‘ od katerih je prebral samo Gromiko tisoč. Tudi najdaljši govor 1* izgovoril sovjetski zunanji ® nister, ki je trajal točno minut na seji 23. maja. “V vinarji pa so s svoje stra odposlali v svet nič manj »
7 milijonov besed. Vseh r
dijskih oddaj je bilo 1.500. F<M telefonu pa so govorili n°v. iZl
rarji vsega skupaj kar 300 urj I Komentatorji — ki j'--h- I ^
Pr0d nfč ‘ V s« «■
poudarjajo
malo
četkom	ponedeljkove k
renče med drugim, da 50 v treh tednih, ko je bila ko® ferenca prekinjena, le (manjšale hude težave, k! v prvi fazi konference stale. Toda na splošno se P° di.rja v ženevskih krogih, bil vendarle storjen ®jli
malo
s*
na-
je
kak korak naprej.
V tem pogledu navaja,<,_
zlasti izjavo Andreja Gr«"1* ku, da njegovih zadnjih PrC legov za Berlin ni mogoče značevati kot sultimats. Wc
or
s 1
lab' f
ko tolmačijo tudi v sh11*^ 2
potrditve sovjetskega sta 1®	^
in tudi številni govori in 1 i
d»: ,
jr.ve Hruščeva. ki kažejo je tako tolmačenje pravil11 BRITANSKA delegacija že. da bo vztrajala na P°« janjih glede morebitnega SP razuma glede Berlina v Pr pričanju, da samo konferc ja najvišjih lahko nudi ko kretne elemente za sp^L. Ztim. ki bi zajel vso nelhf^ vprašanje v celoti skupaj berlinskim, kakor tudi drIJe,
so
pre'
dff'
med
Vzh o-
vprašanja, ki splošnih pogajanj dom in Zahodom
AMERICAN, pa vsaj pristajajo v. zadnjem časa britanske teze Vendar pa v pripravljeni, na trmoglavo
šHA'
hrambo glede «nerazru. veljave povojnih sporazum za Nemčijo«.
FRANCOZI pa s svoje s,rJ' n' vztrajajo v opoziciji pr p kakršnemu koli komprom15 mu sporazumu
NEMCl obeh Nemčij Pa i nd)v
za tisto. «k/ir se da roseči». Med seboj so
os’
ta1'
v hudi polemiki, v kar zapleteni tudi obe vladi Fankovu in v Bonnu
st«
i
mmna
’smm
prva predstava danes 12. t. m. z začetkom ob 15. uri barvni film:
V kraljestvu WaltDisncya
Nova predstava sestavljena iz desetih zgodb sertani psiček, Tarzani ppo divji človek itd.
Druga predstava ob II. uri in ob 20.30 na prostem ital.-francoski film:
Grešniki v bleu-jeans
Igrajo: PASCAL PETIT, JACCJUES CHARIER, ANDREA PARISI in CLAUDE GIRAUD Mladini pod 16. letom vstop prepovedan
V ponedeljek 13. t. m. ob 18. uri ponovitev istega fil****