142 Naši dopisi. Iz Rusije 20. aprila. :: *) — V dopisu iz Avstrije v nekem ruskem časopisu sem čital prerokovanje, katero je dopisnik slišal na Tirolskem in na Češkem, namreč prerokovanje, da ,,nas čaka 7 strašnih let od leta 1876. do 1882. Najbolj strašno med temi 7 leti bode pa 1881. leto; kdor bode to leto preživel, bode *) Srčen pozdrav! Vred. 143 fehko rekel, da ima železno glavo". Ne vem prav, ima li to prerokovanje pomen za ves svet ali pa le samo za kak del sveta, na pr., za Rusijo. Reči le morem, da vse svoje žive dni ne pomnim takega nepokojstva, take trevoge, kakoršno sem izkusil poslednji čas. Se celo vreme se punta. Okoli 20. aprila sem navadno hodil po alejah v lahki poletni suknji, letos pa vidim po ulicah na senčni strani se cele griče snega in ledii, polje je sploh pokrito s snegom, le na solnčnih sklonih se je pokazala zemlja. Po srednji Rusiji, od Orla do Tveri so do včerajšnjega dne se vozili po ledu čez reke na težkih saneh. Se le danes se je led začel trgati ter zdaj bode splaval. Gorkomer kaže na solncu 12, v senci 6 stopinj R., ponoči pa pada do ničle. Nebo je bilo 8 poslednjih dni čisto jasno; danes se je pooblačilo, tedaj bode ponoči tudi bolj toplo. Jug od Orla je sneg uže davno stajal; ozimina — pišejo — kaže prav lepo, spomladansko delo gre vspešno. Lansko leto prve dni maja smo izgubili prejšnjega ministra narodnega prosveščenja grofa Tolstega. To je bil mož omikan, značajen, slavjanoljub. Bil je 14 let minister in je dal Rusiji pravo humanitarno šolo Zgodovina bode o njem veliko vedela povedati. Zraven grofa Tolstega bode zgodovina pri naših potomcih proslavljala kot prosvetitelje Rusije: Leontjeva, Kat-kova in Georgijevskega. To so štirje neomahljivi stebri ruske humanitarne šole. Katkov in Georgi-jevski poslujeta še vsak na svojem mestu: Katkov kot direktor liceja cesarjeviča Nikolaja (ta licej je v Rusiji popolno to, kar v Avstriji ,,Terezijanum") in kot pisatelj, izdatelj „Ruskega Vestnika" in „Moskovskih Vedomosti", Georgijevski pa kot predsednik učene komisije pri ministerstvu narodnega prosveščenja. Le-ontjev k nesreči je umrl; grofa Tolstega je pa vrgla z ministerskega stola intriga in lastna neprevidnost, to je, prevelika vera v poštenost ljudi. Naj omenim le en slučaj. Dokler je bil Golovnin minister (do 1866. leta), je prejemal ,,Golos" po 7000 rubljev na leto podpore iz dispozicijonnega fonda ministerstva narodnega prosveščenja proti temu, da bode podpiral to ministerstvo. Grof Tolstoj pa ni hotel nobenemu časopisu nikakoršne denarne podpore dajati, rekši, da pošteni časopisi bodo sami, po svoji poštenosti, podpirali pošteno delo; ves dispozicijonni fond je grof Tolstoj obrnil v neposrednji prid sami šoli. Al , Golos" ima o f)OŠtenosti drugačen pojem, češ, da 7000 rubljev etne podpore bil bi v 14 letih lep znesek z 98.000 rublji, in vrh tega znesli bi tudi obresti precejšnjo svoto. Da mu je grof Tolstoj odvzel tak „pošten" znesek, tega mu „Golos" ni mogel odpustiti, in zato je ,,Golos" slekel ruski kaftan, namesto njega je pa oblekel frak evropej-Bkega liberalca in zvrh liberalnega fraka se je še ose-mil v livrejo poljskega žondista ter je vseh 14 let ja-rostno kakor besen udrihal po grofu Tolstem, po ministerstvu narodnega prosveščenja, po klasicizmu in po nerazločnem ž njim slavjanofilstvu. Za grofom Tolstom je Saburov postal minister po priporočilu kneza Bismarka. Je li kaj resničnega ali nič na tej govorici, tega ne vem; al ona dovoljno karakterizuje poslednjo dobo našega časa. Ministerstvo Saburova se je oznamenovalo s svojo psevdo liberalno brezznačajnostjo in slabostjo. Kar je grof Tolstoj sezidal v 14 letih, malo da ni Subarov podrl v enem letu: v gimnazijah je šlo vse nazaj, v vseučiliščih se letos učili niso nič, šumeli pa so mnogo, mnogo. Saburov je bil psevdo-liberalen minister celih dolgih, predolgih 11 mesecev. Novi car nam je dal sredi meseca marca novega ministra, barona Nikolaj ija. Njega sploh opisujejo kot moža omikanega, značajnega, strogega. Uže prve dni, ko je nastopil službo, je bil v pe- trograškem vseučilišči ter je rekel profesorjem med drugim to-le: „Sploh se govori, da v naših visokih šolah mnogo šumi, malo pa se uči; prizadevajte si, gospoda, delati na to, da bi šuma ne bilo ne mnogo, ne malo, ampak učili da bi se, učili, mnogo učili!" — Izmed hudodelcev, ki so grozovito ubili cesarja Aleksandra Nikolaj eviča, je bilo 6 obsojenih v smrt na vislicah, 4 možki in 2 ženski; 5 so jih obesli, kazen eni ženski, židovki, pa je odložena, dokler ne ozdravi, ker je nosna. Glavar teh hudodelcev (sam sebe je imenoval „ataman") rodom je Poljak. Njegov oče se je imenoval Zeli a ba; rodil se je v Kerči ter vstopivši v šolo je predelal svoje ime po ruski: Žele bo v. Na vseučilišči je bil v Odesi; tam ga je nek agitator v kavarni za 100 rubljev najel kot uda nihilistične zarote* Ko je Žele bo v pred sodniki v svojem zagovoru rekel, da on je ,,ruskij čelovek", mu je besedo preatriglo silno mrmranje in splošni nevoljni šum poslušavcev. Ena izmed ženskih, namreč tista, iz katere stanovanja so hudodelci šli 13. marca na svoje krvavo delo, je nemška židovka Helfmann Tisti prestopnik, kije vrgel prvo bombo pod cesarjevo kočijo, je tatarskega rodu; njegov praded, ko se je krstil, si je prisvojil rusko ime: Rij-sakov (od rijsak = Traber = konj, ki lepo dirja). Kibalčič, Mihajlov in Perovskaja so pa Rusi, Na semenovskem trgu v Petrogradu, kjer so jih obesli, se je zbralo, kakor pišejo, čez 60.000 ljudi. Tukaj se je spet očitno pokazalo, da nihilisti med ruskim narodom nimajo prijateljev: neka malopridna ženska se je začela spodtikati nad obešanjem hudodelcev; narod jo je precej zgrabil, mnogi so vzdignili pesti, drugi so kričali: „Povesitj i jejo, negodnuju!" Policaji in vojaki so jo komaj oteli iz pesti naroda. Na to je priskakal na konji gradonačelnik Baranov, in ko je on velel odpeljati jo v svojo pisarno, ga je narod pozdravljal s splošnim ,,ura!" (Dal. prih.) Iz Trsta 1. maja. O, (Cesarjevič Rudolf v Trstu.) Ker so zadnje .,Novice" z veliko radostjo na kratko omenile, kako ljubeznivo se je svetli cesarjevič Rudolf, prihodnji vladar avstrijski, unidan obnašal do slovenskih deputacij , ki so se mu v našem mestu poklonile, bode gotovo častitim bralcem všeč, ako kaj bolj na drobno in tudi zanesljivo zvedo, kaj je s slovenskimi deputacijami govoril v hrvatskem jeziku, katerega prav lepo in gladko govori. Ker bi „Novieam' ne mogel bolje popisati te konverzacije, nate jo, kakor jo popisuje tukajšnja „Edinost" v zadnjem svojem listu, takole: Slovenske deputacije je vodil gosp. Nabergoj. Gosp. Nabergoj nagovori cesarjeviča po slovensko in ga zagotovi največe udanosti slovenskega ljudstva do pre-svitle dinastije, na kar mu predstavlja deputacije, s katerimi je princ govoril v lepi hrvaščini; govoril je namreč z vsakim udom deputacije posebe in vsacega izpraševal o njegovem stanu itd. Konečno pa se zahvali vsem deputacijam skupaj skoro od besede do besede tako-le: „Veseli me, da ste me došli pohodit, poznana je mi udanost Slovencev do prestola; sprejmite srčno moje priznanje in zahvalo." — Nazoče je vse ganila prijaznost prestolnega nastopnika, posebno pa to, da se je princ z njimi razgovarjal v lepi materinščini. Kakor smo pozvedeli, zna cesarjevič Rudolf izvrstno češko in hrvatsko in vidi se iz vsega, da je prijatelj Slovanom. Se moramo omeniti, da ga je tržaški župan, ko je sprejel mestni zbor, nagovoril italijansko, a cesarjevič je odgovoril po nemško; ko pa pride do Nabergoj a, sam cesarjevič ga nagovori blizo tako-le: „Po imenu sodim, da ste Slovan"; temu je Nabergoj pritrdil in z njim je potem princ tudi na dalje konver-ziral po hrvatsko. Z veseljem pristavljamo še, da cesarjevič poudarja vse besede, kakor rojen Slovan. —• 144 Kaj se je v Trstu zarad tega opazovalo, tega za danes »očemo popisati, ker nam to visi obziri zabranujejo. Le to hočemo zaznamovati, da je bilo slovenskim depu-tacijam od neke strani močno priporočano, da morajo s princem govoriti nemški ali pa francoski, kar pa bo vse deputacije od prvega začetka odbivale in javile, da bi v skrajnem slučaju rajše govorile francoski, nego nemški. Reklo se je deputacijam tudi, da princ ne zna slovenski, a visoki gospod sam je ono gospodo sijajno dementiral. — V srcih vseh, kateri so videli to in govorili s cesarjevičem, zapustil je on tak mogočen vtis, da bodo vedno mislili na-nj z največjo ljubeznijo in tidanostjo. Bog živi, Bog ohrani našega cesarjeviča Rudolfa. Ta klic zdaj najrajše ponavljajo tržaški Slovenci. — Bralci „Novic" po kratkih teh črticah lahko sami brez mojega zagotovila sodijo, kako je ljudomili princ očaral srca vseh rodoljubov. V Gorici 1- maja. — Program slavnosti za dan poroke cesarjeviča Rudolfa je naše županstvo priobčilo. Na Dunaj pojde deputacija — župan dr. De-peris, eksc. gosp. grof Franc Coronini in pl. Karol Ritter — izročit adreso goriškega mesta; 9. maja zvečer bo velika bakljada in vse mesto razsvetljeno; 10. maja ob 10. uri slovesna maša z zahvalnico; — zvečer koncert v sijajno razsvetljenem gledišči; mestnim zavodom je dovoljen v vesel spomin primeren priboljšek. — Da bodo vsa učilišča svoje posebne svečanosti imela, razume se samo po sebi. — Judovska občina na-pravlja tudi nekaj in bode tisti dan menda vsa — katoliška, če je res, kar piše tržaška „Adria", da bodo namreč peli naši judje „Te De um". Razmišljenost nekih časnikarjev je res kolosalna! Veteransko društvo misli tudi posebno bakljado napraviti. — Danes so šli naši veterani v Trst k blagoslavljanju zastave tržaških veteranov. — Glasoviti tržaški „Indipendente", ki je za nekatere reči uradni list neuradnih tukajšnjih Lahov (ali znam euphemistično pisati?!) priobčil je 28. aprila vse podatke letošnjega ljudoštetja. Po veri šteje Gorica: katoličanov 18.975; zedinjenega Grka 1; nezedinjene 3; protestantov augsburške vere 131; helvetijske 50; judov238; brezvercev (confessions-los) 10. — Brati in pisati zna možkih 5877, ženskih 6020; samo brati (ne pisati) možkih 80, ženskih 286; brati in pisati jih ne zna možkih 3056, ženskih 4089. V teh poslednjih številkah so všteti tudi otroci do 6. leta. Kupci j s k a zbornica ima 5. t. m. volitve. — V sredo in četrtek bo izpostavljena krasna adresa dež. odbora, ki se pokloni cesarjeviču. Iz Vipavske doline 1. maja. (Letina; priprave k ce-sarjevicevi poroki.) Po dolgem deževnem vremenu, kateri je skoraj ves april kmetovalca v njegovem delu motil, pričakali smo vendar lepih dni. Zgodnja spomlad, katera je prva podpora tukajšnjemu kmetu, kaže prav dobro. Češenj bode, ako kaj posebnega ne pride, jako veliko; prvih fig, katere imajo precejšnjo vrednost, bode izvanredno mnogo in tudi marelice, posebno zgodnje, so primeroma dobro nastavile, ako se pomisli, da to drevo ne rodi zaporedoma in lani je pa bila izvrstna mare-lična letina. Tudi za trto bode morda letos zopet ,,enkrat' i letina, kajti ona je pozno obzelenela in to je jako prav za tukajšnje podnebje, — vsaj stari vipavski pregovor pravi, da je takrat dobra vinska letina, „kedar trtazarajaše le meseca maja." — Priprave v slavo pojoke njegove visokosti carjeviča Rudolfa in prin-cesinje Štefanije so v vseh občinah naše doline živahne. Občina vipavskega trga v zvezi z nekaterimi drugimi občinami naredi v nedeljo 15. maja veliko narodno veselico v slavo gori omenjene poroke na Zemoni (poletnem gradu gosp. grofa Lanthieri-ja) pri Vipavi. Nameravano je bilo, da se te veselice složno vse občine vipavskega okraja vdeležč, a žalibog nekatere občine celo pri tacih priložnostih kljubujejo. Program tej narodni veselici, kateri še natanko ni določen, bode v glavnih potezah ta-le: V soboto 14. maja popo-ludne veselica šolske mladine, zvečer razsvitljava Vipave in bakljada, spremljena od vse vojaške godbe peš-polka Hesovega iz Gorice , od Vrhpolja skozi Vipavo do Gradiš. Drugi dan, to je, v nedeljo 15. maja zjutraj budnica , o poludne sijajni banket in popoludne ob 4. uri začetek velike narodne zabave na Zemoni. Pri tej zabavi svirala bode zopet gori omenjena godba, igrale se bodo ljudske igre in na pripravljenih plesiščih (briarjih) bode mladina sodelujočih občin smela plesati. V gradu samem se bode pričel proti večeru ples zbrane gospode. Kako da bode veselica izpala, bodem ob svojem času poročal. Iz Cola pri Vipavi 21. aprila. (Gozdne zadeve.) Uže dolgo časa se ni z naših revnih hribov nibče oglasil. Misliti bi se utegnilo, da smo popolnoma zamrli. Al temu ni ravno tako, še živimo, akoravno prav borno, A danes ni moj namen, tukaj na dalje tega povdarjati, le toliko naj še opomnim, da se je bati, ako se kmalu boljše vreme ne povrne, da uboga živina glada počepa, kajti uže sedaj jo gonijo ljudje na pašo, ker nima doma ničesar ugrizniti. Danes je pa še po tukajšnih višinah sneg zapal; sena ni na prodaj, in kar ga je, je grozno drago, denarja pa ni nikjer. Tedaj je glavna podlaga našega revnega hribovca — živinoreja — v prav veliki nevarnosti. — A obrnimo se k nekaj bolj veseli stvari. Kakor prejšnja leta, se je tudi letos iz tukajšnje , do sedaj c. kr. gozdne drevesnice, pesestnikom tukajšnje okolice okoli 80.000 sadik brezplačno razdelilo. Kakor vodja in oskrbnik te drevesnice štejem si v dolžnost, da očitno pohvalo izrečem vsem tistim, ki so z veseljem po sadike prišli, kajti to je veselo znamenje napredka. Spominjam se, kako so se, ko sem pred 10. leti začel gozdorejo tukaj gojiti, nekateri starokopitneži v pe3t smejali, al zdaj, ko vidijo, da imajo sosedje po seženj visoke smreke, mecesne in bore, jeli so kimati z glavo, češ, kaj ko bi tudi mi jeli kaj saditi! In res so jeli nekateri izmed njih po malem sadike v zemljo vtikati. S pohvalo moram reči, da se za gozdorejo najbolj zanimajo posestniki iz Predjame, kajti prišlo je 3 ure daleč iz tako majhne vasice kacih 14 mož po sadike in samo ti so jih vzeli 35.000. Vse to kaže, da se v tukajšnji drevesnici najizvrstnejše sadike izrejajo, kar tudi izkušnje potrjujejo. Obžalovanja je tedaj vredno, da nam je si. gozdno nadzorstvo vso podporo za našo drevesnico odreklo zato, ker je v Ljubljani za vso kranjsko deželo napravljena velikanska drevesnica. — Dvomljivo je vendar, ali more ljubljanska drevesnica bolj oddaljenim krajem , posebno Če niso ob železnici, popolno vstrezati. Marsikateri hribovski posestnik si celo ne zna naroČiti in ne ve, kam naj se obrne; razen tega je pa še posebno treba dobre volje, katera se pa redko kje nahaja. Po pravici in lastni izkušnji smem trditi, da kdor hoče gozdorejo kaj izdatno pozdigniti, mora ljudem na vse ljube načine prigovarjati, jim sadike tako rekoč v roko podati, in skoraj pomagati jim vsaditi jih. Ker je tedaj stvar tako važna, bilo bi škoda , ako bi se naša izvrstna drevesnica opustila. Zato sem sklenil, nekoliko denarja in truda žrtvovati vsako leto in nekoliko sadik za svoje prijatelje in za-me izrediti, kajti nikdar ne smemo pozabiti resničnega pregovora: „kar je ribi voda, to je kmetu gozd." — Naj še h koncu neka) druzega, nič manj važnega omenim. Ker je si. niini-sterstvo kmetijstva, kakor se je v raznih časnikih čitalo, deset tisoč gold. za pogozdovanje Krasa dovolilo, bilo bi želeti, da bi oni gospodje, ki so za to postavljeni, vendar enkrat pregledali in se prepričali, kje se prav 145 za prav Kras začenja. Jaz mislim, da pogozdovanje ima namen, da se huda burja zabrani, tedaj se mora misliti, da se Kras pričenja tams kjer začne huda burja pihati. Dragi čitatelj, ako si kedaj od Idrije čez Črni vrh potoval, so se ti, ko si prišel do vipavske meje pri Cencu, vrata odprla, skozi katera se huda burja o širni planjavi po pečinah in skalovji v vipavsko dolino in potem dalje drvi. Želeti bi tedaj bilo, da bi se oni gospodje, ki imajo s pogozdevanjem Krasa opraviti, nekoliko bolj na nase revne, burji izpostavljene, skalnat« golaČevine ozirali in tako našim sosedom Vipavcem in dalje Kraševcem s pogozdenjem tukajšnjih golačevin hudo burjo kolikor toliko zabranili. A. Rovan. Iz Novomesta 22. aprila. (Poročilo o S in 4. od-borovi seji kmetijske podružnice nase ) 1. Tajnik naznani odboru imena nuvih udov kmetijske podružnice in poroča o delovanji ljudske šole v sadjereji, ter omeni veselo novico, da dobile so v teku dveh let — razen dveh šol — vse ljudske šole novomeškega šolskega okraja iolske vrte, v katere zasadili so skoraj vsi gosp. učitelji s šolsko mladino drevesnice. Posebno hvalevredna v tej zadevi je ljudska šola v Stopičah pri Novomestu. V šolskem vrtu te šole nasadil je učitelj gosp. J Franke s svojimi učenci v dveh letih drevesnico, ki šteje 850 cepljenih, iz pečkov izrejenih divjakov. — 2. Odbor je sklenil, da se uže tudi v „Novican" natisneni pod učni listi „o pomenu oklica za pritožbe (reklamacije) proti uredbi zemljiškega davka", ki jih je podružnica novomeška na svoje stroške založila , brezplačno razdele med kmečke posestnike. - 3. O predsednikovem predlogu, da osnovala bi se v obiižji Novomesta kmetijska založnica z neomejenim poroštvom, sklenil je odbor, da naj se pravila, ki poslala jih je banka ,,Siavijau v ta namen na pogled, prepišejo, potem odborovim udom dajo, da jih natančno prečkajo in o tej reči se bode pri prvem občnem zboru kmetijske podružnice sklepalo. — 4. Po posvetovanji odborovem o predlogu tajnikovem , ki ga je stavil pri drugi odborovi seji o osnovanji vaščanskih kmetijskih društev, naročil je odbor odseku, da pretresava in poroča o vprašanji: v kaki zvezi bi bila ta društva s kmetijsko družbo v Ljubljani in s podružnico novomeško? — 5.0 nasvetu predsednikovem, da napravi kmetijska podružnica kmetijsko srečka nje po zgledu kmetijske podružnice v Vipavi, sklenil je odbor, da skliče se zadnje dni meseca junija v ta namen občni zbor kmetijske podružnice. Dr. Albin Poznik, Anton Derganc, predsednik podružnice. tajnik. NovomestG 1. maja. — Narodna naša čitalnica priredi zvečer 10^ dne maja na čast cesarjeviču Rudolfu in princesinji Štefaniji o priliki njune poroke svečanost z nagovorom, petjem in sijajnim plesom. Vstopnina za osebo 50 kr., za rodbino 1 gold. Cisti dohodek je namenjen revni šolski mladini. Iz Kranja l.majav — Poroko svelega cesarjeviča Rudolfa s princesinjo Štefanijo obhajalo bode naše mesto tako-le: 1. Predvečer 9. dne maja: Razsvetljava mesta; godba in bakljada požarne brambe. — 2. 10. dne maja: Zjutraj streljanje in godba. — 3. Okinčanje mesta z zastavami. — 4. Slovesna sv. maša. — 5. Po sv. maši razdelitev knjižice „Cesarjevič Rudolf" med šolsko mladino s primernim nagovorom in petjem v šolskem poslopji. — 6. Čestitanje mestne občine po c. kr. okrajnem glavarstvu. — 7. Obdarovanje ubogih v mestni hiši. Iz Ljubljane. — Kakor iz ,,Razglasa volilne komi sije zbornice kupčijske in obrtnijske" razvidimo, bode volitev novih odbornikov v to zbornico 17. dne tega meseca, zato se kmalu začno v Ljubljani po mest- nem magistratu, na deželi pa po okrajnih glavarstvih razpošiljati glasovnice tistim, ki imajo pravico voliti* Katere može naj pa volijo, to bode danes sklenil narodni volilni odbor in ,,Slov. Narod" in „Slovenec" jih okličeta uže ta teden, ,, Novice" pa prihodnjo sredo. Naj zato našim domoljubom danes le ta vljudni opomin damo, da se ne dado zapeljati našim nasprotnikom, da bi jim obljubili njihove privržence voliti, in da tudi svoje prijatelje, ki imajo pravico voliti, opozorujejo, da se nasprotnikom ne vsedejo na limanice , kakor se je to zgodilo pri zadnjih dveh volitvah. Zato pozor, gospodje volivci, zdaj gre zopet za zmago domačinov! — Ljubljana tudi se uže čvrsto pripravlja na slovesne dni prihodnjega tedna. Kakor slišimo, bo v pondeljek zvečer velika soirea pri gospodu deželnemu predsedniku , pred katerega stanovališče okoli 9* ure pride z bakljado pevski zbor čitalnični in poje tri velike zbore, med katerimi je himna na Čast slovesni poroki, zložena po gosp. Nedvedu. — (Hranilnica ljubljanska) bo po sklepu včerajšnjega zbora poroko svetlega cesarjeviča slavila s tremi dejanji: 1) 100.000 gold. daruje kranjskemu deželnemu zakladu, da se zida novo poslopje, v katero pride kranjski muzej, in ki mora leta 1890. gotovo biti. (Stroški cele stavbe so prevdarjeni na 200.000 gold. ter bo 100.000 gold. zadelo deželni zaklad.) 2) Vse reči do vrednosti 1 gold., ki so zastavljene v zastavnici hranilnice, se dadč brezplačno lastnikom nazaj. (Skupna vrednost do 1 gold. zastavljenih stvari utegne znašati nad 2000 gold.) 3) Od zneskov do 300 gold., ki so jih kranjski deželani dolžni hranilnici, bode od 1. julija zahtevalo se obresti le po 4 gold. od sto, tedaj začasna le toliko, kolikor tudi hranilnica sama zdaj obresti daje pri njej vloženim zneskom. — Vladni zastopnik je zboru zahvalo izrekel za navedene sklepe. — (Ljubljanski „Sokol") v proslavljenje poroke Njih visok, cesarjeviča Rudolfa z Nj. kralj visokostjo kraljičino Štefanijo priredi s pomočjo druzih ljubljanskih društev in društev iz okolice prihodnjo nedeljo 8. maja veliko ljudsko svečanost na sijajno deko-riranem vrtu Kozlarjeve pivovarne. Program: 1. Slavnostni govor. 2. Petje združenega moškega zbora pevcev ljubljanske ter šišenske čitalnice. 3. Petje mešanega zbora šišenske čitalnice. 4. Plezanje na drevo za dobitke* 5. Loterija šišenske čitalnice 6. Šaljiva tehtnica. 7. Umetalni ogenj in konečni tableau. Pri svečanosti bode svirala cela vojaška godba pešpolka veliki knez Mihael št. 26. — Začetek ob 3. uri popoludne. Vstopnina za osobo 30 kr.; otroci plačajo polovico. — Slavnostnega sprevoda vdeležila se bodo naslednja društva: Prostovoljna požarna bramba ljubljanska, filharmonično društvo, veteransko društvo, Laibacher Turnverein, katol. društvo rokodelskih pomočnikov, čitalnice iz Ljubljane, Bizovika, Št. Vida ter Šiške in „Sokol". — Zbirajo se se svojimi zastavami točno ob f/2 2. uri popoludne na čitalničnem dvorišči in gredo potem od todi ob 2. uri skozi gospodske ulice, čez Št. Jakobski most, stari ter glavni trg, špitalske in slonove ulice po dunajski cesti preko Kozlarjevi pivovarni; na čelu jim vojaška godba. — Pri odločno neugodnem vremenu preloži se svečanost na nedeljo 22. maja t. 1. — Kakor se nam poroča, bode tudi mesto Črnomelj sijajno obhajalo spomin cesarjeviČeve poroke. — „Cerkveni Glasbenik" je v zadnjem svojem listu prinesel prilogo, na kateri med drugimi pesmami nahajamo tudi lepo himno o slavni poroki cesareviča Rudolfa z besedami gosp. Luka Jerana in napevom g* Ant. Forsterja za 2 , 3 ali 4 glasove, toraj za vse slučaje postavljena. 146 — Gosp. dr. Jos. Stare je imenovan za adjunkta pri tukajšnji c. k. finančni prokuraturi. — Za vitezom Vesteneckom, bivšim litijskim bezirkshauptmanom, ki je uni teden odšel v svojo novo službo v Gradec, kadijo zdaj po vsem litijskem okraji z ajdovico zarad smradu, ki ga je pred odhodom njegovim napravil škandal v Ljubljani v kazinski kavarni 27. dne aprila ponoči ob dveh v družbi 4 gimnazijskih in realkinih profesorjev, ki so spremljali zeta naučnega mioistra. Ker je v kavarni na časti razžaljeni mirni gost tožbo vložil sodnijij, se bode o tej novi Vesteneckovi aferi uže še več slišalo, zato za danes povemo le to, da oni starček, kateri je pri zadnji večerji s Vesteneckom v Litiji cele bokale solz pretakal, jec-laje, „da tace g a gospoda bezirkauptmana, kakor je naš Vesteneck bil, ne bomo več dobili", je bil župan iz Kresnic, ki še zdaj pri ognjišči tiste rute suši, ki so jih namočile njegove britke solze pri odhodu Vesten-eckovem, — dr. Pavi i Č pa v špiritu hranuje srce, katero je po oklicu od 28. aprila v „Laib. Wochenbl." Vesteneck pustil na Kranjskem. — Ravno ko te vrstice pišemo, naznanja mrtvaški zvon smrt gosp. Josipa Jurčiča, mnogoletnega vred-nika in slavnoznanega slovenskega pisatelja, ki je po dolgi pljučni bolezni, previden s zakramenti za umirajoče, umrl. Jutri je pogreb. — „Laib. Wochenbl." je v 37. listu zopet izbljuval toliko nesramno lažujivih natolcevanj o gosp. deželnem predsedniku in pa živinozdravniški ljubljanski šoli, da si za prihodnji list pridržimo o tem besedo spregovoriti.