I ClTA^ ro rtmo, poglejte na i I iUvilfc V % on n du, ko 1 Viiiii \ % v teh ftasifc |l I spkinet ^ z- cen, po trebil-1 f }e U«t V S. o nje. Bkniajte [j imeti n>i % vej plačano. jI GLAS NARODA _ _ ^ ■ UdraoiVti&Sh aelarearr AmerlkL ......" ****** ■■ - <*» Pw* Of- ■» N«* M. L, nto Art «t Ci—w «1 Mmfc M, 11». liRBUTrilOI I 2 na dan dobivat«.. a ^ C 'GLAS H AR ODA" | rO POSTI NAMAVNOST MA DOM ■QmwwmU —SdU !■ pr—ft »t ClTAJTE, KAB JAB ZANIMA JNa 117. - b^r. 117. (Telephone: CHelsea 3-1242) NEW YORK, FRIDAY, JUNE 18, 19«. - PETEK, 18. JUNIJA, 1943. VOLUME IJ. ~ LETNIK LL B" - -- ---- 77 JAPONSKIH LETAL UNIČENIH V največji in najbolj uničevalni zračni bitki v sedanji vojni je bilq včeraj nad Guadalcanalom uničeifih 77 japonskih bombnikov in Zero aeroplanov, medlem ko so jih Amerikanci izgubili samo šest. Mornariški urad ni objavil nikakih podrobnosti o tej 'bitki, toda na podlagi tega, kar jo 'bilo oft)javijeno, jo to najv^ji japonski poraz v zraku izza bitke pri Santa Cm v oktobru lan-rikegu leta. V tej bitki eo Japonci lag ubili 156 aeropianov, toda bitka je 'bila mnogo obsežnejša in v njej «o bile vdele-zene ameriške bojne ladje in matične ladje za aeroplane. V včerajšnji bitki je bilo izstreljenih 32 japonskih bombnikov in 45 Zero napadalnih aeroplanov ter se more reči, d« je bila to največja ibitka samo med aeroplani. Japonci 90 poslali močno zračno b rodov je v namenu, da napadejo Guadalcanal, kjer se nahaja glavno ameriško Henderson letališče, ki je bilo zgrajeno, ko so Amerikanci zavezli otok. Almeriški napadalni aeroplani so čakali sovražnika, nato pa ga napadli in razbili. Japonci so v južnem Pacifiku doživeli ze več hradih vdar-eev. V 12 dneh od 5. do 16. junija «0 izgubili 162 aeroplanov in i uogoy* 8 drugih. 10 pa jih je ibilo »poškodovanih. V tem easu so Amerik»nei izgubili 23 aeroplanov. , Pri tem napadu so morali Japonci zasledovati nek pose. bno velik cilj, ki bi, ako bi bil dosežen, bil odločilen za bodo či razvoj vojne. Mogoče -so nameravali J a pori ci napadli ka!k ameriški zračni konvoj; mogoče so imeli namen poškodovati Henderson letališče, ali pa' so Ihoteli preprečiti kak večji ameriški vdaree proti severu. V nobeni dosedanji »zračni 1 bitki ni bilo razmerje tako u-godno za Amerfkanoe m tako veliko kot v sedanji, kajti razmerje je 13 proti 1. 'Mornariški urad pa tudi poroča. da so ameriški aeroplani vda ril i trudi na sovražne postojanke na Salomonovih otokih in v severnem IPaeifiku. V torek so strmoglavo! in torpedni bombniki, ki so jih spremljali napadalmi aeroplani, napadli japonske postojanke na zapa-dnem delu New Georgia otoka in sicer letališče Mhrnda, kjer je nastalo več požarov in veli-j kih razstrelb. Naslednjega dne so strmoglave! in napadalni aeroplani napadli japonske postojanke na OoUeul otoku, severno od Munde, in povzročili več požarov. V torek popoldne so novi mornariški Vegu bombniki napadli KVka otok ter povzročili veliko -Škodo na tomosnjem ?e-tališou in na sovražnih utrdbah. Vse to kaže, da bodo Airneri-kanci pričeli kake večje operacije, kajti tudi mornariški tajnik Knox je pred nekaj dnevi, rekel, da so v teku velike pri-| prave, ki imajo najbrže za cilj vdaree proti severu od Guadal- ( ca na I a. V tej smeri se nahaja japonsko letališče na Rabalu in še malo višje proti severu letališče na Trnku, kjer je obenem glavna sovražna mornariška postojanka v južnem Pacifiku. Jugoslovanski kabinet odstopil Iz jugoslovanskih krogov v Londonu prihaja poročilo, ki naznanja, da je ministrski predsednik Slobodan Jovano-vič podat ostavko svojega kabineta kralju Petru. Kr»lj je ostavko sprejel, da bo mogla nova vlada izraziti svojo sedanjo in povojno politiko Jugoslavije. Naciji izprazujejo mesta v zapadni Nemčiji _ Bern, 15. junija. — V nemških listih, ki «0 dospeli semkaj, je rečeno, da se vrši masno izseljevanje ljudi iz mest v aapadnem delu Nemčije, nad katerim so vpriaorili zavezniški letalci že 180 težkih bombnih napadov in povzročili 600 zračnih alarmov. iNacijski tisk vodi kampanjo, katere namen je vplivati na ljudi v podeželskih kr»jih, da sprejmejo pod streho begunce. 'Hitlerjev list " Volkisdier Beobaahter" piše, da se mora komodnost umakniti splošni potrebi, ter da mora vsakdo, ki ima le količkaj prostora na razpolago, vzeti pod streho ljudi, ki sedaj nimajo svojeg® doma, ker 90 morali zapustiti vse in bežati. N»ciji, ki «0 razselili in pregnali z njihovih domov milijone ljudi tekom te vojne, sedaj v tisku- javkajo nad nesrečo nemških ljudi, ki se morajo potepati Okrog drugih in ti drugi ljudje, trdi nemški tisk, niso nič kaj dobrega srca, kajti begunci se pritožujejo, da ljudstvo v notranjosti Nemčije ne ravna ravno lepo z njimi. To bi značilo, da se naoijem sedaj vrača, kar so učili toliko let, v polni meri. Nemška sebičnost se uveljavlja doma, napram lastnim ljudem. -1—i-- Filipinski predsednik v bolnišnici v Mew Yorku ~ New York.—Manuel Quezon, predsednik Filipinov, m nahaja v New Yorku v bolnišnici. Kdravniki «o rekli, da njegova bolezen še ni dognaroa, ter da ni nič resnega. Angleški kralj v Severni Afriki Iz glavnega stana zaveznikov v Severni Aifriki je prišlo poročilo, da nahaja tamkaj angleški kralj Jurij V L, ki je prišel obiskati zavezniške čete v sredozemski vojni zoni. General Eisenhower je izdal ob tej. priliki posebno poročilo, v katerem je rečeno, da je kralj prišel, da obišče aineri -ške in zavezniške čete, k aft ere so tako tesno sodelovale z angleškimi četami v bojih Severne Afrike. Ki»l j Jurij je odlikoval generala Eisenhower ja, vrhovnega poveljnika zavezniških armad v Severni Afriki, z znar kom viteškega križca. — Tekom zadnje vojne je bil tako odlikovan po očetu sedanjega kralja ameriški general Pershing, ki je poveljeval ameriškim četam na evropskem kontinentu. London, 16. ju tu — Med odsotnostjo kralja Jurija, vladajo Anglijo ženske in sicer kmlji-ca Elizabeta ter prestolonasled-•nica Elizabeta, 'kateri sta bili po kralju imenovani v to svr-ho zaeno s kraljevim bratom, vojvodom Gloutoesterskim, kraljevo sestro Marv in še par drugih kraljevih osebnosti, ki se prištevajo v vrsto nasledstva. Bombardiranje Sicilije Ml&jhni, pa zelo hitri angleški bombniki z Malte so bombardirali razne kraje na Siciliji in v ltaliji ter so razbili več železniških prog in vojaških naprav, veliki bombniki iz Bližnjega vzhoda pa so v Egej-skem morju potopili tri jadrnice. [Bombniki z Malte so bombardirali železniško postajo v Termini Imerse na Siciliji in železniški most med Siderno in Marino. Bombe so padaje na lokomotive in železniške postaje v Cattanissetti, Campo Felice in Finale na Siciliji. Nad Sredozemskim morjem prevladuje nepovoljno vreme, vsled česar, so poleti bolj poizvedovalnega jkot pa napadalnega pomena. : Majnerji se mislijo na stavko j Washington, 17. jnn. — WLB je sknsal danes odglasova-ti v zadevi majnerskega po viška oziroma zahteve, da se jim plača čas potraten z vožnjo od vhoda do delovnega . prostora — člani United Mine Workers unije pa bo istočasno govorili o možnosti ponovne stavke prihodnji pon-deljek. Nekateri člani posredovalnega odbora UMW so He posvetovali rfkorotri ure in so rekli, da je bilo sugestirano, da bi se olbdržavae distriktne konvencije o vprašanju stavke, da bi s tem razbremenilo John L. Le-wisa odgovornosti v slučaju, da se majnerji ponovno izrečejo za "tavko, ter da predsednik podpiše protistovkovno predlogo. Sedanja pogodba premirja bo potekla v nedeljo o polnoči. War Labor Board se ni mogel ztidiniti glede poviika, vendar se je večina nekako strinjala, da bi 80 centov poviška zadostovalo za čas zwrpravljen z vožnjo do prosfora v majni. Docela si WLB ne upa odkloniti zahteve, ker -bi potem minerska unija imela priliko ia-poslovati plačilo za tako izgu-' bljen čas potom takozvanega Fair Labor Standards Acta. To bi seveda zavleklo "por pred sodišča. Brzojavno poročilo Ivana Regenta iz Moskve Moskva, 16. junija. — Ivan Regent, Slovenec iz Trsta in predstavnik Slovencev v Vseslovanskem kongresu v Moskvi, opisuje v zadnjem poročilu iz Moskve svoje sreč anje s slovenskim vojnim ujetnikom iz Štajerske. izgnancev in moj oče je bil med njimi. Vsi so bili izmučeni od prestanega trpljenja in glado-vanja ter težkega prisilnega dela. Mojega očeta so morali nesti domov iz postaje. Vsi ti ljudje so bili očividno poslani nazaj, da bi ostali ljudje videli kaj jih čaka ako se ne bodo pokorili Nemcem. Usoda preostalih, ki se niso vrnili, je bila gotovo smrt — prisilna ali potom stradanja. " * Jaz bi se nikdar ne -bil boril proti Rusom, tj*di ako bi mojega očeta ne zadel* taka nesreča, pa po tem, kar se jj.J zgodilo očetu pa sem bil še bolj odločen in poln sovraštva ter prepričan, da je treba storiti vse, da se pomaga onim, ki se bore proti fašizmu. Vedel sem, da je rdeča armada, naša najboljša prijateljica M bnanite-ljpca. "" 'Jaz sem bil mobiliziran v poletju, leta 1942. Nemci so hoteli, da Slovenci poljubljajo palico, ki jih tepe, toda so se uračuntali. Slovenci so^e pričeli istočasno mobilizirati, fantje in možje so ubajaN k partizanom. Bili smo olločeni, da s* ne bomo borili za Hitlefjeve interese in proti Rusiji. A vsi nismo mogli uiti. Tako nas je prišlo neka j v nemške čete. Porazdelili so nas tako, da smo bili med samimi Nemci. Jaz sem brl edini Slovenec v moji sto-tnjiji. " 'Ko sem ubežal k vojakom rdeče armade nisem bil ranjen. Oni so me lepo sprejeli. Sedaj se želim boriti proti sovražniku mojega naroda do zadnje kaplje krvi.' '' Devetnajst jajec v pol letu London, junija. — Angleži bodo ta teden dobili devetnajsto jajce po njih racij-skem sistemu. Aimeriški odmeriti so torej še vedno obilni napram angleškim. Sicer pa i-majo na Angleškem dovolj krompirja in zato morda ni tako hudo, Če morajo biti zadovoljni z 19 jajci v pol letu. misli o nenadnem odloku »mestnega sveta, dejal, da stvar govori sama zase, ter ni hotel dati nobenega komentarja. — Morris, predsednik mestnega sveta je pa rekel, da je sedanja (administracija tako čista, da ibodo politikaši zaman iskali vzroka, da jo očrnijo. Drugi člani mestnega sveta ' pa so jezno zabrusili Morrisu ] v obraz, da administracija raz-metuje denar, ter da župan La , Ouardija ni v|ec tis^ta izupan, ki se je svoj čas potegoval za delavstvo ter za pravice vsakdanjega človeka. Sploh so bi-! le obdolžitve tekom debat zelo ostre in strast, obtoževanja se je tako razvnela, da je moral biti proglašen kratek odmor preden so odborniki glasovali —da so se nekoliko ohladili. Charlie Chaplin se je zopet poročil (Zneni filmski komedijant in producer, Charlie Chaplin, se je poročil v četrtič in sicer s 18 letno hčerjo d rama tis t a Evge-na CNeilla, Oona O'Neill. Dekle pravi, da je zelo zaljubljeno v 54 let starega Chap- lirMa'ter zelo upa, da ga bo o-srečila. . Dejstvo, da bas zdaj toži neka Joen Barry Chaplina zaradi očetovstva otroka, katerega pričakuje v nekaj mese-,cih, nič ni motilo mlade neveste. Chaplin je bil prvič poročen z Mildred Harris, potem z Lito Grey in nazadnje s Pauletto Ooddard. KUPUJTE UNITED STATES WAR SAVINGS BONDS in STAMPS Mestni svet bo preiskal LaGuardijevo administracijo , New York. — Newyorski mestni svet je v torek zboroval f preko polnočne ure in razprave ter debate so bile burne. Končno je bilo določeno potom glasovanja, da se preišče delovanje raznih mestnih deuartmentov. Odkar je bil župan. LaGuar-dia prvič izvoljen za župana I mesta New York v letu 1934 še ni doživel enakega udarca — za preiskavo mestnih depart-mentov je r»»mreč glasovalo 18 mestnih odbornikov, samo pet jih je bilo proti. Po glasovanju, ki je bilo za-ključe no ob 2:15 zjutraj, je bil imenovan odbor sedmih članov, kateremu na čelu je Walter It! Hart, demokratski član mestnega "veta iz Brooklyna. Določilo se je, da mora imenovani odbor predložiti končno poročilo o preiskavi prvega decembra letos. Hart in predsednik mestnega sveta, Ne^boid Morris bi ae bila skoro spoprijela s pestmi tekom debate pred glasovanjem. Morri" je trdil, da je preiskava nelegalna ter da tozadevni sodnij^ki pozivi mestnih odbornikov ne 'bodo veljavni. Mr. Hart, načelnik novoime-novane komisije za preiskavo departmentov La Goda rije v e administracije je dejal, da bo predvsem prišel pri preiskavi v postev department za sanita-cijo, dalje policijski department in pa oddelki za proračunske vlade. Nova komisija bo tudi prečkala delovanje oddelka za investigacijo, kateremu načeljoije komisar Heriands. Mestni svet se je odločil za investigacijo La Guardijeve administracije kakor hitro je bil na sodišču oproščen Milton Solomon, bivši mestni kontro-ler, ki je bil obdolSen, da je skušal izsiliti osem ti*oč dolarjev od Maurice Holta, podjetnika. Župan je na vprašanje kaj Z AMERIŠKO VOJSKO V ANGLIJI Poročilo se glasi: "Oddaljeni milje in milje od domovine, Slovenci polagoma doznavamo kaj se godi v naši rojstni deželi. Poooio nas doee-zajo te vesti, toda dosežejo nas na en ali drug način in vse pričajo, dp gredo Slovenci danes skozi nagtemenejšo in najstrašnejšo preizkušnjo v svoji zgodovini. Nepopolne^ in pičle informacije, ki jih imam na razpolago dajo sklepati, da naci-fašizem brutalno iztreblja Slovence. "Pred nedavnim «em imel priliko govoriti « slovenskim vojnim ujetriikozni—22 let starim fantom iz Štajerske. Njegovega imena iz razumljivih razlogov ne morem izdati. Njegova družina je v Sloveniji. Ko sem ga vprašal, kako je prišel v rusko vojno ujetništvo, je odgovoril, 'Nisem bil zajet, pač pa sem se sam predal iz svoje lastne volje. Nemci so me t vpoklicali k vojakom in ko sem prišel na rusko fronto sem prešel s puško in municijo na rusko stran. V strelskih zako-pih sem bil samo nekaj ur in nisem niti enkrat ustrelil na vojake rdeče armade. Čakal sem samo, da se je znočilo, potem sem se splazil do sovjetskih pozicij/ "O položaju v-Sloveniji je povedal naslednje: 'Nemci so okupirali naše okrožje že dva dni pred aktualno invazijo Jugoslaviji V bližini Ptuja so se vneli hudi boji. Civilisti so se borili ramo ob rami z vojaki. {Slovenci so spoznali, da nimajo od Nemcev pričakovati nič dobrega in zato so pomagali vojakom, kolikor «> mogli. Okupatorji pa so bili seveda tnočnejii. Ni bid o dolgo in že so začeli izvajati groaovistosti. Najprej so zaceli izganjati Slovence iz Štajerske. Sredi noči 60 hodili Nemci od hiše dO hiše in izganjali napol nage ljudi na cesto. Mladi, stari, otroci, vse brez izjeme je moralo v pregnanstvo. Ko so opravili svoje kruto delo po mestih in trgih so se spravili nfad kmete. Pruski in bavarski kmetje so prihajali na slovenske kmetije, iz katerih so bili izgnani Slovenci. Slovenski kmetje so morali tujim lastnikom pustiti vse žito, živino, krmo, itd.' " 'Nemci so vedno ponavljali in (poudarjali, da (hočejo Slovence vse izgnati in so to taidi z vso krutostjo in brezobzirnostjo izvajali. Mnogo Slovencev so postrelili tekom prvih dni okupacije. 6e več ,so ^ih izgnali in odvedli v koncentracijska taborišča. Iz mojega rojstnega mesta je bilo poslanih v koncentracijska taborišča na tisoče Slovencev. Odposlani so bili v skupinah, ki so štele dvesto ali tristo oseb. Vsak dan je bila* odposlana nova skupina, in nekega dne je bil na vrsti moj oče. " 'Moj oče se ni nikoli vtikal ali briga* za politiko, kljub temu je-bil aretiram in poslan v Nemčijo s skupino 264 drugih. Pozneje se je vrnilo 62 od teh Pred ameriško zvezdnato zastavo prisegajo ameriške bolničarke, vojaki in častniki zvestobo Združenim državam nekje v Angliji. "GLAS NARODA" OwmA uA Fwtll^^L Warmh ?1>Haht— Omquv. (A Oorporstioa) Frank Bakav, Pntfdast; Ipue Hote, Tmnnr; JoMph Tigim. Sn. Plaaa «t M*«i off X —; oa pel tata 9MB. & iMMUtro BO Odo lato fT«—; aa pol loto »8-90. ' GLo Naroda" tabaja roakl du tmrueaM sobot , nedelj tm ptunlkor. < GUiS NAJbOOA", »M WEST IS* 8T*BHT, NEW YORK II* V. X Mophoao: CHotaoa 1-1141 FRIDAY, JUNE 18, 1943 * - i.i wmwTUP L it RAZGLEDNIH Pile Anns P. Krasna OČE IL At: ' - »-v v-J ■ ^ f, Vojna ustvarja zračne poti SONART REKORDI Lepe Melodije! St. M571—Na Marljonca, polka Kje so moje roBce pegla—polka Ouqaeaoe University tamburlca orkester St. MB75—Terezinka polka Na planlncah—vslfek Jerry KoprirSek in orkester . Jfca to«, cenik in cm* plo« no obrnite na: JOHN MAKSICH, bt, 468 W. 42nd Sfc, New York ke vrste tovor, ki je potreben v vojnem naporu. Nekajkrat so brez velike kolieiaie vode nosili tanka in avtomobile. iPred kratkim' je ena vrsta insektov z Fidji otokov hiia >v letalih prenesena v Honduras,' I da ibi tam uničili insekte, ti na- j ; padajo koren hmelja, ki &e zelo ceni vojne potrebe.. Letala, ki se vračajo s fronta, peljejo, nazaj ljudi. Nekajkrat so pre- j !narejena letala v bolnišnice zal | ranjence. In pred kratkim ea-(som letala so se vračala z letov, . kjer so nosila tovor, napoljne-1 na z poljskimi dielavci z bahflm-' .-'kih otokov. i Od prilike 2,500,000 izueenii 'delavcev dela letala eedaj. 0. W. L: pravi, da se skoraj vse! t\^o.mice morejo popotlnomaj spremeniti za izdelavo civilnih .Hotel. , . i fV poročilu ee pravi, da Ci-I vfona ■ Aeronautiona uprava "itoeomo misli, da bodo Zdru-, žene države v leta. 1950 imele 500,06(1 eivilnih, tovornih in , vojnih, letal v aktivni službi '. OM pravi, da se pričakuje, , da bo leta 1945 mnogo letal za promet nosilo tovore od 15 ton « brzino 250 mtilj na uro na razdaljah "kot od New Torija do Cihicaga. j rTndi se pričakuje, da bo leta 1946 sedemdeset odstotkov j potovanja, ki sedaj obremen-juje železnice, prevzelo zrako-plovsfcvo — kar 'bi iznašalo o-knog 20 milijonov potnikov na ,leto. t Na 'koncu tega leta bo v Zdr. državah nekaj čisto vojnih, o-•krog 865 glavnih, aeiiodromov, dokler jib je leta 1940 bilo manj ko sto« Vsi aerodromi imajo tlakovana vzletišča na katerih morejo stati največja letalfca. In zraven teh velikih teh aerodijomov imajo Združene dnžave tudi več kot 2,000 manjših • i V enem poročilu o vseh fia-j zah amerikanekega zračnega -prometa, katerega jo objavil1 Urad za vojne informacije, se pravi, da zračni promet >ki so ga ustvarile vojaka in mornarica in iki deluje v vojnih razmerah eedaj, isnada nekaj sto prekoooaanskh letov vsaki teden, sedaj ustvarja voor za razvoj zračnega prometa po ce-! lem svetu za civilne potrebe po vojni - i - 'Bazne vrste potniških letal in 'bombniki so 'bili ponarejeni aili pa popravljeni in pobarvani z vojmo barvo, sedaj služijo za zračni prenos v vojni komandi aili pomorskem zrako-j plovstvu. Ta letala, ki jih vozijo pre$fiijL civilni piloti ali pa piloti, iaučeni v vojnih in 'pomorskih šolah za letanje, se-' daj letijo na vsa bojna polja, kjer se združeni (narodi borijo proti Osišca. ^ ■•>« . i (Po ugotovilih OWI je sedaj aarrta aralkoplovna komanda za promet večja neg« vse droge zračne orgnizcije, civilne in v|ejne, ki 60 obstojale po eelem svatu skupaj pred to vojno. V poročilu se tudi pravi, da se zraven veiiikega povečanja zrač nega prometa v. vojnem času lavno tako razvijajo prometne vezi in aerodromi po ceism eve> tu, ki bodo po vojni uporabljeni za civiiaie potrebe. >OWI p*svi, da sledeč^, pripomba nekega pilota Prometne komande najboljše potkazuje široki obseg zračnega prometa: ** Moje perilo je v Indiji — in ga ne- morem dobiti pred prihodnjim tednom nazaj." Vojni in pomorski zrakoplovu i promet sedaj iznaša o-krog par sto letov čez Atlantski ocean na teden, in ta številka ataeraj raste. Ko je pred kratkim neko kitalo priletelo is Avstralije v Kalifofirnijo v rekordnem časa od 33 ur in 27 min nt, je dokazano, da je brzina glavno načelo zračne komande. t 7 Zdrafvila, krvno plazmo ki potrebščine, ki se nujno rabijo sedaj letala hitro raznašajo kamor je treba. Pred kratkim je cela bolnišnica bila prenesena na letalu v Alasko. Letala prometne komande nosijo vsa- f RUMUNSKA BAJE PROSI ZA MIR Kot i>ravi neko poročilo iz Aaikare, je nek nevtralan. diplomat v turški prestol i ci od Rumunske prejel ponudbo -za premirje. Rumanslca jo pripravljena z zavezniki skleniti -separatni mir in to sporočilo je nevtr&kmnu diplomatu baje poslal sam romunski ministrski predsednik maršal Ion Aaito-n-esetr. Rumunska želi, da je zavezniki ne t>Lbombardirali in da :e ne napadejo kopenske čete in da so njene medvojno pridobitve predložene mirovni konferenci v razpravo in rešitev. Kdo je ta nevtralni diplomat, seveda sedaj ni mogoče izdati, toda je isti diplomat, Iki je bil v ozkem stiku s poskusom osisča 22. junij«, 1941, da bi priio do premirja opolnoma iačtšeen. ; Pri vsem tem pa Associated Press poroča, da v Londonu, Washingtonu in Moskvi resno razmišljajo o rumunski po-nUbi. " - ' :: To poročilo je verjetno, kajti Rumuitska je sita namske-UaČanstva in bi se rada izvlekla iz težkega položaja, zlasti še, ker sedaj nvideva, da se j* vojna sreča jaigda obračati na zaveznico stran. • •• . • . ' '-.j --c : v Pa pri vsem tem, da je Runuznska pripravljeno skleniti z zavezniki separatni mir in mogoče stopiti tudi v vojno na t ran zaveznikov, vender je dvomljivi*, da bi ji zavezniki v tem vstregli, kajti kaikor za tri poglavitne države osišča velja tudi za osiSčne lutke Roosevelt-OfeundhiUov sklep v Časa blanci: Brezpogojna predaja. Mata manj verjetna vest pa prihaja iz Švedske, kjer je li.5t ^Nya Dagtkgt Allehanda" v Štodkhotnra v svoji posebni \-.dkji #bjavil sporočilo, da so se v neki "stanovanjski hiši" vršila mirovna .pogajanja med sovjetskimi zastopniki, med, katerimi je bila tudi roška poslanica pri švedski vladi Aleksandra Koflontay^ in visokimi nemškimi častniki, Poročilo dodaja, da so se pogajanja razbila, ko je prišlo na vrsto teri-torijafcao vprašanje, ker* so N«mci zahtevali Ukrajino, Rusi na da svoje (bogate pokrajine ne marajo fczgribiti. Diplomatski krogi pravijo, da je to poročilo s*mo zaka-rtela »priteka sala. To mnenje posebno potrjuje dejstvo, da KoHonta^eva, ki je stara ie 71 let, resno bolna in ima kr-ravenj« na možganih in je tedaj popolnoma neposobna podajati se v kaka tako važna pogajanja. x x 'Kjene poetaniSke posle opravlja Vladimir Semenov in 1CoHontayeva že ni bila v Stockholm« nad dva meeeea. Da to poročilo ne more biti Matično, dokazuje Stalinov govor 1. maja, ko je zavrnil vsako možnost mirovnih pogajanj z Nemčijo, ki bi ravno n«daj želela priti z Rusijo do kake poravnave. Lisi (pravi, da je tozadtevma poročilo prejel iz nafcjbojj z*nesljiv\sa vira, pa pri vsem tem ta "zanesljiv vir" ni po-&pbno zanesljiv. - Rusija hoče prav pošteno obračunati z Nemčijo in ž njo ne mara imeti nikakrh dogovorov za hrbtom svojih zaveznic. Note za KLAVIR * r- - ag*--- PIANO HARMONIKO 35 cantov komad — 3s&$l.— * Breezes of Spring time ot Blossom (Cvetni £as) * Wo Jeaeru Kolo * Tam na vrtni gredi Maribor Waltz * S paraj Milka MoJa - Orpbam Waits * Dekle na vrtu - OJ. Mariaca. pegijaj * BartSca Mladi kapatane * Gremo na Štajersko « ŽUijeri*,.; v * Happy roka M Če iu^tajem * Slovenian Dance - Vanda FoUut * Zidana marela Veseli bratci * ©bio Valley Mil Polka * Zvedel aem nekaj Ko ptiČica ta mala * Pojdi z menoj ^^»ol-p plantae * Kadar bo4 d vandcat Sol B^ZVEZEK 10 SLO-VENSKTH PISMI za pjano^aimopifeb za $1. Po 25c komad MOJA DEKLE JE SE MLADA ■kii&im StazoSts prt i K n 1 i« a r a i Slovenic Publishing Co. Not Yotfc 1I.K l 216 W. 18th Street bi as imela pričeti pred dvema dnevoma^ toda je bila Jienadno o<»otena, je feldmaraal Fe- dor vosa Book izprevideL, da ni dovoli vojakih aalog. v prvi Berlin pa nasprotno trdi, da Rwi pripravljajo efencivo 11 aa istem kraju. Nemški radio pravi, da bodo Rusi vdarili v treh Rojake ,i*roaiiwv 1» oziroma C A NA 0IA N POSTAL MONEY ______ _ ftni}^______ ^ ako le vam 1» priročno Ruska fronta Uradu* je bilo aaaawejew>, da'je. rdeča nTtmirhi |friprfffti|>i vs« nemške poiskuse, da. bi ao pe»-«av«eli fegalttjeiio ozemlje severno od C^a, Boji eaae ta-i+iri dni m Nemcj eo poslali \ u.i" nove čete. Na tem kraju \-> tudi Nemei nameravali pr svojo poletno ofenzivo. s ker omenjajo samo ferijerne e na vojaštvu in materialu severno lorn^ — - --"s^fi^e v ^vui Iz tekega. tujega Vira vLofr donu, ki ima tesne zveze v Nem čiji, prihaja poročilo, da so Nemoi pri Orelu nameravali pričeti zelo mogno ofenzivo, ki GOVOR DK. MIHA KREKA,] PODBPRED6. JUGOSLOV. VLADE. Afrika je prenehala biti bojišče. Važen del sveto vrne vojne je končan. Se divja po treh. kontinentih sveta in skoro po vseh morjih, ali na onem bojišču je sovražnik poptolnoma premagan in uničen. Predsednik Rosevelt in angleški premier, ^i sta vodila to ogromno bitko in dobila popolno zmago, sta že napovedala, da je njun naslednji bojni cilj Bvnjo-pa. Osvoboditi podjarmljeno Evropo in uničiti nacistieno-faškrtično žarišče sedanjega vojnega zla. nobenega dvoma, da bomo v teh dneh slišali, da sta oba velika državnika na svte-jem zadnjem sestanku v Ameriki vztrajala pri tej svoji obljubi in izdelala načrt vojnega sodelovanja za borbo adroženih narodov aa Evropo. S tem so zidmženi narodi postavljeni pred ogromno in bistveno nalogo sedanje svetovne vojne. Boifca bo težka. Nacizem in fašizem se zavedata, da igro za njuno smrt. Njune priprave na vseh odejah kažejo, da bosta storila rvee, kar moreta, da si podaljšata življenje. Vojski Angtlije in Amerike bosta rali skrbno izbirati mesta najmanjšega odpora, ker vsak udarec mora biti brezpogojno agraren {korak napne j. Ni samo vprašanj© priti in stopiti na evropska tla, podjetje, ki zahteva ogromnih sredstev na morja, v zraku in na kopnem. Jsfačasno je vnaprej treba imeti zbrano in pripravljalo veo Studenec Blagedovo! 800 »VETIH MAŠ LETNO, za »V« In mrtva {lan* Main* Zveze. Članarina M vaaka M*bo fthm all ■■»tie Ofe. iMKdar nI p«tr*ba obnovi t f.; upUit« Vlit sinova vojaka. « ' 5 DRUŽBA ft V. PETRA KLAVERJA . aa afrHcansk« mlaljon« •we w. FioaStvdk"*** »t kov >9i M a. I I vojno moč, ki bo zaveznikom garantiraila, da bodo na ervrop-skem kontinentu zmagovito I napredovali 04 trenotka, ko 'se prve zavezniške čete napfote f proti Evropi, pa dotlej, dokler i ne zavzamejo dovolj širokega i ozemlja, da so strateško trdni, ne bo noben oddih, noben postanek mogoč. Računati se mora, da je Hitler izpremenil oeilo Evropo v eno samo gospodarsko vojno enoto, in mora biti vdar zaveznikov tako n*j-čan„ da povsod lahko zlomi vso nacistično moč naenkrat ali deljeno, istočasno ali zaporedoma. Zato so združeni narodi, pfosebno angleška in ameriška vojska pripravljeni na silne napore, 'ki morajo dati siguren uspeh. .Pri tem podvigu ki ga še ni podobnega doživela čLoveška »godovina, pa seveda zavezniki bolj kot kdaj koli dbeedaj računajo na učinikovito pomoč vse protinacifcticne in protifašistične Evrope. Računajo e s tem, da je v evropskih narodih žar želje ]*> osvol^ojenju tako silen, da bo nacistom gorelo pod nogami na fronti in pred njo in za njo. Računajo, da je v Evropi strah pred suž-nostjo večji, kjot pred amrtjo. Računajo da bo navdušilo pričakovanje zmage odpihnilo in izbrisalo vse dosedanje ovire, ki ao moDda zadžrevale enotam strnjen nastop vseh ia vsakega naroda, kjer ia k&darkfcli bo razvoj bojevanja zahteval njihovo pomoč. Slovenci in vsi Jugoslovani se zavedamo, da bo naša zemlja v vsakem razvoju evropskih bojev igrala prevažno vlogo. Tej usodi uiti ne moremo. Gre iu šlo bo .temo za to, da se boji pri nas čim hitreje in čim uspešneje končajo. Tq . edino 1*> zmanjšalo trpljenje in dvignilo ^lavo našega naroda. Ce imamo to pred oemd, je vsakomur vodilo! dano. — (JIC.) Velika kitajska zmaga j Poročilo iz 'Cimkinga naznanja, je bilo v bitki, ki je trajala 40 dni ob gorenjem teku Jangceja, Ubitih ali ranjenih 40 tisoč Japoncev. Le (kitajske pasti je pobegnilo manj kot pa dva tretrni japon. voj«kov. - '-'•i * " "" t t i n • < ; STAROKRAJSKA KOSA Želim kupiti skaroferajsko koso. Kdor jo ima naj piše in navede ceno. JOE ZUZEK, R. F. D. 3, Madison, Ohio. - - 6—18, 31» 22 SOBA V NAJEM V najem se odda velika zračna soba, slovenski ženski. Vprašajte pri: —r Mrs. A. Rupnik, 60-72 — 69th Avenue, Ridge-wood, L. I., N. Y. 6—17,18,21 NA PRODAJ FARMA — 15 akrov; kokoanjak za 300 kokoši,, cementiran htlev za štiri krave; — hiša z 10 solbami, pripravna za dve.družine, ple-imaia streha, fire-proof imani-tation bridk aiding; furmce, kopalna soba, elektrika v hiši in v hlevu; vse vrste jagod, grozdje pri hiši, češplje in dosti jaibolk; 5 minut do železnice postaje in nasproti Sole: Katerega zanima, naj piše na {P. O. Box 170, WORCESTER, ,N. Y. (3x) •bi se potopil za globoko morje. Z vojaki, ki so prihajali v ti- Espagnol, Tri Dsvice Id Pteklenčak, Qiaeil* TUKAJ JE GLASBENI ČUDEŽ SVETA! Največja predstava na svetu—veličastna glasbena prireditev lirike ln smeha. Pri. zori. ki napolnijo vaše oči, — pesmi, ki napolnijo vaSa srca. Za poseben uSItek oglejte ti film z BETTY GRABLE George Cesar Montgomery Romero "CONEY ISLAND" V TECHNICOLOR S CHARLES WINEINGER-JEM in . PHIL SILVERSOM PcKoq tega ie osebni nastop na odru: Enrtc Madriguera Ia njegova . -godba; Jack Durant, Carmen Amayi (h drugI . - — veUki prizori.------- Bn v v 7th AVE. in 50th ST., W A 1 NEW YORK ....... -v,, w. . Kratka Dnevna Zgodba KBAVER MEŠKO: J - < V* *> * Odlični slovenski možje FRIDAY, JTTNB % 1943 qKtfBWjftjyW I ■„■■..* IM Vsaka povojno izrabljanje -prepovedano——— Predsednik Booeevelt je tudi dalje razširil idejo o objavljenih "štirih svobodah", ko je rekel, da se naš končni cilji lahko talko Mpiže: "Zgradimo za nas, za vse ljudi, svet, v katerem bo vsaki človek imei priliko, da živi svoje življenje v miru; deluje koristno, in zasluži I vsaj toliko da zadovolji svoje potrebe in potrebe e voje družine; da ae daniži a prijatelji, katere sam iabere; da misli in veruje svolioldno in umre sigu-i ren v zavesti, da bodo n jegovi otroci in otroci njegovih otrok! iste priložnosti imeli." i Predsednik Roosevelt je rekel, da- je konferenca za hrano jfclkazala da se "svobodni narodi v celem svetu myrejo spo-! razumeti za skupno delovanje lin za skupen naein delovanja." Predsednik Roosevelt je ob-i ljubil, da ee bodo V bodoče naravne in oloveske molči boljše rabile in da "nobeden narod ne bo izrabljal" tako da bi se popravil standardi življenja V oettcim, svetu. fV svojem pripravljenem govoru delegatom Zdr držav na kontferfenci hrane in agrikultu-! re, v Hot Springs, Ya., je predsednik Roosevelt izjavil, da bi ameriška vlada rada vzela v svoje roke pripravljalno deja, da se organizira v Washimgto-nu pred 15. julijem začasna komisija za hrano" in poljedelstvo. Ta začasna komisija naj bi priporočila 45 udeleženim' narodom, da 9e ustvari stailna pisarna za brano Združenih narodov, katera Uo nadaljevala delo konference, da ee pripra-' vi "ujir »kozi obilje/' . , I 1rv«,., autiurfc tJBUTEO STATES WAR SAVIMii HttMM in STAMPS « y PESMARICU , _.." * i u ameriška SLOVENSKA URA" m vključene sledeče slovenske pesmi: t 1. Podplcnica — mo«M »bor a bariton aamotpevora 2. Posdrs-v — roofiltl ibor 3. Lahko noC — raoSkf zbor 4. Otočki zvon — mefanl sbor 5. Pomladnaka — mtftanl zbor, Z barttoe Maotpcvon C. Lira L — za »ojo iptve, moHU tn nteluil zbor 7, Lica n. — za mafent zbor 8. AJtanlakJ odmevi — sa moUtl ln Senaki zbor, z bariton u*r' ■WW «. Kan ta ta Is. paelma 12« — molki zbor k [ 10. 80« — za a»mo»per«, tp«*Tl zbor ln »premi jev*fl}«n» flasovlM U. PBaJm 29 — a& umoiptr«, rne-ft&nl zbor ln zpr«ml)evanje f islaaovlra ali orgel CENA SAMO 80 centov KOMAD ' f ■ 1» M koaeettae pesni u mM« Sla m8h» ibore, katere Je astma-MI in t »aionilnttil Izdal MATEJ U HOLMAR, orcanirt ln perorodja pri sr. Vido, Cleve-f land. OMp, 19tS. Naročite to zbirko pri: KNJIGARNI SLOVKNIC PUBL. COMPANY 216 West 18th Street i New York 11, N. Y. - julija, 1940 pa do'meseca januarja letos 48,500 smrtnih nesreč pri del-u. To je več kakor štejejo iz.gube am«ri4ke armade in mornarice tekom te vojne. Poleg visokega števila smrtnih poškodb, pa je t ud? veKko -število delavcev zgubilo vsled nesreče v zgoraj omenjeni časovni dobi 258,000. Governerjeva sena kaznovana Baltimore, Md., 15. junija. — Poeetoni racijski odbor je sinoči odločil, da se odvzame racijakaknjižica <4C" za državni avto, v katerem "e je vozila governerjeva žena, rurrs. Herbert R. O 'Connor, ki je mislila, da se labko popelje v South Caroline za svoje zdravje, s katerim pa ni bilo nič narobe, radi česar se governerka sedaj ne Ibo mogla nič voziti cel^ tri mesece. Veliko število smrtnih nesreč pri delu Washington. — Vlada je (Objavila poročilo, ki kaže, da je .bilo v Zdr. državah od meseca AMERIŠKO PREMOŽENJE , V INOZEMSTVU. Zaklad nični department je objavil, da morajo osebe, ki spadajo pod zakone Združenjih držav in ki imajo premoženje v inozemstvu, katero predstavlja 31. maja 1943 skupno vrednost več 'kot 10,000 dolarjev, izpolniti prijavo na svoji najbližji fefderaLai rezervni banki najkasneje do 31. avgusta. 1 UTadniki ministrstva financ I naglasifi, da ©e mora prijaviti ne eamo lastnina, ki se i lahko preceni, tem\*eČ tudi ona lastnina, ki je začasno ni mfclgo-če preceniti in katero so izdale ali vstvarile tuje države ali ljudje v teh tujih državah.. . Tudi v slučaju obveznic, ,ki se morajo «ib zapadlosti plačati ebe, ki imajo manj kot, 50,000 dolarjev vrednosti v ino-aenjfctvn, bo pripravljen eksaj-šan cirkuiar z navodili. Nadin določanja vrednosti za to prijavo je opasan v tem eirku-larju. tUradniki ministrstva financ so končnfc* izjavili, da bodo informacije iz tega pregleda dale vtladi ne samo popolne in si-gurae podatke o ameriškem ) premoženju v inozemstva, ampak tudi pripomogle oddelku j za kontrolo anenanjih fondov v | ministrstvu financ, in dragim vladnim uradom, ki se bavijo z ekonomskimi, finančnimi in trgovinskimi zvezami a tujimi državami in njihovimi držaiv-Ijani. Mrnistrstvo financ opozarja, da je vsakdo, H je dolžan izpolniti prijav** in tega ne bi storil, moral odgovarjati pred zakonom. ' Nepotrebno trošenje denarja v vojnem času je podzavestna sabotaža. Vojna produkcija potrebuje vaše dolarje, zato kupujte vojne bo ude, name-sto, da troiite denar po ne po- KNJIGARNA ŠLOVENIC PUBLISHING CO. 216 West 18th Btm«, New York, N,T, if Capo JUVANBC: Zjutraj...................... JM SIllTRDlkl ................. ...» PE3TEH JEREB: Pelin xotm: VAS*-UJ 1I1KK : Podoknk« :........M ,*/K»KKO PRELOVSJC: U eoknt to ................-20 Slit* del« .. 'fiff.... ....... BR. VOLABld: ttotemrta; JOB PAvClC: Potrkan pirn ......M JZ STABS ZAIiOe® pa ima mo 4e naslednje pesmi, katerim HD4 znižali cene: v m Ortorike hhm*> (V«*^««^ * Bltvemk) mkorM, ti fiwmn ---M Trije aBeteni *b«ri (G»i>>iw tftl) ............. f^WHUtanl^itKh, ■kar 1» *Mer. -M MUMp^lmM^tmW^- ^ On posli (Twfc**) •• sbtfteMl«-ri/ ,-v,?--- M 1 Nail Mmol, l»n>>«----M (Md •imrnl (Utamr), E mnk( MiU - ■" ™ U TAMBOIMSt ' - ' ^ NA GORENJSKEM JU % venskih narodnih pe«ni sa tambnrke, zložil Mar ko Bajnk ...............7» i ^^m AH^SS) M Btmi M » piaolnM, (M*). ^ J i»" f . . ti » ' • * »n,-* v' ^ I ZA C9TBS: « , PMA ■» dir«, t • n>M 1 • / .r. SA BLATOM ' <*-:.>< ^MM IIMfrMfcwMMe-'-.« M PEVSKIM ZBOROM POSEBNO PRIPOROČA MO NASLEDNJE MUZI-KALIJE. SLOTINSBI PK8MI Zbirka I naz«*itt wemd Izdala Glasbena Matica v Ctordanda. _ ' ' ' Om — 9LM Emil Adamih—1( JUGOSLOVANSKIH , NARQDN1B rBSMI xa MiU ■bar ......................- - > u - A -i'J ŠEST KUtODNV PM» m m* £ *H xb«r .................... S*ST NARODNIH PISMI n m*-M »bar .................... m prane Veutuilnl ■ flBST MEŠANIH IN MOdKUl WOHOV ......JI i J — Ferda JuTanee-I* MLADIH l*T. mMrj • pSM—■. ■ - I ! Pater Jereb—06BM SBOBOV imm- ikl IssMtanU •••» *........* L | | III II rflT -I 'TI. I I J. ' » : Moški zbori 1 OSKAR DBV: . » Bardca; OJ. mod »»oal a io»« i Kam mL, tantla, dxwr ▼ ras pol* j d«MO ......................J* OSKA© DRV: .SreCno, Unboa moja; K» P««?- * » ea na trije gre; Bofl; Moj oSH mi konjiča dva; Doblv aem pl-l mm; Slovo; n>Ou»Ua M [ EMIL. ADAMlO: Modra derojka (belcAranJaka..^« Pao BOS' pri petod ...........JM JOlJCTt aj^ 7 .i. Hodi Mleka damo: Kai «aac 1» boCem; ^travka .......JU i t F A SILI J MIBK h i. OtOBSIKQ: i! VaWfl; mdbl '.......•*• JM t*: »t« - Važno za naročnike Poleg naslova je razvidna da kda imate plačano naročnino. — Prv številka pomeni mesec, druga dan I in tretja, pa leto. Da nam prihra nite nepotrebnega dela ln stroškov, Vas prosimo, da skuhate pra voiasno naročnino poravnati. Po-Mjite naročnino naravnost nam ali jo pa plačajte načemu lastopnlku t Vašem krajo. Zaato^nik bo Vam »__m ^fajii. a aara- čnino. California: San Francist-o, Jacob Laushin* j Colorado: Pueblo, Peter Culig } Walsenburg, M. J. Bajuk* Indiana: Indianapolis: Fr. Marklcb Illinois: Chicago. Joseph BevCiO* j< Chicago, J. Fabian (Chicago. Clce-1, ro In Illinois) I Joliet, Jennie BamMch La Salle, J. Spelicb • ] Ma&cuntah, Martin Doieac North Chicago lo Waukegan, Math i Wariiek 1 Maryland: Kttzmiiler, Fr. Vodoplvec Michigan: Detroit, L. Plankar* Minnesota: Chlaholm, J. Lukanich Ely, Jo«. J. Peshel Eveleth, Louis Goute Gilbert, Loula Vessel . ( Montana: Roundup, M. M. Panian Waahoe. L. Champa Nebraska: Omaha, P. Broderlck , New Yorit: Gowanda. Karl Strnisha* Little Falls. Frank Maste* Worceeter, Peter Rode* Ohio: - Barberton. Frank Troba* Cleveland, Aatoa Bobek, Char tee — Karlinger*. Jacob Branik Glrard, Anton Nagode Lorain, Lottis Balant, John Knmfte Touagskown. Anton Klkelj Oregon: Oregon City, J. Kohl a r Pennsylvania: Bessemer, John Jevnllcar Oonemsugh, J. Breaovec* Covertlale ln okolica. Jo«. Patemel Export, Lotia SapnOf* Farrell. Jerry Okorn Forest City, Math Kamln*, Frank Blodnlkar Gre«iBburg. Frank Novak Homer City, Fr. Ferenchak Imperial, Vence Paleich Johnstown, John Polanta* Krayn, Ant TauželJ Luzerne. Fraak Ballocb Midway, John Znwt* Pittsburgh ln okolica, Philip Progar Steelton. A. Hre» Turtle Creek, Fr. Schtfrer* ^Weet^Newton, Joseph Jovan Milwaukee, Weat Allia, Frank Skok* Sheboygan, Joseph Knkež* Wyoming: Rock Springs, Louis Tanchar* Dtamondvine, Joe Rottch {•Z.'igrtopnlkl. ki Imajo poleg Imena •, so upsaattaai obiskati tudi dr®-ge naaelMna v njih akriijn, kjer je tej nagih rojakov naseljenih .) Vsak laatopoik iada patrdOa ta ta, katera Ja pniaL fMtaanlkfi testo »ripomfaaii,—Uprava "Glaa Narada" SIMON GREGORČIČ . Rojen 15. oktobra 1844 Umrl 24. novnnbra 1906^ fciimon Gregoieič. — Mož-ki je umieval in je tudi izpolnjeval ka.kor malokdo med nami veli-J ko in največjo nalogo življenja, dano nam vsem, unievano od t-e^lkih, izpolnjevano od še manjšega števila izvodjenih; posvečevati živl^eflje » delom, z n*jQitvijo, s trpljenjem. Zato-nvn naše veliko spoštovanje. — Mož, 'ki je unue^al, da je mrtva vsaka beseda, »ko ni posvečena i. bla-goelovom Ijttbeani; da je brez sada vsako delo, ako ni proniknjeno s tsilno toploto lju-JteBiw: da razdira vsak trud in itapor, ako ne izvira iz neizčrpnega, kaikor večnost g4obo-( k- ga vira ljubezni in se ne iztoka v svojem dopolnjen ju nazaj v srvoj vir rn cilj in Ikonec; v 'ljubezen samo. Zato mu ve-1 ! ika ljubezen tnaš-ib ?rn. — Mož, j ki ine je lo, bodreoo in tola žilno be-i ra 1906, ko sva v njegovi preprosti sobici o vso nagliico j večerjala, da ne bi zamudila KJiibolikovega koncerta. "Nbjibrz'bo kailna." '"Da, kalna. A danes pred mesecem, 8. oktobra, je bila čudovito krasna. Vso pot smo g t ali pri oknih in ee črcdili tej 'ptelestni krasoti" "Ali ste brli oktobra v Go-j riei?" "BiL" "lPa se niste ogla&ili. Niti pisali niste, da pridete v Gori-' ©o.". i i'Ki bilo mogoče. Odločil tem! se za pot 'kar nenadoma. V Gorici- scmi bil le nekaj trenutkov! ter se takoj odpravil na Rv. Goro. A na ulici wm »vas videl od daleč." 8 čudovito izrazitostjo in jas-1 nont jo se mi je vtisnila tistega 8. oktobrov sponiiu visoka in vitka njegova postava. Tako " ja.-TK) se je epominjam le icsza • prvega obiska na Gradiečn. ' Sprenfljal je naju s kapucinskim redovnikom Otokarjem, ' njegovim in mojim prijateljem, k ki aae je pri njem vpeljali, jn^e-cejšen kos poti nizdol od svo-■ jega mirnega TuSkula. Kar tse je ustavfl in se opravičil, da težko hodi. Poslovili ?mo se. Ow?l eem «e večkrat za njim in ga zagledal, tako je počasi, 1 močno se opiraje ob palico, sto-' pa!l nazaj gori proti domu. Tn še danes se mi zazdi večkrat, J zlasti izrazito in živo je bilo 1 to pričakovanje prve dni po 1 pogrebu, da prihodnji hip za- 1 f ' \ zrem kje tisto visoko, temno pestavo, ki je vsaikikrat nare>-daia nasne talko globok vtis, in tisto prijetno Hoe, kakor sem ga peed Teti ob krasnem poni Ladnem dnevni Kazrl prvikrat, nekako plah in zbegan, ko mi, je nepričatkovamo stopil na-j sproti iz pritlične sobice svojega dtama — iz knjižnice. Tisti! mirni, vedno ljobi obraz, ki se! mi je vtisnil ta-ko gloiboko in' m tzrbrk-na v dušo tudi ofc tem za«tej«n sestanku ,ko je menil miren in Vdan: je d'obro; ;*mrti se ne bojim; pripravljen Xe'k^ko presenečen sem ,nlu za«trme4 v oči. Opazil je gotovo moje začudenje, ke»r je pristavil z lahkim, vdanim smehljajem: dočakate mojo starost, se boste tudi umirili' lin govorili prav tako.*' j Mialče sens t-klonil glajvo a srce je brio nemirno. 1 • ^Dfktofcra, pravite, je bila Soča zelo krasna? Res me veseli, da vam ugaja. Tudi je ni na avetu reke^in vode s kras-'nejeo barvo. Še pisatelj 41 Iva-'na Zbogarja", Napoleonov ge-[neral pravi, da je videl mnogo krasnobarvnih voda, a take se nikjer. In ta je videl ueteaj sve-! ta!" Spomnil sem se, kako je ire-j dovinik Otokar pri prvem obisku ko smo govorili o Soši, citiral: •"Ogromna solza se mi zdiš a še kot solza krasna." In poenik se je naemeihnil s 1 svojim otroškim smehljajem, kakor bi v resnici stal cft) So-činena bre^u in strmel očaran in vzradoščen v skrivnost nje-nih globočin, lepe in Čudežne j in nerazjasnjive kakor bi str-j lael v Oko božje. ■ (Kadaljevanje prihodnjič.) Z velikim začudenjem pogleda včasih človeštvo, zakaj za- ; zdi se miu, da je zaslišalo beee-ide, kakršnih ni slišalo dotlej še 'nikoli. Z začadenjem pogleda ' in zazdi ae mu, da zre j>red se-|boj velikana, ki stopa pač po 1 ! ženil ji, a z orjaško svojo močjo i sega samo v nebo. Da se tie- , se svet pod njegovim mogočnim korakom, se dozdeva etr-mečim tweem. t, •Resnica je včasih, večkrat 1 prevara. Res stopa včasih čez J to bedno aemfljo velikan, dotikajoč se neba, ki je iz njega iz- 1 šel, pretresajoč s svojo močjo svet in ljudstvo. A večkrat je : Le fantomu Kar se je vzpen-j jalo ponosno in ošabno skoro v, nedogiedne višine, je lahek prah, "ki so ga nestalne sape dnevnih mtaenj in prijateljskih slavospi-vov dvignile do nešba. Danes je še v visoČini, pod ne- 1 I bom, jutri prah v prahu. Gre 1 } mimo pobe« človefe, opazovale« 'brez predsodkov in br«z prija-i telj^o enostranske vneme, jpoetoji in se zamudi poln strm^-I n.in: 1 To se je dvigalo do neba! A I glej, kako je vsakdanje, ture«* i pomembno in — blatno!** fPa pride mož, ki stopa tih in vase zamišljen svojo pot. Ni-(;komuir ni v napotje, ne zadene I se ob nikogar, od nikogar ne zahteva, naj se mu egne, 3jwdje domačini in bratje, ki jim ni ptil taik tudi 00, ki i* odšel od nas v lepih jeeeoisfcih dneh leta 1906? Čas od feta 1888 cd EL zvezka G*e«orei5evih "Po^Bii** do leta 1902 do OT. avezka "Poezij" pomeni velife do^ eloven-t?k»mu narodu in velik iogobi-tek v narodovem zaklad«. Od-goaosnost Gregorčičeva pred Sodnikom zaradi tega dolga in . zaradi velikega talenta, zakopanega po pegnifcu ob temnih hi težkih dnefc njegovega življenja, bo pač lahka. A kakšen ► bo odgovor njih, ki bi o njih lahko govoril Gregorčič s*«vo-jirrf ljubljencem, sorodnim mu po duhu in trpljenju, z Jereini-- jo, tem najizrazitejšim in naj-J v^ieastnejSim pojavom med 1 misleci m pevci preroki stare zaraaa: '"In sem bil kakor j^-J nje, ki ga v mesnico ženo. — 'fNaMepe ©o delali zoper mene --- j SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANO KNJIGO TWO-WAY PASSAGE PISATELJA LOU1S-A ADAMIČ A ZA NAyApNQ CENO tPZi« ■ - ■ * Pri naročbi ae poslužite naslednjega kupona Pošiljam Money Order za lastnoročno podpisano knjigo: "THE TWO-WAY PASSAGE" za Moje ime - St., ulica ali Box at.—:—---■, .. Meeto in država —rr^—-- Karoeite lahko to knjigo pri: * KNJIGARNA "Glas Narodaw Sifr W, iSth STREET : XQRKil, N. Y^^ VBIDAY, JUNE 18, 1943 " BT SPISANA V ANGLEfeOlNI ^g VRTNARSTVO . . SADJEREJSTVO . POLJEDELSTVO i jiikiiAHiiiiiitiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Združeni narodi potre-tf**- jt , . bujejo ves odvisni ži- xjt Si r Q C 11 veš, ki gaje mogoče pri delati v Ameriki . . . 'ENCYCLOPEDIA Vsak lahko nekoliko ! n-ma i™«^. pomaga, ako mu je mo V*** knji«e- goče letos obdelati ^tO CA VICTORY VRT ^ '^P VDU Pripravite se sa to de- : lo že sedaj i VTjČtfl Di TRPEŽNI PLATNENI Tukaj Je w etri ml knjigi VSE, VEZAVI KA» VAM JE TREBA VEDETI O TEM—KAR ŽELITE PRIDELATI! Skoro 1400 strani — ?mw a«*.* t« podrobno poj*- mca ait< »M a ntaantrg, O ndMri in 700 S 1 1 K sejanja, • gnojenja In oskrM vrta. Najnovejše p a Je VRTNARSTVO Popolni voditelj za vaf SS^SSi^T^r. voini Vil J111 'rtlin, noTe MCtavfno eretlle! — 3 Abecedno kazala vam pove takoj. Popolna raka biardn maka gtraa lcar idil«. Prirejeno a vsako ponebjs rsaka olika - suogo NOVE mori » Združenih drtarah, ca vsako temljo ne rib llnstraeljt »«*«• EDINA VRTNARSKA ENCIKLO JS^^*"*" " ** pedua za domaČo potrebo: moub* b 8- ^ » Nlf rlMirih hmnd tti Jn frias. itt ▼Knarstm, U ga eonlj* vrtnanld b- KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING GO. 216 West 18th Street New York 11. N. Y. da Spoleto še vedno ni odpotoval v svojo kraljevino, a Nem-1 ei nikakor nočejo prepustiti I Italiji na Hrvaškem, da gospodari po svoji volji. Tudi Hrvatje sami se jim upirajo* in sprejemajo sedanji položaj le, ker ne morejo drugače. Kar pa je za Italijo največje razočaranje je to, da je zdaj Ob-ranjba takozrvane trdnjave Evrope potisnila y cteadje vse italijanske sanje o prioriteti na Balkanu — katero niti Nemci ' niti zavezniki ne bodo dovolji-1 li. Vojni vodje rajha danes ravnajo z Italijo bolj kakor iz ' višijsko Francijo, nego z zaveznikom, ter tako dokazujejo, da ' Italiji ne prisojajo sposobnosti 1 da bi izvedla svojo poilitieno nalogo. ZELENE CESTE. Vozači, ti vozijo v svetlih dneh po svetlo sivih cestah, se pogostoma pritožujejo, da jih bole oči. Proti ten»u so našli ' pripomoček v Texasu, ki je podoben zelenkastemu tlaku, s , katerim se ponašajo nekatere Ijubljaske ceste. V asfalt aviftv ] mobifekih oest polagajo zeleno kanienje, Iki je očem zelo prijetno. OHRANITE MIRNO KRI. Kadar se človek razjezi,-ne ostane racfoarjenje brez vpliva na funkcije v njegovem organizmu. Preliava se mu poslabša, nastopi glavobol in kri pri-1 de v nepravilen obtok. Nevarni bolniki dobe cesto tudi temperaturo. Včasih seže ta reč tako daleč, da hoče želodec izpljuniti hraijo ali pa je noče sprejeti. Vse to kaže da mo- ramo biti zelo previdni, in ne se vdajati razburjenju za vsako malenkost.. I Vojna ni še končana in mf ne ( smemo jJOoivatL Na to nas je . 'spomnil predsednik, ko je ob-1 javil vstanovitev Urada za voj- ■ nto mobilizacijo in je dejal, da stopamo v no^o fazo vojnih na- . 'porov iter moramo zato vse naše delovanje v isto usmeriti ter toliko Vojno mašino kakjocr ca- ( vilno gospodarstvo držati je ljudstvo razburjeno. >*Toda narod" in njegova vlada, ki sta z veseljem sprejela teritorijalne pridobitve v Maoedoniji in grški Tlhraciji, se ne moreta rešiti ia klešč, v katerih jih drži fosiače. Vrhu tega pa Nemčija stalno rakoriščarva možnost turškega napada na Bolgarijo, talko da je v tej deželi zavladalo stanje i večne nesigumosti. j (Nobena država pa ni taktt tv skrbeh kot Italija, ki'ima: na umu velBkanssfci nacrt; %atere-ga cilj je pretvoriti večji det, in morda celo vso ju^cvvzhod-no Evropo v svojo gospodarsko in politično zaledje. Največ ji je seveda interes Italijanov za Jugoslavijo. Razkosanje t« dežele jim je Bilo po volji— tudi 6e pozneje so z vsemi sredstvi skušali zatreti idejo jtkgoslovanske skupnosti 6 kontrolo Hrvaške in protekUo-ratoom nad Čfrrto goro, so se na-dali napeha. N5 dolgo, odkar so italijanski listi pisali, da je Črna gora zdaj italijanska, a velika Albanija nepobkna realnost. Na za|o6t| pa se Italijanom še vedno ni po srečilo pridobiti zase črnogorske prvake, ki noeejo i njimi sodelovati v tej separatistični politiki; Črna gora je postala etjo najhu^li' tojičč za Italijane, katerega še njihoVi vojaki boje. ' Italijansko ptodi^aitfe na Balkan jebilo izvedeno v cilju, da Italiji zavaruje popolno dominacijo Jadralskega morja, ki naj bi postalo nekakšno italijansko jezero; dalje so stremeli Italijani za ekspfoatacijo vodnih sil in bogastva rude v Oaimaciji, ts katerimi so narne-ravaSi podpreti i ivojo industrijo. Toda razmere se niso razvijale pOKiig&Kmh želj^L . Tudi na Hrvaškem so dMži-vdH hnfla jrwn^aranie^ Vojvo- Bombardiranje Nemčije Visoška kronika ROMAN — Spisal Dr. IVAN TAVČAR. ^IIHIIIIIIIIIIIIUIlillllllllllllllllllllllll 11 lUIIIIHtllllHIlllllillllllllllUSHItlllllK1 '(OWL) — Bombardiranje' Nemčije ima pred vsem namen vničevanje nemške industrije. Veliki napadi na Dortmund in rhissSeldoi'f, katerim so slediili uničujoči napadi na mesta iv1 Biuhrskem področju, šo got(of\To zadeli v živo. Iz Ruhra se ne more preseliti veliko industrije v druge kraje; največji del niara ostati tam. Is2 redko kateri vojaški strokovnjak je prepričan, da je mogoče vojno dobiti samo z boiribandiranjem, kakor trdijo neflri zagovorniki te teorije. Toda Voijribardihi-nje v takem obsegu kot to sedaj delajo ameriške in angleške zračne sile, če cb izvrSeva-no zadosti dolgo, lahko resno oglfazi in oslabi industrijo, od katere živi nemška vojska, in bo verjetno oslabila tudi mora* lo naroda* Da je morala že nače ta, dokazujejo pritožbe, ki prihajajo od sovražnika in njegovih prijateljev. I&pansko časopisje in radio; katere kontrolira Španka fašistična stranka, dvignili oeter protest proti temu bombardiranju. Najprej so se španski časopisi pritožili proti nečlovečnosti napadov -proti civilnemu prebivalstvu. Ko so Niem^i napadli civilno prebivalstvo, se niso nikdar spomnili, da o-memjo; in niti tedaj tega nisoj storili, ko so nemški piloti, ki, «o pomagali Pranku v španski civilni vojni,, napadali Španko crvihjo prebivalstvo. Samo napadi na Nemce so nehumani. iV zadnjem času pa so bila tiana nova navodida španskim fiasopisom. Na temelju teh na-' vodil imajo sedaj španski časopisi pisati, da Španijo ne zanima toliko bombardiranje civilnega prebivalstva, kot dejstvo, da to -vlodi do povračila z isto mero in do haosa. Tako1 govorijo Španski fašisti. Oni. pa niso nikdar opozarjali Nem-| ce, naj ne bombardirajo Varšave, ali Rotterdama, ali BeogTa-da, ,ali liondona, saj bi vendar tudi to lahko vodilo do povračila z isto mero. Sedaj pa, ko zares z sto mero vrača, zahtevajo naj prenehairio. Odslej 'bomo gotovo vedno in zopet slišali te etorije ponavljati od Nemcev, Italijanov, Japoncev in njihovih prijateljev. In to če bolj se bo vojna nadaljevala in če bolj bo efcttraž-nak zadet. Dostikrat bodo a-pelirali na naša človeška eu-istva. Mi pa znamo dobro, da je ta propagandna kampanja protr 'bomfoardiranju samo ž naše strani eno od r^ovražnikfc*-vih orožij, sredstvo, is katerim hoče čim ibolj odložiti svoj poraz. In če bi sem jim zares posrečilo prepričati nas, da moramo popustiti v bombardiranju, *>i to pomenilo, da bi moralo poginiti še več Amerikanoev, pnedno bi bili y stanju dobiti vojno. Urad za vojno mobilizacijo. DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK Iti!* je nov* knjiilc* »»OBa kaka ameriški driavliaiL Polef Tpralaaj, ki Jih aaoadaa iodalki. stavijo pri lapita a dr-•BTlJsastTo. Toebnje knjiSca «s -v IL dola aekaj ▼tjtnih Male ls sfodorloe Zedlnjetdb drtav, t IIL dsia pod nasloroat Basao. pa Pn«las aeodTlraostl. Ustava Zedl- ajemlb drltT, Lincoln or govor r Qottysborn. PredaedolU Zedlajo-alb drtsr la Poedlao drtars. 0«a kaJUM Jo samo 60 centov. ta so dobi pri: Aovinic PCBoanNfl oo. BI« Ws^ 1Mb SL. NEW IOBB U Nato se je s prijazno besedo obrnila k meni: - . "Ti fi pameten! Ti boš dober gospodar iia Visokem in veliko boš pridelal. Tvoja bisaga je široka Ji nabasana. \Io.c!a bnaš kaj žganja v f Privošči mi ga par požlrkov.*' Res sva imela žganje pri selbi, in da si ne nakopljem njene j^ze, To je 'bilo moje prepričanje t®ti dan, ko sem ieil Oeepo^i natočii. svojega žganja. ' Gospod Jezus ni bil zadovoljen s tem prepričanjem in v svoji pravičnosti je posla! name bridko in trnjevo pokoro. 1 Kakor je bila prej ska kavka omagala vsled plesa, tako je 3 omagala sedaj vsled pijače. Zaspala je. . ^ Takoj sta bili pri nji mlajši tovarišici in a veliko spretno- 4 ftjo sta pretipali kriio in vse dele njene revne obleke kjer bi * bil lahko všit kak denar. PrkipaH pa nista ničeear, ker je i bij a Luke že v a "beseda prazna beseda in tja v en dan iarečena. 1 Ciganka je očitala Liukežu, da je lagal, ko je čenčal o cekinih, ki naj bi~bili všiti v -skakavkino obleko. Hotela je,' 1 ker v obleki ni ničesar iztaknila, zaslužiti na drug način. O- i brcnila se je k hlapcu z besedami: } "Plačaj sold, pa ti pogledam Iz zelenega grmovja j«, prikorakal cigan Dtušan, ki sva ga poprej motila pri lovu. Na rami je nosil srnjaka-kozliča^ katerega je bil vendar zalotil v tihem gozdu. Moi dveh žen je vrgel svoj pllen na trav^; puščica je tičala živali v vratu. Nato je pogledal. Legel je na tla zarjovel:, "Je«tr!" Obe njegovi ženi, tako cigarfka, kakor druga — pozneje sem zvedel, da je bila hči dobrega grnntarja v selški dolini in da jo je s ciganom pqpihala od doma poštenega oeeta — sta, bili kar v hipu zgolj ponižnost in postrežljivost. Ciganka se je sladkala: 44Najprej nekaj posebnega! Ali molim te, Dušan, da. fe ne buduješ, če bi ne bMo dobro!" Pristavila je še: "Na te sem mislila, ko sem kradla." 4'Ajdi k vragu!" je godrnjal Ejušan. Tudi ona se je. razburila ter odgovorila jezno: "Boš pa pustil, če ti r-e bo všeč! Dotekniti pa se me nikar, ker bi se branila!" Nato je nadaljevala: "Ta Felenič, ki v Selcih mašo bere, ki vse ve, k? zdravi 1 ju di in mlade prašičke, ki se raegovarja uian dragi. " ^^idi k vra&u!" j^bfl -ciganov »petni odgovor. v > > ■ - - ^ (Nadi^vaig^ prihodnjič.) ---^— NOVA IZDAJA Dobri Atlas je nujno potreben ... in ravno v HAMMONDOVEM NOVEM« Svetovnem Atlasu NAJDETE ZEMLJEVIDE, KI SO TAKO POTREBNI, DA MORETE SLEDITI DANAŠNJIM POROČILOM Zbirka nanovo in lepo tink*nih zemljevidov v 7 barvah, kaie svet, kakorfen je danes in vam pomaga razumeti zgodovinsko vaino delovanje diktatorskih in X , demokratskib vlad. * • " • 1 v * • ♦ ' NEKAJ P08EBKIH VAŽNOSTI VSEBINA ATLASA j Seatav .vrta-*becedni seznam J^S, "J-ZZZ dežel, provinc—navaja povratno, u Mrk» m> taks popsins, d* je a vnkip prebivalstvo, glavna mesta in ^^U^m^^Znfi^J^JSit^tr* kra l na zemljevidu. Kwnpm («sne»), ssreenjs Evropa (sk i***- - * hu vsjae). Anglefiks stsij^ Frmneijs, Nw vnM» in ^roov_navaia «Ja luujs, 6iieK Bslsndsks, Mgljs, oeznam moi inir^uv J n^u«. cidi. —rhtiklh ti)* ime kraja, okraj, in državo, pre- imuhu remuik. B^tmi*«, tmb, J«. bivaUtvo in kraj na zemljevidu. Zastav, vodilnih driav_v pol- SZtt. nih barvah, vaeca skupaj 56; ce- ***** A-ertk. um m), AMka se«m , i .« i AsMTflrs, Kanada, Zdiulsas Man, Mehika. O- la vrsta narodnih barv. irHnJa Amerika ta Zspsdns Indija. ILUSTRACIJE—45 akrbno izbranih resničnih fotografij iz vseh krajev sveta. NOVO LJUDSKO STETJEr—Uradne Številke glavnih mest in trgov v Združenih državah in kaže primerjavo a starim štetjem. ..V ■ '-^."i--SEDAJ Bvet pripada ljudim, katerih radovednost nima obzorja Ts stlaa. U as aeks popcs^Js, Ima usa X ■ I I /i/iyj #nv reiiti maralkatsra oaaproCoJoča si Tpraisajs. m J ki aastsnejo v rasalk rssgoTorlh. Strsal so A ^^ t4t«th***» »rtUtim assaja ia podajajo raa> ' aeSnost semlje, prrlns aonbiega sssUrs, pokra- PO POSTI Jlne In globortno ocesnor ln Jessr, dolgost naj- dsljan rek la prskopar, porrflno pogUrltnlb V URADU — 35 CENTOV otokov ln Timkost aretondb goira. Tn so od go- _____________ Tort as mnoga dansinjs vprašanja. • --- 48 VELIKIH STRANI Naročita pri: Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York llr N. Y.