Slovenski župan. (Dalje.) Dosedajni članki so menda vsakemu kolikor toliko pojasnili, kakošen naj bo župan. Ni pa še zadosti, da ima župan vse omenjene lastnosti, on mora tudi vedcti II. Ktera so žnpanova opravila. To je drugi oddelek, v kterem se bo županom pokazal krog, v ktereru morajo delati. Županova opravila uoločnje srenjska ali občinska postava, od ktere se bode navajal tu pa tam kaki paragraf, ki naj pa nikogar ne prestraši. — Župan ali prav za prav srenja, kterej je predstojnik pa naj skrbi po §. 24. 1.) da se dobro gospodari s srenjskim premoženjcm; 2.) da se varuje Ijuclem življenje iu lastnina; 3.) da so ceste, pota, trgi in mostovi vedno v dobreui stanu, da Ijudjc varno in lehko potujejo in občijo po suhem in po vodi; 4.) da se glcda na to, kak živež seprodaja, pa posebno, da se glcda na pravo mero in vago; 5.) da se skrbi za zdravje (Gesundheitspolizei) ; (j.) da se gleda na posle in delavce, in da se spolnuje službinski ali poselski red ; 7.) cla se skrbi za naravstvenost, moraluost (Sittlichkeitspolizei); - 8.) da se ubogira pomaga in da se napravijo siromašnice, pa da se narejene sirornašnice dobro oskrbljujejo; 9.) naj srenja nadzira vse, kar se tičc zidanja in ognja; naj spolinvje zidavni red in daje privoljenja za zidanje; 10.) da se pazi na šolo, ktero vzdržuje srenja ali občina, da se, kjer so potrebne, napiavljajo nove šole in napravljene obranijo; 11.) da se pomirijo in poravnajo srenjski udje, ki so v prepiru; 12.) da se premakljive reči po dražbi, to je, tistemu, kdov več da, prodajnjo, licitirajo. To v kratkem je zemlja, ktero mora človek, ki je izvoljen za župana, obdelovati in to hočemo sedaj preglcdovali bolj natenko. I. Srejiisko premoženje. Prvo in najimenitnejše delo vsakega župnnaje, da skrbi za občinsko prenioženje, v ta namer. je v prvo prav pamctno in potrebno, da si župau čez vse srejnsko j)rcmoženje napiše prav ualančen pregled, si napravi tako imenovani _inventar." Ta pregled, to kazalo sme vsaki srejnski nd pregledati in iz tega sc vedno do dobrega ve, koliko preinoženja ima srejna in kako se s srejtiskiin premoženjcm gospodari. Župan naj pazi, da se srcjnsko prcmoženje ne maiijš-t, niarveč da ima sienja kolikor le mogoče dobička. -- Če župan kako leto kaj prigospodari, če mn konec leta nanircč, ko so letni fitroški vsi poplačani, še kaj ostane, smc ta ostanck lc tedaj razdeliti in porabiti v posebcn namen, čc ima pravi vzrok iu če se vsc srenjske potrcbščiue poskrbljujejo brez posebnib priklad, in če se smc upati, da ludi v prihodnje posebnih priklad treba ne bo. Vsako leto naj naredi župan račun ali prevdarek, iz kterega se razvidi, koliko bo prihodnje leto dohodkov in koliko etroškov. Ta prevdarck naj se prcdlaga vsaj dva meseca pred konccm leta srejnskemu odboru, kteri naj to reč vsaj v cncrn mesecu prcgleda. Ravno tako mora župan, ko je lcto prcteklo, naj manj v dveli uicsecib spisati račnu o dohodkih in stroških srenje in o srcjnskib napravah. Odboru pa gre pravica in dolžnost, da račun nateuko in vestno pregleda, in potrdi, če jc vse v redu. Prevdarek za prihodnjc in račun za preteklo leto pa sc morata staviti štirnajst dni vsakemu srenjskcmu udu na ogled, da tako vsaktcri lchko razvidi, kako se s srenjskim j)remoženjcm gospodari, in da je vsakenm jasno, so li možjc, ktere si je volil v srenjski odbor, spolniii zaupanje, ktcro je stavil na nje. Dalje trcba žnpaim skrboti, da so dohodki in stroški v pravej razmeri, namrcč, da se ne izdaja več, uego je ])rovdarjeno. Prigodi se pa časi, da je stroškov vcč in tndi takib, na ktere nihče niti mislil ni, kteri se niso vzeli v prevdarck. Pri takej priložnosti naj se župan posvetuje z odboroin in išče privoljcnja. Le če je posebna sila in bi se nied teni, ko se posvetuje odbor, vtegnila zgoditi srcnji škoda, le tedaj sme župan take stroške, ki niso v prcvdarku, iz lastue oblasti izplačati. Kakor hitro pa jib je poplačal, naj pa ob enem to naznani odboru. (Dalje prihodnjič.)