&'«.. *!0. Izhaja tri k nit un todlsn t 4estfli Izdanjlh, in .-sicer: vsak torek, četrtek in so'ioto, /jutranje Iz- . danje opoldne, večerno Izdaiije pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi isrodnimi prilogami ter s .Kažipotom* ob novem letu vred po pošti pro-jemana ali v Gorici na dom pošiljana: . VSe leto ....... 13 K 20 h, ali gld. (i-60 - ¦"- pol leta, . .-. S':K~>?^;6~L^-!?t°^*ir<'&3Q-~~- četrt leta.......3 ," 40- „ , „ 1*70 Posamične številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema npravništvo v Gosposki ulici Stv. 11 v Gorici v »Goriški '.Tiskarni* A. GabrSSek vsal dan od 8. ure zjutraj do 0. zvečer; ob nedeljah pa ocJ 9. do 12. ure. Na naročila brez doposluue naročnine m ne oziramo. wPRIMOBEO" utaja neodvisno" od «So2e» vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »SoCa* in »Primorec* se prodajata v Gorici v to-bakarai Schwarz v bolski ulici in Jellereitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni LavrenSiS na trgu.dellaCasermain Pipan v ulici Pontedella Fabbra. Tefeajj XXXI. (Večerno izdanje.) Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog In narod! UreduiSiv«, se nahaja v Gosposki ulici SL 7 v Gorici v 1. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah m praznikih od 9. do 12. dop. UpravnUtvu -e nahaja v Gosposki ulici St. 11. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in drugo reči, katere ne ¦ in »Primorca* šo ^Slovansko knjižnico**, katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do G pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v »Slov. knjižnici« se računijo po 20 kr. petit-vrstioa. cGor. Tiskarna* A. GabrŠČelc (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Odprto pismo. ijosp Alojziju ir. Pajer-ju, vitezu de Momiva, deželnemu glavarju itd. itd. Vaše fias!o[);H/je v dežflsom zboru me sili, da nastopim proti Vam lo javno pot; naj sodi o Vas in meni naše ljudstvo. Klicali ste me v javni seji dne 17, t. m. k rodu zalo, ker bi bil n c d c 1 i k a t n i m polom objavil dogodke v deželnem odboru, zavijal glasovanja in r a z p o s t a v 1 j a 1 nsebe. V isti seji, ko s>le mene klicali k redu. pa ste mi Vi očitali kot deželni glavar: „I)očim smo mi v vročem poletju ti o 1 a 1 i z a dobrobit dežele in ste vi uživali hlad nekje na K r a n. j s k o m ali drugod, delalo se jo od gotove stvari na t o, ti a se j o pokopal o koristno podjetje na škodo dežele*. Odgovarjam Vam na to, da ni res, da sem zavil kak dogodek, ter Vam pravim, da vsak d o 1 a ž o( kdor tak o g o v o r i. Ako som povedal dogodke v deželnem zboru, prisilili sle me v lo Vi in Vaša stranka, ker niste pojasnili »tvarj., k'.tkor je bila Vaša dolžnost. Prof. Berbuč jo kot poročevalec finančnega odseka napadel mene kot deželnega odbornika in podtikal meni kol poročevalcu o deželni užitnim", da sem jaz delal proti interesu dežele in jaz pokopal za deželo koristno podjetje sprejetja užitnine v deželno režijo. Obrnil sem se na Vas, da spravim to vprašanje pred poseben odsek, poudarja je izrecno, da z«L%, da se varuje ugled deželnega zbora, m zato, ker ni mogoče, da bi se v javni seji tako težko vprašanje, kjer je treba strokovnega znanja, dognalo, marveč je jedino pravo mesto odsek. Priznavam, da ste Vi in italijanska stranka ugodili tej moji želji. Veste pa, da je finančni odsek, kjer imajo večino Vaši ožji pristaši, ne da bi se zaslišalo mene i n n e da bi se temeljito pregledali spisi, na podlagi o b d o 1 ž i t e v p o s 1. dr. Gregorčiča in dr. R o j c a ter predloženih časopisov izrekel zahvalo prof. Berbuču kot poročevalcu finančnega odseka in meni kot deželnemu odborniku grajo. Menda je nezaslišano, da častni sod koga obsodi, ne da bi se prej pravilno bavil s položajem, in ne da bi se zaslišal oni, proti kojemu se izreče sodba. No, lo so storili ' italijanski posla.ici conte Panigai in dru- j j,o\i. Meni se je tako odtegnila vsaka prilika, I z a u p n i m p o t o m stvar pojasniti. Vi kot deželni glavar dobro veste, da j nisem vodil zadeve o sprejetju užitnine v lastno režijo od sklepa deželnega zbora od maja 1900. do decembra tistega leta, torej do takrat, ko je bilo že v deželnem odboru sklenjeno, da se za I. 1901, ne napravi užilninski urad in je bilo gotovo, da vlada odvzame deželi pravico pobiranja užitnine na žganje. Bil ste poročevalec vesta čas Vi! Ne pomaga Vam trditi, da Vam je doželni odbor dal carto bianco v zadevi užitnine, imel ste torej le še več oblasti nego poročevalec v tej zadevi. Vi imate po deželnem statutu neomejeno pravico, odkazuti reševanje spisov onemu odbuniku, kakor se Vam zdi. Sklep deželnega zbora za pobiranje užitnine v lastni režiji pa je dobil po Vasi volji v roke dr. V c r z e g n a s s i in v seji deželnega odbora ste prevzeli to zadevo od njega Vi, v pričo dr. Maranija, dr. Abrainn in mene. V i ste predlagali, naj se odpošljela deželni uradnik Ernest Klavž.ir in knjigovodja Evgen Kavčič zaradi poizvedb in zaradi pobiranja pooblastil po deželi in v Vaših rokah je bila zadeva takrat, ko je deželni odbor soglasno z Vami s 8 glasovi proti enemu dognal — 1. da manjka podatkov glede dohodkov na deželni užitnim; ± da manjka podatkov o t r o š k i h lastne režije; 3. da vsled tega deželni odbor n e m o r e nastopiti pri dražbah radi zakupa užitnin, in 4. da za leto 1901. ni izvršljiva ureditev lastnega užitninskega urada. Vi veste, da se j e p r e d 1 o g n a d e ž e 1 n i z b o r, s katerim se odsvetuje.prevzetje užitnine v lastno režijo, v deželnem odboru sprejel enoglasno. Svoje poročilo sem prečital v deželnem odboru od besede do besede, ne da bi kateri gg. odbornikov kaj ugovarjal ali dostavljal, Ako se mi je torej izključila mogočnost, stvar pojasnili zaupnim potom, se me je tako sililo, da sem povedal resnico o stvari v javni seji. V tem ni nič nedelikatnega, marveč je več kot nedelikatno postopanje finančnega kot častnega odseka, da se je hotelo potrditi neresničnosti v poročilu prof. Berbuča. Pravite, da ste stavili na dnevni red deželnega zbora lo vprašanje, ker nastopate z odprtim vezirjem, V tem slut^a ste morali pojasniti v deželnem zboru, tla jaz niše m bil poročevalec v tej zadevi od maja do decembra 1900. Ako pa ste pripustili, da se mi v javni seji očita nekaj, kar ni res, potem nisem imel dr»,;c poli, nego nastopiti jaz z odprtini vezirjem. Ako sto mi Vi dali grajo, ker sem povedni, kako se je glasovalo v deželnem odboru, pase na to grajo ne more in prav nič o z i r a t i, ker sle fo Vi v javni seji še veliko b o 1 j n e d e 1 i k a t n o obnašali, očitaje mi, da med tem, ko ste Vi delali, sem jaz pohajal. Vi dobro veste, da sem bil navzoč pri obeh sejah, k j e r j o šlo za to vprašanj c. Vi kot deželni glavar ste mi vzeli poročilo o tej stvari iz rok in ste hoteli delali Vi sami. Vi ste mi dali kot deželni glavar dopust za kratek čas, da sem Šel v toplice, torej ne na hlad, ampak zdravit se! Ako ste mi Vi torej to v javni seji očitali, potem Vas obžalujem, da sle kot deželni glavar pri tej priliki tako postopal! To Vaše nastopanje pa daje zn.ni dobro vsedli, prišla je neka droga gospica iz Srednjega vabit Mateličevo, da bi j šle skupno domov do Ravni, nakar ji je od- J govorila, da je še preveč utrujena, da bi že odšla, in ona gospica je pozdravijaje odšla, r Precej po odhodu g. iz Srednjega je vprašal I eden dotičnih gospodov: Kedo je pa ta, ki j je bila sedaj tukaj? Rekla je: Ta je iz Sred- j njega. Mogoče je se.<5tra g. vikarja, vpraša j dalje gospod* M je bil nekako močno radoveden? Med tem pogovorom je nastal za j drugo mizo grozen ropot in krik, da je vsa j družba strmela radi osornega glasu sestre g. j nunca iz Srednjega. Zadirala se je nad onimi, i ki so imeli tak nedolžen pogovor. Bila je s j pestjo po mizi, da so kozarci leteli po sobi, i kričoča: Kaj imate Vi govoriti proti temu?! Bodem Vas šla tožit, plačali bodete 5 gld. j kazni! To je razžaljenje časti, da bi Vi pri- j merjali to liberalko mojemu bratu! Govorila je še mnogo besed, katere pa so tako robate, j da bi se ne smele tukaj zapisati. j Čujte, ljudje božji, kaj so pa zakrivili | ti gospodje s tem pogovorom? Ali ni to le J sad klerikalne »izobraženosti*? 6. nune iz J Srednjega, ali bi ne bilo bolje I učiti sestro — lepega vedenja, J nego udrihati po »Pavlini* s »Pri- j morsko glisto?" [ Livčan. j Iz vipavske doline. — GL urednik! Prosim, sprejmite v Svoj cenjeni list, vrlo J »Sočo", par vrstic iz mojega peresa v po- j polnitev dopisa iz Šmarij v 105. št. cenjene »Soče". Bralno in pevsko društvo »Školj* je priredilo v kratkem času svojega obstar r,i dve veselici. Jedno v jeseni lanskega \C'\ drugo letos 1. septembra. Vsa čast društvu, da se ni zbalo ogro. -nih stroškov priprav, kakoršne je bilo vide .i. Vsa čast pevcem in njih pevovodji. Le tako naprej, dragi vrli pevci, in obstanek Vašemu čislanemu društvu je zagotovljen. — Pač še z večjo unemo se oklenite Svojega vrlega pe-vovodje in ne poslušajte hujskačev, posebno | pa ne onega, ki Vas je nekdaj ozmirjal s ktopotci in Vas hotel letos, kakor sem slišal, ob pozni uri pri Vrtovčih nahujskati zoper Vašega pevovodjo. Ni pa pomislil, da potrebuje njega (g. pevovedja je menda tudi organist) prav tako, kakor Vas v cerkvi, temveč poslušajte glas svojega vodje, in vspeh Vam je zagotovljen v napredku petja in v izobrazbi. Kar se tiče govora, moram reči, da besede, govorjene iz srca — so segale tudi v srce. Igra pa, reči moram resnici na ljubo, ni ugajala ni meni ni marsikomu drugemu. — Preveč pretiranosti, da se ostreje ne izrazim. Smarenci! Čemu iščete ptujih moči, ko imate zadosti dobrih moči v svoji sredi, kar snio opazili pri lanski veselici.-r=.Društvo ima pa tudi namen, da domačine izobražuje. — Veseli*nemu odseku bi svetoval, sicer brez zamfeifc* da bi bil bolj izbirčen, kakor pri osebah, tudi pri igrah. — Le primerjate lansko pa letošnjo igro. — Prašajle ljudstvo, katera je bolj ugajala. — T« treba v ozir vzeli priprosto ljudstvo, kojega je v veseličnem prostoru vedno največ. — Sicer pa le čvrsto naprej 1 Nadejamo se, da se vidimo v prijaznih Šmarijah, če ne prej, vsaj ob priliki, ko razvije društvo svojo zastavo, kakor je omenil govornik, in takrat še v večjem številu. U d e l e ž n ik. Iz Slivnega. — (Odgovor na dopis iz Slivnega v .Soči".) Ni res, da je bila volitev županslva potrjena dne 25. novembra 1897. Torej primanjkuje še dva meseca do celih štirih let, odkar nant uraduje naš slavni župan I. Kralj, Res je, da dopisovalec ne zna, kedaj se začenja računiti poso! županstva in starešinstva. Res jo, da bi bil že davno razpisal novo volitev obč. slarašinstva, ako bi se me ne bilo krivo tožilo na si. e. kr. okrajno glavarstvo, misleč si, da pred časom razpišem. Ros je, da me je skoraj splošno občinstvo prosilo, da ne razpisati volitve, ker si jo Perici želijo bolj kot duša sv. raja. Res je, da Andrej Peric iz Slivnega je prinesel v roki odlok od c. kr. okrajnega glavarstva iz Sežane z dne 29. decembra 1900 št. 13.431, da naj se opravičim, zakaj ni še nove volitve. Jaz sem na to sporočil c. kr. okrajnemu glavarstvu v Sežano dne 7. januvarja 1901 opr. št. 7 v zmislu določila § 23. ob. red. Ni res, da gosp. župan in tajnik sta med čitanjem preskočila označeni § 20, ker še do danes ne vedo, da sumšini in na-stopniki, kakor tudi udje županstva se volijo na tri leta, in ne ,4 ali morda 5 ali še več let. Res je, da Ivan Peric in 2—3 pristaši ne znajo računati in kedaj se začenja služba županstva, slarašinstva in zastopnikov. Če bi bili poznali, bi ne bili krivo tožili. To lahko vsak razume. Saj ni v času babilonskega stolpa, da ljudstvo ne razume. Ni res, da naš slavni župan uraduje prav možko, kakor gre prav njemu in tajniku. Res je, da uradujem vestno in pošteno. Ni res, da podžupana, starašine in ostali občinarji so mi deveta briga. Res J2, da podžupana imam za poštena in vestna moža in kar se tiče posla lastnega, ga tudi vestno skupaj izpolnujejo in enako starašine, in ostale občmarje za vse vestno in verno skrbim in uradujem in nobenega ne zametujem, kakor bi bil kateri vesel, da bi bil strankast. Ni res, da je v pravem pomenu besede vse v polnem neredu in v nemarnosti, o čemer se prav lahko vsakdo prepriča, naj pride od kjer hoče v našo občino, zagleda pot, da ni pot, temveč le znamenje, da je utegnila tam biti nekdaj kaka pot. To je sramotno vsem in skrajni čas bi bil, da bi višja oblast take in enake nemarnosti odpravila. Enako temu je vse obč. poslovanje, ne da bi se posamezno pisalo. Res je, da tukajšnje obč. poti sem jaz storil delati in dosegel, da so bile prav dobro urejene, kakor še nikdar poprej. Res je, da največji obč, zemlj posestnik Peric je največji upornik pn delu in popravljanju občinske poti. Res je, da je nekoliko naliv sedaj razpral občinsko pot. Res je, da ni še noben pal ali se celo preobrnil; re3 je, da če bi bila taka, kakor jo imenuje, bi bila višja oblast v to kakšen korak storila in me kaznovala. To lahko vsak razume, če nima glave v mehu. Torej naj pride vsak in naj se prepriča, kaj dobi tam, ko so jo sedaj nalivi in hudourniki razprali, in kaj malega razkopali. Vkazal sem tudi, da bi si jo vredili; iega pa ni mogoče, ker dežuje. Ali tega dopisovalec ne razume. (Konec pride.) DomaČe in razne novice. I Žapanom sežanske občine je bil iz- j voljen dne 21. t. m. g. L. Mahorčič, od j katerega pričakuje^ občinarji opravičeno, da I bo vodil občino vzorno in v naprednem J duhu. Čestitamo. I Pogreb škofa Sterfca. — V soboto j so pokopali tržaško-koperskega škofa mon-I signora Š ter k a. i Kondukt je vodil kardinal in knezo- | nadškof Missia, pred njim sta korakala škofa 1-Mahnič- in Jeglič _in_ dalje spredaj v dolgi | vrsti kakih 200 duhovnikov^ Krsto je nosilo j 8 duhovnikov. Za krsto so šli prvi sorodniki | pokojnega škofa, potem duhovniki škofijske j pisarne, zastopniki civilnih oblasti z namest-| nikom, ekscelenco grofom Goessom na čelu. j Po tem je sledil župan s tajnikom Manzutto I in slovenskimi deželnimi poslanci. Na to so I korakali členi manjšine deželnega zbora istr-j skega z namestnikom deželnega glavarja dr. J Stangerjem na čelu. Za temi gg. so šli za-I stopniki vojaških oblasti, kukih 40 častnikov I vojske in mornarice z general-majorjem na j čelu. Za tem so prihajale nepregledne nmo-J žice ljudstva. j Pred duhovniki, pred krsto, so bili raz- j vrščeni dijaki državnih šol, veterani, sloven-I ska Marijina družba v ogromnem številu, učenci j šole družbe sv. Cirila in Metoda, vojaška j godba. Ob straneh je bilo nagromadenega j ogromnega občinstva iz mesta in okolice, i Okna hiš so bila gosto zasedena, — Vse-J mogočna laška gospoda v istrskem deželnem j zboru je pokazala svojo dvalisoč-Ietno kul-I turo s tem, da je imel deželni zbor tisti dan j zaključno sejo, ter se jej ni zdeio vredno, j odposlali deputacijo k pogrebu člana tega I dež. zbora. Shod v Šmartnem. — Prišlo je že v I navado, da takrat, ko napove narodno - na-[ predna stranka kak shod, je tudi še eden I ali več drugih shodov po cerkvah v on-j dotnem kraju. Tudi v Šmartnem je bilo tako. j Kvaterno nedeljo je uporabil tamošnji gosp. J nune v to, da je udrihal po sovražnikih du-I hovnikov in sv. cerkve. Omenjal je, da ima J tudi v svoji občini več hujskačev, ki razsir-I jajo med ljudstvom slabe časopise ter pravijo, da duhovniki lažejo in goljufajo še celo s J prižnice in izpred oltarja. V dokaz, da ni temu tako, pridigoval je o moči in oblasti I katoliškega duhovenstva, ki presega moč in oblast svetnikov in svetnic ter Matere Božje. Ko leži bolnik na smrtni postelji in se ozira I nazaj v svoje življenje ter ječi pod ogromnim j bremenom svojih grehov, ki si jih je nako-I pičil tekom svojega grešnega življenja — koga bo takrat na pomoč klical? Mar bo klical na i pomoč svetnike? Ne, ti mu ne morejo po-I niagati. Mar bo klical na pomoč Mater Božjo ? Ne, ter mu tudi ne more pomagati. Sicer I ona lahko prosi pri svojem Sinu zanj; a grehov mu ne more odpustiti. To more storiti le katoliški duhovnik. Ta mu je edini rešitelj. »Ti bogokletnik iz pekla j doma" je kričal „ali ne veš, da s tem, ako J praviš, da duhovnik laže, tudi praviš, d a J Kristus laže, in da laže tudi Bog?" I — Rekel pa je tudi, da so duhovniki ljubljenci Božji. In zakaj to? Duhovniki so navadno iz kmetskih hiš, mnogo jih je tudi v svoji zorni mladosti krave paslo. In glejte! Tu se je ozrl j Gospod na svojega služabnika, p o k a z a i j j e s p r s t o m n a n j, in dali so ga v šolo. V prvi gimnazijski šoli jih je bilo ž njim kakih 80 v šoli, a do osme prijadralo jih je srečno le kakih 12 in še od teh so nekabri šli drugam, samo par njih je bilo izvoljenih, samo par njih je Bog tako ljubil, da jih je odbral za semenišče. Eto izvoljence, ljubljence Božje. — Na koncu pridige pa se je zaletel. Omenjal je potrebo kardinalovih za-I vodov ter vspodbujal ljudstvo, da bi kaj dalo { za iste,, ker so prepotrebni. V letošnji osmi I šoli ni bilo niti enega »ljubljenca Božjega", J na nobenega ni Bog na paši s prstom pokazal. Treba je torej dati Bogu kako direktivo, mora se ga nekako prisiliti, da bo imel več ljubljencev. V to naj pa pripomorejo kardi-I nalovi zavodi, ki bodo našo mladino varovali j pred slabim časopisjem in pohujšanjem. Ne I vemo pa, ali bo Bog tudi na te s prstom J kazal; menda ne bo treba. Torej ena naloga J manj. — Pridiga, kakor se je pozneje videlo, I ni na naše Smartence prav nič vplivala, i ampak jih je le še bolj potrdila v veri, da I ima naša stranka prav, ako se bori proti taki zlorabi c e r k v e. — To je tudi gosp. nune dobro vedel in šlo jo naznanilo na j c. kr. glavarstvo v Gorico, da preti ne-J varnost krvavih pobojev. Posledica tega je bila, da se je javen shod brzojavno prepovedal. Na to se je J takoj izvolil odbor iz gg. Ivan Vendramin in Josip Simčič iz Šmartnega, Miha Jančič iz j Snežatna, Miha Dornik iz Kojskega in Fran Simčič iz Martinjaka, ki so po listkih povabili ljudstvo na zaupen shod v prostore g. Josipa Simčiča. Po listkih soditi, bilo je udeležencev nad 200. Na shodu je dr. Turna med glasnim pritrjevanjem poslušalcev razlagal političen in gospodarski program nar.-napr. stranke. Po končanem govoru se je oglasilo več poslu-I šalcev z raznimi vprašanji na dr. Turna, ki jim je dal potrebna pojasnila. Zaključil je shod v imenu odbora g. Ivan Vendraunn, Kakor je pokazal tu shod, je v Šmartnem klerikalizmu za vedno odzvonilo. Po shodu smo imeli še priliko slišati vrle šmartenske pevce, ki so peli mnogo lepih narodnih pesmij, katere so se naučili sami. Kak razloček je to od onih klerikalnih barab, ki so v Kojskem ob cesti čakali voz dr. Turne ter izpuščali iz svojih katoliških ust besedi »k., c" in»p...a" inlučali kamenje za vozom. Kaj pravita gg. župnik Ma-rinič in .Slomškar" Čenčič k temu? Se neverjet-nejši prizor kazal se je na trgu v Kojskem, kjer so v dežju mogoče več ur čakale po kake tri metre narazen postavljene deklice in dečki od 10—12 let z raznim ropotalnim orodjem v rokah. Ko so zagledale zaprto kočijo, zagnale so krik in ropot, odskakovale od tal ter.tolkle z raznimi orodji. O ti »Slomškova* vzgoja! Tu, tu, gg. Marinič in Čenčič, tu Vaju čaka naloga, in sicer velika naloga l Nečemo biti sicer tako hudomušni, da bi Vama očitali, da so one smrdljive besede a la k .. c Turna, p... a Turna in pa ta prizor sad Vajine vzgoje; ali značilno je, da se to dogaja le v občini, kjer sta vidva delovala za mladino. Vidita, naši fantje v Šmartnem in- drugod pojejo narodne lepe pesmi. Vaši bruhajo iz sebe besede, ki se tičejo spolnega nagonu! S shodom v Šmartnem je dokazala naša stranka, da se ne boji med ljudstvo iu da prodira celo v najbolj zagrizenih klerikalnih občinah. V takem delovanju je naša popolna zmaga gotova. Prej ali slej padejo vse klerikalne trdnjave, postane vsa mladina naša in izginejo sadovi klerikalne vzgoje med njo. Predlogi poslanca dr, Turne. — V seji dne 20. t. m. so pr^li na vrsto trije predlogi dr. Turne, in sicer: 1. Visoki deželni zbor skleni: Nalaga se deželnemu odboru, da sestavi po prizadetih posestnikih vodno zadrugo, da napravi načrte radi osuš';nja močvirja, katero napravlja potok Bersa s pritoki v gorenjem svojem toku ob senožetih in poljih s potoki Užica, Brbačina, Bersa, Obline, pridobi državno pomoč ter poroča v prihodnjem zasedanju deželnemu zboru. 2. Visoki deželni zbor skleni: Deželnemu odboru se nalaga, da se od kreditov, ki so dovoljeni za podporščinc in letne šolske štipendije za obrtnike, porabi vsakoletni preostanek za pospeševanje male obrti v deželi sploh, v prvi vrati pa za podporščinc produktivnim obrtnim zadrugam. 3. Visoki deželni zbor skleni: Pozi vije so visoka vlada, da vpliva pri izdanju zakona o poluševanju, da so za kro-novino Goriško-Gradiščansko izvzarnejo prebivalci okrajnega glavarstva tolminskega ter se istim pridobi pohi-ševanje z drobnim blagom in posebno z optičnimi in fizikaličnimi instrumenti. V seji deželnega zbora v petek so bile na dnevnem redu tudi nekatere podpore. Med temi se je dalo 500 K za spomenik cesarici Elizabeti v Trstu. Prošnji ravnateljstva košarske šole na Žagi zaradi štipondijev se je ugodilo. Prošnja županstva na Žagi za prispevek košarski šoli se je odstopila deželnemu odboru, da jo priporoči visoki, vladi. Katarini udovi Ivančič iz Kamnega se je dalo 100 K podpore; Josipini udovi Macorig pa 200 K. Tu je dr. Turna vprašal, zakaj se je dalo eni več kakor drugi, ker je vendar udova Ivančič še bolj potrebna nego udova Macorig. Posl. Dottori je prečita! razloge, zakaj se je dalo udovi Macorig 200 K. Dr. Turna je na to rekel, da se iz tega vidi, da ni nobenega vzroka, da bi se dalo udovi Macorig več nego udovi Ivančič; torej naj se ali udovi Ivančič zviša podpora ali pa udovi Macorig zniža. Sklenilo se je, da se priporoči deželnemu odboru, da da udovi Ivančič podpore še 100 K, ako uvidi potrebo. — Laškemu in slovenskemu Alojzijovišču se je dovolila podpora 600 K in prvemu še 1000 K za nabavo prostorov. Društvu »S. Vincenzo de Paoli" se je dovolilo 400 K. Dr. Turna je vprašal, kake vrste društvo je to, in ko se mu je pojasnilo, je predlaga'- da bi se naložilo društvu, da izkaže, ? kak *;amen je porabilo to podporo. To se je sprejelo. Zavodu Sv. Nikolaja v Trstu se je podpora odrekla. Posl. M u h a in dr. T u m a sta prošnjo toplo priporočala, a Italijani niso uvideli potrebe društva ter so odklonili podporo. Obrtni mizarski zadrugi v Marjanu se ni dovolila podpora. Dr. Turna je predlagal, naj se, ako se že ne da podpore, naroči deželnemu odboru, da prouči produktivne zadruge, in se potem napravi fond v podpiranje teli zadrug. To se je tudi odklonilo. Sadjerejskemu društvu v Tolminu se je dalo 200 K, v Kamnjah 100 K in v Stjaku 250 K podpore. Raznim akademičnhn korporacijam na Dunaju se je podpora odklonila. Zavezi kmetijskih zadrug se je na predlog dr. Turne dovolila podpora le pod tem pogojem, da se podvržejo reviziji knjigovodstva po deželnem odboru. Izven tega so se dovolile še podpore raznim italijanskim visokošolcem ter županstvom in cestnim odborom v Furlaniji. Poziv prof. BerbuČu. — V deželnem zboru ste naklobasal o užitnini toliko nesla-nostij, da je odgovor v „Soči" vse prene-znaten. Treba je vrednega pojasnila pred večjim shodom. Poživljamo Vas, da skličete v Gorici s h o d, ki bo razpravljal o tem vprašanju. — Ako tega ne storite, ga skličemo naprednjaki in Vas pozovemo na shoi4 Pri-i čakujerao, da se ga udeležite. Občinske volitve t Krminu. — V petek je volil tretji razred, ki šteje 1270 vo-lilcev. Volitve so trajale od 8. ure zjutraj v petek do 4. ure v jutro v soboto. Ob tej zgodnji uri še le so izvedeli, da so zmagaii liberalci z večino 40 glasov. Zmagali so drugi dan tudi v drugem razredu, tako da bodo imeli v starašinstvu odločilno večino. K volitvam za tretji razred so bili privabili tudi Slovence iz. okolice-,-katerih tep|hštes^4ffia..| volilno pravico v Krmiiiu. Volili so po večini za liberalce, v manjšini ia klerikalce. — Laški klerikalci so vabili Sle vence na svojo stran ter radi tega zahajali v okolico. Nekje so rekli, da naj gredo sedaj volit zanje, kakor so oni volili, v_j>eti, kuriji pri državno-zborskih volitvah za dr. Gregorčiča," ali kaj so culi v odgovor: Prav zato gremo volit Vaše nasprotnike. Kakor ču-jemo, je bilo baje slovenskih glasov toliko, da so oni odločili izid v prilog liberalcem. Mi stno tega mnenja, da bi bili storifi najbolj prav, da se sploh niso udeležili teh volitev, ker ni ena ni druga stranka ne zaslužita niti ednega glasu slovenskega glede na njihovo dosedanje ravnanje s Slovenci! Sofija In I demokratje in klerikalci pod Jedil« streho. -- O izidu volitev v mestih in trgih na Kranjskem smo že poročali. Danes je treba pribiti še posebej to, da v Idriji se je pokazala očitna zveza s socijal-nimi demokrati. Oboji so imeli pred volitvami skupen volilni shod, kateremu je predsedoval dr. Žlindra iz Ljubljane. Govorila sta oba kandidata: klerikalni Ar k o in demokrat R i n a 1 d o. Toda zadnji brez iskrice nadeje na zmago, pač pa se je laskal klerikalcem. Oboji so enako besno napadali narodno-na-predno stranko I Drug drugemu so delali komplimente in dr. Žlindra je kouečno zatulil: V slučaju ožje volitve liberalca nikar! Ob tla liberalizem! Farovški »Slovenski List" je dejal, da so te besede zbudile gromovito pritrjevanje. S tem je bila sklenjena zveza klerikalcev in socijalnih demokratov ! — No, kaj to, saj »kavči* bi se zvezali tudi s hudičem, da bi le potlačili n.i-prednjake! — Ali ni to čudno? Socijalui domokratje so v verskih rečeh naravnost revolucionarni, aH klerikalci so se očitno zvezali ž njimi, da so vrgli kandidala-naprcd-njaku. Škandal je velik za klerikalce kakor za demokrate. — Taka zveza je zmagala v Idriji l In to je najžtttostncjsi pojav z letošnjih volitev na Kranjskim), na katerega posledicah bo trpelo le delavstvo v Idriji, zapeljano po »soilrugih*, ki so pomagali vroči požrtvovalnega in za delavstvo res unelega ter marljivega poslanca dr. Majarona, da je prodrl dekan Arko, kateri ima kot c. kr. uradnik tamkajšnjega rudniku nasproti delavstvu naravnost vezane roke. Soc. demokratje so se pokazali tu v čudni luči. O tem bomo še govorili, da bodo videli slov. delavci v naši deželi, kam jih peljejo soc. demokratje iz Trsta. Kako spoštujejo slovenščino na južni železnici. — Poročajo nam, da sredi tega meseca je prišel nekdo s Tolminskega po opravkih v Krmin. Na železniški postaji je vprašal vratarja v slovenskem jeziku, da naj mu pove, ob kaki uri odide zopet vlak iz Krmina proti Gorici. Ali vratar ni hotel razumeti slovenščine, marveč mu je odgovoril: Se ti vol parlar con mi imparati taljan! Res, čudno, da nastavljajo na naših železniških postajah, katere imajo vse polno posla s Slovenci, Lahe, ki ne znajo ali nočejo znati slovenski. Ako že iz drugega ne, vsaj iz prometnih ozirov bi morala južna železnica gledati na to, da vse osobje po postajah v naši deželi, ki prihaja v dotiko z občinstvom, zna tudi slovenski. To moramo zahtevati, če ne že iz drugega vzroka, pa vsaj :z tega, da dajo največ skupička železnici prav Slovenci! Brzojav. — Ravnokar je došlo pet novih stiskalnic za grozdje vsakovrstne mere. Dobivajo se pri Saunig & Dekleva v Gorici, Magistralna ulica i. Telovadno društvo »Goriški Sokol" priredi s prijaznim sodelovanjem »pevskega in glasbenega društva" v nedeljo dne 29. t. m. na Katarinijevem vrtu v Gorici javno veselico s telovadbo in petjem. Bližje podatke in vspored priobčimo naslednjič. Javna tombola, katero je imelo prirediti »Vojaško veteransko društvo v Sovod-njah" dne 15. t. m., se je preložila radi neugodnega vremena. Ker za letos ne bode več mogoče isto prirediti radi poznega jesenskega časa, se letos sploh ne priredi. — Drugače se je ves spored vršit točno, kakor objavljeno. Iz De vina nam poročajo, da se čuje tam včasih po noči grozno vpitje in prekli-njevanje »regnicolov*, ki so se pritepli s trebuhom za kruhom med Slovence. Pred par dnevi so ti sinovi »avite kulture" v svoji pijanosti po noči ostudno opsovali tamkajšnjega župana, ki je pa mimo poslušal psovke iz ust nekega laškega pritepenca, kateri smrdi po 2000 letni kulturi. Šele neki krepki mož je opozoril končno tega divjaka, da tukaj nima preklinjati nobenega, da tu smo mi gospodarji in nihče drugi. Odkar se ta svojat valja po slovenskih tleh v Devinu, se čuje v Devinu dosti slabega; preklinje-vanje, psovanje, tepeži, zmanjkavanje poljskih pridelkov itd, je takorekoč na dnevnem redu. Tako g. dopisnik. Čudimo se v tem poročilu temu, da je g, župan mimo poslušal izzivajočega laškega pritcpenca, kateri ga je žalil. NoCemo sicer l nifiesar predbacivati g. županu, o katerem je znano, kako bridke skušnje ima z Luhi, omeniti hočemo le to: Denimo, slučaj, da bi bilo obratno, da bi bil kak Slovenec tako grdo opsoval in žalil kakega laškega župana —-joj, kako hitro bi ga bil dal vtakniti v luknjo in natvezil bi mu bil obravnavo, da bi bil pomnil za vselej/kedaj je žalil tistega laškega ^ŽUftšUm-.Le^o^ejmo malce okoli sebe, kako I delajo Lahi s Slovenci, pa se naučimo lahko, kako moramo postopati tudi mi ž njimi. Nič pardona, nikjer ni treba prizanašati takim laškim barabam, marveč treba gledati, da S bodo kaznovani vselej za vsako krivico, stor- : jeno Slovencu.. Kakor oni nam, tako mi J i njim; to bodi naše geslo! Potrpežljivosti slo- I venske mora biti enkrat konec, ker drugače I se nikakor ni čuditi, ako se obnašajo ti pri- I tepenct iz dežele lakote arogantno in izzivajoče proti nam! _____ I Iz Cerkna nam poročajo kot odmev o J shodu narodno-napredne stranke, da treba Se posebej kon.statovati, da so se naši somišljeniki tisti dan nad vse lepo obnašali tudi po shodu in še v noč, zlasti pa Ceple-zani. Nasprotno pa so je klerikalna druhal, katera je štela z nuncem vred samo 67 glav, slabše obnašala nogo živina na 14. t. m, na živinskem trgu. Ta banda je nadlegovala j poštene ljudi do mraka in še v noč so j žvižgali in zmerjali, ali naših se na to nihče ni niti ozrl. Dopisnik obžaluje, da je bil med I onimi ljudmi svoj čas tudi g. župan! j J Iz Golcgabrda nam poročajo, da je J bilo tam za časa zadnjih nalivov toliko dežja na ravnini in še več v hribih, da je napravila voda strašansko škodo. Golobrdo je bilo j na polovico pod vodo. Živino so morali od- J peljati iz hleva na bližnji hrib in nekateri ljudje so bili morali zapustiti svoje stano- I vanje. Ta velikanska voda je trajala od 1. ure pop. do 1. zvečer. Poškodovala jo leseno J mostove v Golctnbrdu in v Mirniku in pre- j povedan je bil prehod čez most v Mirniku. j Velikanska je škoda na njivah in cestah. j Veselica bralnega društva ...Jubilej" j v Mavliliijeui se je vršila, 15. t. m. v celem J obširnem vsporedu izborno. V nagovoru je J gosp. starosta Legiša pozdravil došlece ter I grajal, da prvaki soseske se ogibljcjo ali celo J radi malenkosti zapuščajo društvo. Govor jo zakhičil z „Živio* in »Na zdar", na kar so je občinslvo odzvalo. Pelje se jo vršilo lepo in točno, posebno je ugajala »Planinska", koja se je ponovila. Škoda, ker je lo malo pevcev. Pevovodja gosp. Urdič, koji jo tudi j vodja godbe, jo pri prvem nastopu pokazal, j da je že sedaj mojster v tem. Deklamacijo jo g.čna K. Urdič prav lepo deklamovala, zato je žela burno pohvalo. Igra : »Filozof" je do- nesla mnogo smeha, oče Muha (g. Metli- I ko vič) je pravi smešnež, filozof (I. Urdič) je dobro izvajal, Minka (g.ea Žužek) in J leta (g. E. Legiša) v stari narodni noši j sti za prvikrat prav dobro igrali. Šaljivi prizor J (g. K. Gabrovic) je donesel smeha, da si j je občinstvo trebuhe stiskalo. j Tako obširne veselice in prav izvajane j so redke na Krasu; le kmalu spet kaj! j Opazovalec, i J Drobiž. — V soboto je šla zdravniško- I J sodnijska komisija na Trnovo pregledal neko j j 21 dnij staro dete, o katerem se je slutilo, J da bi bilo umorjeno. Komisija je konstato- I vala, da je bilo dete rojeno mrtvo. Mati, ; j 45-ietna Katarina P., jo bila uete zagrebla v j kuhinji. Zakaj, se ne ve. Treba pa dostaviti, I da je omenjena porodica omožena. j 31-letni Jos. Giacomelli je drvil po Korzu s svojim bicikljem ter prišel najbrže j po lastni krivdi pod konja izvoščeka Da- • J nevčiča, kateri je k sreči takoj ustavil konja, i da se ni zgodila druga nesreča nego ta, da si je biciklist pretrgal hlače ter je šlo kolo j „v franže". J Slabejše pa se je godilo 20-letnemu J biciklistu Bož. Bretznerju, zobnemu meha- ! I niku. Peljal se je zadnje dni pret. tedna s J svojim prijateljem iz Gorice v Trst. Pri Ga- brijah je prišel na cesto neki kmečki človek j z mehom na hrbtu, najbrže je šel iz mlina ; ; j ker je taval semtertje po cesti, sta biciklista ' J zvonila, ali on se ni zmenil za to. Ko sta j prišla blizu, pa mu je padel, ali nehote ali ( j je nalašč to storil, meh na tla pred Brctz-I nerja, kateri se je zaletel v meh ter padel • j s kolesom vred v cestni jarek kak 1 7« m ¦ j globoko. Ranil se je na levem očesu z očali, i ranil na levi strani v boku močno, na obrazu i J in na giavi. V obupnem stanju so ga pri- • nesli v Gorico v bolnišnico. i Družita sv. Mohorja. — Naša družba • šteje letos 76.110 udor, to je 2486 udov j manj, kakor lani. Udje se razdeld po posa- s j meznih škofijah tako-le: 1. Gorižka nadškof. . 8.59!) 1. j. 11 manj kakor lani. 5 2. Krška škofija . . 6.208 , 160 , , . „ i a. Lavanlinska škof 23.771 „ 2.025 » „ ' 4. Ljubljanska škof. 29.587 , 519 , „ 1 5. Tržaško-koper. šk. 4.011 „ 23 več „ 6. Sekovska škofija . 598 „ 34 „ ,, „ I 7. Somboteljska škof. 351 „ 7 „ ,, „ 8. Zagrebška nadškof. 47!) „ 60 manj „ „ . 9. Senjska škofija . 206 „ 7 „ „ „ 1 10. Poreška škofija . 136 „ 6 več „ i j 11. Djakovska škofija 65 „ S „ ., » 1 12. Bosniška škofija . 226 „ 11 manj „ „ ., J 13. Videmska nadškofija 185 „ 9 „ ,, >, j 14. Razni kraji.... 541 „ 15 več „ „ » 15. Amerikanci .... 908 „ 104 „ „ „ - 16. Iz Afrike in Azije . 209 „ 128 „ „. „ i j Z razpošiljanjem letošnjih družbenih . J knjig smo začeli dne 18. septembra in pri-I zadevali se bodemo, da častiti udje dobijo e knjige najprej ko mogoče. Odpravili bodemo a ' zaboje s knjigami po tej le vrsti: Amerika in Afrika, lavantinska, krška, ljubljanska, trŽaSka in goriška škofija ter razni kraji. Cenjeno gospode poverjenike, katerim se knjige pošiljajo, nujno prosimo, naj takoj, ko dobijo »aviso*, pošljejo po nje na pošto ali železniško postajo, da ne bode sitnih reklamacij, ki povzročujejo samo zamudo in nepotrebne troške. Poštne stroške morajo Čast. poverjenikom povrniti posamezni udje. One gg. poverjenike, ki dobivajo svoje knjige neposredno v družbeni tiskarni prosimo, naj čim preje pošljejo po nje, da nam zavoji ne zastavljajo prostora, katerega nam itak primanjkuje na vse strani. Razposlalo se bode udom vkup 456.660 knj'L- — Romajte torej knjige v toli častnem Številu po vsem Slovenskem. Budite rojake, poučujte jih, zabavajte in razveseljujte jih ter vnemajte v srcih njihovih ljubezen do Boga in domovine! V Celov&u, dne 18,-septembra 1901.— Odbor. Listnica. — Nekatere gg. dopisnike prosimo še potrpljenja. Radi drugega nujnega gradiva smo tako na tesnem, da ne moremo vstrezati tako, kakor bi radi. — G. dopisniku iz š—a: To, kar ste nam sedaj sporočili, je premalo za dopis, drugače pa nezanimivo. Kadar imate kaj drugega, kakor zadnjič, potem pošljite zopet dopis. Glejte pa, da bo vedno do pičico resničen. Le oglasite se še! Pozdrav! __________ Razgled po svetu. Deželni zbor Istrski. — (Dalje.) Dr. Scampichio je v imenu agrarne komisije poročal o resoluciji poslanca Kozuliča o vinski klavzuli. Sklenilo se je, pozvati vlado, da ob sklepanju novih trgovinskih pogodeb določi carino na 40 K v zlatu na vsa inozemska vina ter zabrani izdelovanje umetnih vin. Depangher je stavil nujni predlog, da se pozove vlada, da zapreči polilikovanje duhovščine na kmetih. Glede električne železnice Matulje-Opatija-Lovran je predlagal dr. Rizzi, da dežela zajamči plačevanje obresti do 20.000 K ter da % te svote udeležene občine zajamftijo deželi. Dr. Stanger je pozdravil železnico, zlasti ker za Libumijo kaj storiti, ima deželni odbor sedaj priliko. — Koncem seje je vprašal dr. Stanger predsednika, ali je morda pozabil pozvati zbornico, da v znak sožalja o smrti mons. Šlorka vstane s sedežev. Predsednik je rekel, da jo dobil lo zasebno brzojavko in osmrtnico o smrti Šterka, drugega pa da nima povedati. Nam. svetnik Fabiani jo kršil ravnoprovnosl s tem, da je odgovarjal na neko slov. interpelacijo le laško. Spinčie* je stavil interpelacijo glede šol pri Sv. Luciji, Mandie glede udeležbe c. kr. mornarske godbe na proti slovanski demonstraciji v Pulju. V soboto so razpravljali med drugim o približitvi železnice Trst-Poreč k Piranu, o železnici Sv. Lucija-Piran, zabavljali so slov. duhovnikom v Istri, govorili o zemljiški knjigi, itd. Nato je zaključil dež. glavar dež. zbor. Bubba se je zaletel ob tej priliki v manjšino, češ, da toliko se je storilo kljubu dolgi nenavzočnosti manjšine, kar pa je odbil Kozulič, češ, da manjšina se ni mogla deležiti dela, ker je izključena iz odsekov, komisij itd. Ruski car v Franciji. — V soboto so bile zaključne vaje, katerim je prisostvoval car, burno pozdravljen od neštete množice. Po vojaških vajah je bil banket, na katerem je govoril predsednik Loubet med drugimi: »Zveza med Francijo in' Rusijo, pripravljena in dovršena med vašim prosvitljenim očetom, carjem Aleksandrom III. in predsednikom Car-notom, je imela dovolj Časa, da se utrdi in obrodi. Ce tudi ne more nihče dvomiti na ideji, iz katere se je porodila, vendar jej ne more nikdo odrekati, da je mnogo pripomogla k ohranjenju ravnotežja med evropejskimi velesilami, kakor predpogoj miru, ki mora biti stalen, ako hoče biti plodovit. Zveza se je s časom razvila in vprašanja, ki so se pojavljala, našla so jo vedno bdečo in odločno ter prizadevajočo si, da spravi svoje interese v soglasje s svetovnimi interesi. Kaj je do-sedaj storila dobrega, nam je v poroštvo za nje bodoče delovanje," Car je odgovoril med drugimi: »Vezi, ki so ovite okoli naših dežel, so se ravnokar še okrepile ter sprejele novo posvečenje po dokazih medsebojnih simpatij, ki so .se tukaj tako zgovorno pojavljale in v Rnrjl toplo odmevale. Notranja vez dveh velesil, ki stre-miti po vzdrževanju miru in ki, dasi dovolj n očni, da si priboriti spoštovanje, vendar ne stremiti po lasti družili vlastij, je neprecenljiv element miru za vesoljno človeštvo." Navzoči so z navdušenjem Culi carjeve besede. Nato je carska dvojica odpotovala proti domu. Na meji Francije je poslal car še brzojavni pozdrav v slovo Lonbelu. Srbija. —• Natalija, bivša srbska kraljica, soproga pokojnega srbskega kralja Milana, skuša na vse mogoče načine, kako bi pripravila kraljico Drago ob ugled v Srbiji ter* tako bi preprečila to, da jo sprejmejo na ruskem dvoru. Zlasti boli Natalijo govorica, da namerava njen sin Aleksander, ako Draga ostane brez otrok, proglasiti za svojega naslednika brata kraljice Drage, po imenu Nikodem. Natalija se trudi baje posebno med Častniki v Srbiji vzbujati odpor proti Nikodemu ter proti kraljici Dragi. Ona misli baje celo na nekako zaroto proti njej! — No, ali tako huda vendar le ne*bo, ker je skoro izključeno, da bi imela Natalija še tak upliv! Crnogora. — Da ni v Grnogori kdove kakega blagostanja med ljudstvom, je znano, pa tudi umevno, ako le pogledamo deželo, v kateri prebiva ta hrabri rod. Obuboževanje sili Črnogorce, da se izseljujejo v vedno večjem številu. Kdor ne more, da bi šel čez Carigrad v svet, pa se izseli v Kotor ali v okolico Dubrovnika, kjer pomanjkuje delavskih moCij, ker se ljudje od tam selijo v Ameriko. Knez Nikola se trudi, da bi preprečil to izseljevanje, ali njegov trud pomaga le malo ali nic. Tako je nedavno obdržal nekega spoštovanega kmeta v deželi s tem, da ga je imenoval za korperala v armadi!-------' O" princu Mirku pričakujejo, da dobi bogato nevesto, ki da tako potreben sijaj dinastiji in dvoru. Mislijo, da vzame kako bogato Srbkinjo ali Rusinjo. — Princ Danilo je prišel med ljudstvom ob ves ugled, ker ima za ženo, kakor znano, Nemko, ki se lioce priučiti lepega jezika Črnogorcev. Buri. — General Botha je na potu v deželo Culukafrov s 500 možmi. Kruitzinger je napadel Angleže v večjem številu, bil sicer odbit, ali Angleži so trpeli jako. V bitki pri Vlakfontainu je bilo ubitih 6 Angležev, več ranjenih, 100 ujetih, okoli 150 jih pogrešajo. — V Kapski koloniji se je vse vzdignilo proti Angležem, kateri ne morejo nikomur veC zaupati. Radi tega nameravajo Angleži razglasiti obsedno stanje Cez celo deželo. Narodno gospodarstvo. Sadna in gozdna razstava v Kasovljah. Prostorišče meri 10 x 26 m, Preko štorih sten položene poševne police in srednji paviljon so zavzemali 140 m8 prostora, - Razstavljenja se je udeležilo 147 raz-stavljalcev. Ves ta prostor je bil založen % grozdjem, sadjem in deloma drugimi pridelki in izdelki, kakor n. pr. žganjine in nekaj vina. — Pogled jo bil krasen, občudovanja vreden. Videti je bilo, kakor bi bilo vse to preneseno iz obljubljene dežele, Čudili se je, kako razumejo naši kmetovalci izbiranje vseh teh vrst. Za naše oko so te razne vrste jako lepe, za naš gospodarski napredek, žal, pa niso vse na mestu, Da, tudi oko naj vživa, ali največja korist je mnogo cvenka v žepu našega posestnika. Ako pa ima že posestnik poln žep, Udttj se tudi lahko privošči in postavi prijatelju lepe reči na mizo, da se veseli in zadovoljuje tudi oko. Videli smo lepo, da krasno grozdje, lepe hruške in jabolka ter krasne breskve, Kar se tiCe prvega, povdarjamo, da ob-.- oji glavno trtorejsko vprašanje v tem, da & iščejo in izbirajo fine in trpežno vrste, ki dado n. pr. dobro vino za izvozno trgo"?. . Kar zadeva drugo, moramo paziti, r1 doseže najvišjo ceno na trgu, tako na primer imamo zbirko amerikanskih breskev, ali prepričali smo se, da te naših domaČih, na divjaku cepljenih, nikdar ne prekose. Videli smo domače eksemplare v obsegu 26 cm, ki tehtajo gotovo po l,\ kila. Videii smo na ameri-kanski podlagi cepljeno damascenko, koje grozd je tehtal nad dva kila, z jako debelimi jagodami, trdo lupino in mesom; torej popolnoma sposobna za transport potom že- ' ležnice v daljne kraje. Opazili smo mnogo trtnih vrst, koje naši trtorejci iz veselja in luksusa goj<5. Nismo upoštevali tega, ozirali smo se le na stare domače in novo vpeljane vrste, koje zamorejo našemu kmetovalcu do-našati največji dohodek. Lepi vipavski dolini pa dvignejo blagostanje in odprejo izvozno vinsko trgovino domaČe vrste: grganja, malva-zija, pinela, pikolit, brzamina, refošk in žali bog rabljeni cividin. Od noveje vpeljanih vrst najdemo italijanski rizling, nemški rizling, ruiandec in tramnier, beli burgundec, sil-vanec, rudeči vršeč, izmed Črnih burgunder, modro frankinjo in tudi porlugalko, v malem razne vrste muškate, med kojimi najtrpež-nejši je aleksandrinski, koji bi nam donašal zbog svoje trpežnosti gotove dohodke ne samo kot namizno grozdje, ampak kot iz-borna vrsta za izboljševanje našega domačega vina. Žlahlnine so bile močno zastopane, ali razumni trtorejci še vedno hrepene za sadno trgovino še trpežnejše, finejše in za prenos. trpežnejše vrste vpeljati n. pr. damascenko in noveje vrst muškatov. Nepoznavalec misli, Ce dobi veliko grozdja, da to trtorejca obogati. Žal ni tako, ker lepota in obilnost ima tudi svoje po-greške. Priporočamo le taka plemena voliti in širiti, ki vstrajajo v vsaki vremenski nezgodi in kljubujejo v dežju med cvetjem proti gnilobi, peronospori, veC ali manj kožicam in pocanju v dežju. Videli smo pa, da so bile dobre vrste v večini zastopane; torej naj se razširjajo. Je pa trtorejcem polagati na srce pravo ravnanje s temi vrstami, n. pr. hočemo navesti pikolite od grganje, pikolit od 1. 1886., in od 1. 1900., koji bi lahko z vsakim španskim vinom tekmovali. Naši trtorejci se poslužujejo zelenega cepljenja, ker je lažje in ceneje. Suhega cepljenja se ne sme zanemarjati, ker smo imeli priložnost videti cepljenko iz 1. 1901., da je pognala dva do tri metre visoke poganke in slučajno je bila tudi z grozdjem bogato obložena na razstavi s korenino. Tudi stranski pridelki so bili zastopani: tropi novec, slivovec, brinovec, celo bezgovec. To je dokaz, da ljudstvo skrbi in skuša iz--, vleči iz svojih surovih izdelkov največji dohodek, to je znamenje napredka. — Tudi sadjereja je bila obilno zastopana. Videli smo tirolski rožmarin, koji ni tako lep v svoji materni ri<žfli. Našli smo znamenito perofikn. n, jznamenitejSo in najboljšo tr-tov-ko hruško, močno zastopano Kanada-rento, zimsko dehanUlrulko, nekaj jabolk car Aleksander, kojih ne priporočamo. Priporočamo pa hruško mečja glava, zimsko nelis-hruško, rento ansko, nekaj vrst ber-gsuool in šest drugih finih vrst, koje upamo, da bodo v raeijonelnem zavijanju in razpošiljanju pri boljših in cenejih železniških zvezah, koje se nam odpirajo, lahko drugim deželam konkurirale. Iz vsega pa smo se prepričali, da za-more vipavska dolina v sadjo- in trtoreji ter v kletarstvu res mnogo storiti. Priporočali bi pa intenzivnejši racijonelnejši pouk v tehničnem pridelovanju sadja, da se izognemo pokvari toliko surovega sadja, katero se _danes jarefičem meče v krmo. Pouk o raeijoneinern kletarstvu, ki Je podlaga izToznt trgovini, inteligenca, šola, državne m deželne podpore v to svrho, bi kmetu v njegovem, državnem in deželnem interesu k boljši pri-hodnjosti pripomogli. Spominski dan naše industrije. Dne 11. t. m, je preteklo deset let, odkar se je oživotvorila nova industrija, ki je bila poklicana na uvaževanja vreden način spešiti našo telesno blaginjo in ekonomijo našega gospodinjstva. Znano je, kolika važnost gre v družini rednemu uživanju kavne pijače, kako so se je čimdalje bolj navadili tako v palači kakor v najmanjši koči, kako važno je torej bilo, to vsakdanje živilo urediti tako, da je tudi prikladno našemu zdravju. Izvestno se še vsakdo spominja, kako živo se je pokojni župnik Kneipp v svojih predavanjih in spisih poležal za domačo in zdravo sladno kavo. Pač je bilo ljudstvo v vedno pravem zmislu že davno spoznalo, da je ječmen najboljši kavni su-rogat, ali samo opraženi ječmen ima zoprno grenak okus, in tudi samo opraženi slad se hitro upre zaradi zoprno sladkega okusa. Treba je bilo torej odpraviti te nedostatke. To se je naposled posrečilo dragemu, v največjem obsegu izvedenemu prizadevanju firme Kathreinerjeve, ki p je bil župnik Kneipp izpodbudil na izdelovanje slastne sladne kave in ki so jo podpirali najizkušenejši strokovnjaki. Vzorni izdelek, ki so ga vsi sloviti zvedenci preizkusili za nedosežnega in izvrstnega, se je potem pod imenom .Kathreiner Kneippova sladna kava" prvič uvedel pred desetimi leti in se odslej brezprimerno hitro in uspešno razširil po vsem svetu. Za ta velik uspeh zahvalja Kathreinerjeva Kneippova sladna kava najprej izredno prednost, da ima priljubljeni okus zrnate kave. Iz-vestno je zanimljivo, kako se mu podeluje ta okus. Kava raste, kakor znano, na grmičastih drevesih, katerih sad je podoben naši črešnji. V teh črešnjah tiče kavna zrna kot seme. Iz mesnatega ovoja pa prirejajo Arabci sok, takozvani ,gišrB, ki se, kakor poročajo potniki, odlikuje z izredno finim vonjem po kavi. Iz tega sadnega mesa dado Kathrei-nerji na otoku Reunionu, slovečem po izvrstni kavi, na način, ki je patentiran skoro po vseh omikanih državah, napravljati izvleček, s katerim se sladna zrna ob izdelovanju prepoji na jako bistroumen način. Tako dobi Kathreinerjeva sladna kava vonj in okus kave, kar spoznaš, ako pregrizneš ie nekaj zrn. Jasno jo, da si je morala taka sladna kava, ki se odlikuje s prijetnim okusom in priznano zdravstvenimi svojstvi sla-dovimi, hitro pridobi ves svet, zlasti v širših slojih ljudstva, kjer se je kava v nekakšnem zmislu vtihotapila kot živilo, kar pa nikakor ni bila. Zato je morala biti primes, ki je sama na sebi redilna in zdrava, ki jo je moči zrnati kavi pridajati do polovice in še več, s katero se torej tako priljubljena kavna pijača napravlja še prijetnejša po okusu in primerna zdravju, izredno dobrodošla povsod. Največja, brezprimerna prednost Kathreinerjeve Kneippove sladne kave pa je ta, da jo je moči piti »čisto* in da na nepresežen način nadomešča zrnato kavo onim, katerim jo je zdravnik popolnoma prepovedal. Otroke je sploh treba navaditi zgolj sladne kave; očvrsčeno zdravje in cvetoča zunanjost je posledica temu. Takisto se Kathreinerjeva Kneippova sladna kava ne more dovolj živo priporočati ženskam, onim, ki okrevajo, in onim, ki bolehajo na želodcu, srcu in živcih. Po dolgi izpričani izkušnji je lahko prebavna, krvotvorna, krepilna in tekne vzpričo prijetnega okusa tem bolje, čim dalje jo piješ-To novo industrijsko stroko, praznujočo svoj desetletni obstanek, je treba torej smatrati za resnično dobrodelno pridobitev, ki je ni dovolj ceniti na polju priporočnih živil in redil. Najboljši veščaki so jo označili za »rodbinsko kavo* v najboljšem zmislu te besede ; zato pa je Kathreinerjeva Kneippova sladna kava seveda našla precej posnemovalcev, ki zopet dobivajo svoje naslednike, dasi so bili že večinoma sodno kaznovani. Ali občinstvo ve že natanko razločevati in jemlje v svoj prid že davno pri nakupovanju le znane izvirne zavoje s sliko župnika Kneippa kot varstveno znamko in z imenom Kathreiner. '^kaj kjer pristni Kathreiner rabijo tudi le malo časa, tam ga že ne morejo več pogrešati. Zato lahko firma po vsej pravici pravi v svojih naznanilih, „da je rnoči čestitati vsaki gospodinji in materi, ki glede na zdravje, prihranek, čistost in dobri okra rabi Kath-reinerjevo Kneippovo sladno kavo". leseMiabijigOTOi ob enem korispondenta za kožarsko tovarno. Omenjeni mora biti popolnoma zmožen slovenskega, italijanskega in nemškega jezika v pisavi. Ponudbe naj se pošiljajo na Andreja Jakila tovarnarja v Kupi, pošta Miren. Razpis natečaja. Na Grahovem pri Tolminu se bode zidalo novo poslopje za enorazredno ljudsko šolo. —Troški so proračimjeni na 17.724JL 78 h. Načrti in podrobni proračun troškov so razpoloženi pri podpisanem uradu ob uradnih urah prieenši s 20. septembrom t. 1. Ponudbe, katere naj se primerno naslovi in katerim naj se priloži varščino 5% (t. j. 886 K 25 h) ponudbene svote, dopošlje naj se podpisanemu uradu najkasneje do vštevši 31. septembra t. 1. Dražba se bode vršila dne 1. oktobra t. 1„ ob 10. uri predpoldne pri podpisanem uradu. C kr. okrajni šolski svet v Tolminu dne 14. septembra 1901. Za predsednika: dr. Skabernfe. posojilnica Naznanilo. Podpisani naznanja, da je otvoril brivsko podružnico v ulici Duomo (pod Stolno cerkvijo, nasproti trgovine Drašček), kjer bode mogel postreči cenj. svoje odjemalce, posebno spodnjega dela mesta ter one z d« žele, bolj nego je lo sloril doslej. Obe brivnici sta preskrbljeni z izbor-nimi delavskimi nučmi, da lahko obljublja točno in hitro postrežbo. V zalogi ima vedno v veliki izberi vse potrebščine te stroke kakor najfineja in navadna mila, vsakovrstne parfumarije za gospode in dame, vse po jako zmernih cenah. Rojakom z mesta in dežele se toplo priporoča udani Anton Pucelj, lastnik brivnic na Travniku in pod Stolno cerkvijo. l^arol praščil^, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. „01iva" društvo absolventov trgovske akademijo v Knjijevcm Crradcu priporoča brezplačen pričetni pouk za trgovsko, bančno in komp-toarno poslovanje. Poizvedbe in vprašanja pod naslovom: „01Iva" - Kraljevi Gradec. Trgov.-obrtna registrovana :adruga z neomejenim jamstvom. V 60RICI, SemciiISka ul. št. 1,1. nad str. -........-......•$%¦......--......- Obrestuje hranilne vloge, stalne, ki se nalože za najmanj jedno leto po 5%, navadne po 41/, % in vloge na Conto - corrent po 360%. Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez izgube obresti ter izdaja v zameno lastne. Rentni davek plačuje zadruga sama. Daje posojila na poroštvo ali zastavo na 5-lotno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na 10-letno odplačevanje, v tekočem računu po dogovoru. Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež po 300 kron po 1 krono na teden, ali daljših obrokih po dogovoru. Deleži se obrestujejo po 6*15%. Vplačevanje se vrši osebno ali potom položnic na čekovni račun štev. 842.366. Uradne ure: od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9—12. dopoludne. registrovana društva z omejeno zavezo v Gorici. Qosposk« ulica hit. 7, I. nadstropje v lastni hiši. --------------mm-------------" Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega, če tudi ni član društva, in se obreslujejo po &%%. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Posojila se dajejo samo članom, in sicer na menjice po 6% in na vknjižbe po 57z%. IJriHluJe Tsakf dan od 9. da 12. ure dopol. in od 2. do 3. ure popol. razven nedelj in praznikov. Stanje hran. vlog leta 1900. je bilo K 1,263.536. Poštno-hran. račun štv. 837.315. 1 5 - letni najem se da lepo hiše s 3 nadstropji na Primorskem blizu Kranjske meje in kolodvora nove železnice. Ker je hiša na lepem kraju je pripravna za proda-jalnieo ali gostilno. — Naslov pove naše tipravništvo. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 — GORICA Via Oiar.lino 8 priporoča briških, dal Dostavlja na dom i» razpošilja po železnici na vse Kraje avstro - i.gerske mm.urhijc v sodih od Titi litrov naprej. Na zaliLcvo pošilja tudi uzorrc. Cana zmsrna. Postrežba poštena /.da 1881. v Gorici ustanovljena tvrdka (nasproti nunski cerkvi) priporoča preC. duhovščini in sit-.v. obfinslvu svojo lastno izdclovalnlco umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveče itd. vse po zmerni ceni. Naročila za deželo izvršuje ločno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno črk na perilo. Na dež jubil. razstavi odlikovan s srebr. drž. svetinjo Na Ivovsfci razstavi s prvo ceno - srebrno svetinjo Tovarna »zornih telovadnih priprav mB. WIMDYŠ-JL v Pragi na Smihovn (Praha-Smichov) Vinotiradska ulice čislo 816. se priporoča k popolnemu uzornemu prirejevanju sofrolsfctli in šolskih telovadnic po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavih. V ta dokaz je na razpolago mnogo priporočil* jočih spričal domačih in inozemskih. Zagotavlja jedno leto. Cene zelo zmerne, plačuje se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti. JfoVadnc priprave so vedno y zalogi. Ceniki, proračuni in načrti za popolne teio vadnice pošilja na zahtevo brezplačno in poštnin* prosto. - 3 Poprave izvrSuje po najnižjih cenah. Pij Gianni, tapetar v Gorici je preselil svojo odlikovano ielaiico v ulico Morelli št. 43. Sprejema vsa v tapetarsko stroko spadajoča dela po najnižjih cenah l>r»z konkurence. Pivopivci pozor! Podpisani nasnanja slav. občinstvu, da ima v zalogi od 15. t. m. naprej ruzun navadnega piva tudi neko specijalitoto, katero prodaja pod imenom Granat -Porter. To pivo je varjeno na bavarski način, . ter za 5 stopinj težje od navadnega piva, pri tem pa jako finega in prijetnega okusa. Bolehnim na živcih, želodcu ter sploh slabotnim se to pjvo celo od zdravnikov priporoča radi svoje sestave in rediinosti. ' Sploh"" p t zadovolji pivo „Granat- Porter' vsakega pivopivca kot izvanredna okusna in krepka zimska pijača. Prodaja se v sodčkih in steklenicah po jako zmernih cenah. Za blagohotna naročila se toplo priporoča Josip Rovan, z a 1 a g a t e 1 j vrhniškega piva. Novo kleparsko delavnico je otvoril Anton Oblak v ulici Vetturifil št. 4. Izdeluje žlebe za stavbo, cevi j za vodo, vse kuhinjske pripravo itd. — Prevzema v popravo vse kleparske izdelke. f ostežba točna, lene zmerne. Priporoča se toplo svojim rojakom v mesdu in na deželi. Dobre ure in po eeni! s IMolnim piMiicnim jaiustvoii. razpošilja na s.itnclinikn Hanns Konrad, tovarna ur ter Izvoz »laLiiliir-jj Moil (Češko). g Dobra ura Nem. iz niklja II.:{"."", ;jj srebrna ura Hiin. (1. f>'80; »rMirnaS verižica II. 1 -20; buililnik iz niklja? 11. H>5. 1 vrdfca je odlikovana s c. kr. orlom ; ima zlalej in srebrne svetinje iz razstav ter tisofe piizualiiiliH piht.m. — llustrovuii cenik zastonj! jj Veliki prazni sadovi iz Srbije iz hrastovega lesa z železnimi obroči, od 2, 7, 20, 30 do 70 hektolitrov, 6-7 cm debelosti v glavi, v popolnoma dobrem stanu, so na prodaj, kakor tudi kadi različnih velikosti. Natančneje se izve pri gosp. L. SterntI, na Franc-Josipovi cesti št. 9. Lekarna Cristofolotfi t Gorici Prave in Edine želodčne kapljice z znamko sv. Antona Padovanskega. Zdravilna moč teh kapljic je nepre-kosljiva Te kapljico vredijo redno prebavijanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žlicico popije. Gknpe po- (Varstvena znamka). /cVarjem' ŽClodee store, da zgine v kratkem času omotica in živofna ienost (mrtvost). Te kapljice tudi store, da človek ram je. Cena steklenici 60 vin. Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za naroSitve in pošiljatve pa jodino lo v lekarni Cristofoletti v Gorici.