URADNI LIST
ISTRSKEGA OKROŽNEGA LJUDSKEGA ODBORA
LETO IV
Koper, dne 30. decembra 1950
ŠTEV. 12
VSEBINA:
PREDPISI IZVRŠILNEGA ODBORA ISTRSKEGA OKROŽNEGA LJUDSKEGA ODBORA
62.	Odredba o sklepanju pogodb v gospodarstvu.
63.	Odredba o spremembah iu dopolmiíwah odredbe o gospodarskih podjetjih ljudskih odborov.
64.	Odredba o podaljšanju veljavnosti za gospodarsko leto 1950/1951 ter o spremembi odredbe o predelava oljk in odkujpu oljčnega olja v gospodarskem letu 1949/1950 in odredbe o zakolu prašičev in prodaji maščob v gospodarskem letu 1949/1950.
65.	Odredba o ustanovitvi in prenehanju delovnih razmerij.
66.	Odredba o delovnih knjižicah.
67.	Tarifa pristojbin za merjenje prostornine pomorskih ladij.
68.	Odločba o ustanovitvi italijanskega učiteljišča V Kopru.
69.	Sklep IOLO o potrditvi odredb z dne 4. junija 1950. ODLOČBE IN SODNE OBJAVE.
POPRAVEK.
Predpisi izvršilnega odbora Istrskega okrožnega ljudskega odbora
62.
Na podlagi 1. člena odloka Istrskega okrožnega ljudskega odbora z dne 3. avgusta 1947 o pooblastilu izvršilnemu odboru za izdajanje odlokov in odredb na področju gospodarstva izdaja izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora
odredbo
o sklepanju pogodb v gospodarstvu
I.	SPLOŠNI PREDPISI
1.	člen
Javni uradi, zavodi in gospodarska podjetja, mešana podjetja ter podjetja pod sekvestrom ali v upravi javnih organov, zadružne in družbene organizacije ter njihova podjetja in zavodi ter zasebna gospodarska podjetja, ki so zadolžena s planskimi nalogami, morajo sklepati pogodbe po določbah te odredbe glede vseh poslov, ki izvirajo iz njihovih medsebojnih razmerij ali iz razmerij z zasebnimi fizičnimi ali pravnimi osebami.
Vsi sporazumi, ki izhajajo iz pogodb, sklenjenih po predpisih te odredbe, imajo moč civilno-pravnih obveznosti.
3.	člen
Pogodbene stranke so dolžne strogo držati se pogodbenih obveznosti.
Stranke se opraščajo pogodbenih obveznosti samo zaradi višje sile. Za višjo silo velja poleg naravnih
(elementarnih) dogodkov, ki jih ni bilo mogoče predvideti ob sklepanju pogodbe in ki so preprečili njeno izvršitev, še:
a)	če je izpolnitev pogodbe odvisna od uvoza surovin ali blaga iz tujine, surovine oziroma blago pa zaradi objektivnih'dežkoč niso bile uvožene;
b)	če je izpolnitev pogodbe onemogočena zaradi ukrepov splošne narave, Pi so jih izdali javni organi v izvrševanju svoje pristojnosti.
4..	člen
Pogodba se šteje za sklenjeno tedaj, ko se stranki sporazumeta o njenih bistvenih določbah pismeno, ustno ali po telefonu.
O pogodbi, katere vrednost presega znesek 5.000 dinarjev, morata stranki sestaviti v čimkrajšem času zapis zaradi dokaza o njeni vsebini, razen če je bila pogodba izpolnjena v dveh dneh po sklenitvi.
Če se pogodba sklene pismeno ali brzojavno, velja za sklenjeno takrat, ko je ponudnik prejel pismeni ali brzojavni pristanek.
5.	člen
Ponudba mora biti sprejeta v roku, ki ga je določil ponudnik. Če ponudnik ni določil roka, se mora ponudba, storjena navzočemu ali po telefonu, sprejeti takoj, ponudba, storjena nenavzočemu drugače, pa najpozneje do časa, do katerega sme • ponudnik, če je njegova ponudba prišla pravočasno, pričakovati odgovor, ako je bil pravočasno poslan; sicer velja ponudba za ugaslo. Pred potekom sprejemnega roka ponudnik ne more preklicati ponudbe.
2.	člen
6.	člen
II. POSEBNE DOLOČBE ZA SKLEPANJE POGODB O NAKUPU IN PRODAJI BLAGA
Zapis o sklenitvi pogodbe je treba praviloma sestaviti v obliki zaključnice, ki mora vsebovati vse bistvene določbe pogodbp po 8. členu te odredbe. Zaključnice se sestavljajo v dveh enakih izvodih, ki ju podpišeta kupec in prodajalec. Če sta stranki prisotni, podpišeta sestavljenoi zaključnico takoj in vzameta vsaka po en izvod. Če stranki nista prisotni, je prodajalec dolžan poslati kupcu oba podpisana izvoda zaključnice v roku dveh dni po sklenitvi pogodbe, kupec pa je dolžan podpisati oba izvoda zaključnice in vrniti en izvod prodajalcu v' nadaljnjem roku dveh dni.
Pogodbenik, ki ne izpolni dolžnosti iz prednjega odstavka, zapade pogodbenim sankcijam; če sankcije niso bile dogovorjene, pa se šteje, da odklanja izpolnitev pogodbe.
Po pošti poslane zaključnice se morajo poslati priporočeno.
7.	člen
Če so pogoji nove pogodbe, ki se sklepa, enaki pogojem pogodbe (zaključnice), ki sta jo stranki že prej sklenili, se stranki namesto da bi določili posebne pogoje, lahko sklicujeta na pogoje iz prejšnje pogodbe.	8 б1еп
Bistvene določbe pogodbe so:
1.	navedba pogodbenih strank,
2.	vrsta, količina in kakovost blaga,
3.	cena,
4.	rok in kraj dobave,
5.	rok, način in kraj plaćanja.
9.	člen
Pri pogodbah večje vrednosti in pri terminskih poslih je po njihovi naravi v zapisu pogodbe treba določiti še ostalo, predvsem pa:
1.	način ugotavljanja kakovosti (tip, risba, vzorec, norma in podobno) ;
2.	način dobave;
3.	način odpošiljatve, prevoza in pakiranja;
4.	način količinskega prevzemanja blaga in ugotavljanje razlik v količini (štetje, merjenje, teža in podobno) ;
5.	odstotek kala pri blagu, ki je podvrženo kalu (običajni, zakonito odrejeni in podobno);
6.	morebitne specialne pogoje o blagu, dobavi in plaćanju (n. pr- zavarovanje blaga, embalaža, predajni in prevzemni stroški, davek od prometa proizvodov ih storitev, merjenje, skladiščenje, manipulacija itd.) ;
7.	pogodbene kazni za neizvršitev pogodbenih obveznosti ;
8.	obveznost plaćanja obresti in penala v primeru zamude v plačilu;
9.	roke za reklamacijo in ugovore (proteste) zaradi kakovostnih in količinskih pomanjkljivosti dobavljenega blaga ter roke, v katerih mora (dobavitelj te pomanjkljivosti odpraviti;
10.	primere, v katerih imata stranki pravico odstopiti od pogodbe ali spremeniti njene posamezne pogoje (zvišanje ali znižanje cene blagu in podobno) ;
11.	pri pogodbah, pri katerih je ena stranka zasebna fizična ali pravna oseba, pristojnost javne arbitraže, če je bila taka pristojnost dogovorjena.
III.	DOBAVA BLAGA IN UGOVORI
10.	člen
Pri izpolnitvi sklenjenih pogodb se morajoi pogodbene stranke držati naslednjih pravil:
1.	Blago se šteje za dobavljeno tedaj, koi se dejansko izroči kupcu ali po njegovi dispoziciji.
2.	Če je za izpolnitev pogodbe določen rok s pristavkom, da ima druga stranka pravico odstopa ; če se pogodba ne izpolni o pravem času, mora stranka, ki ima to pravico, po preteku roka nemudoma sporočiti drugi stranki, ali ostaja pri pogodbi ali ne.
Če je rok določen brez izrečnega pristavka o odstopu, mora druga stranka dati primeren rok za naknadno izpolnitev pogodbe.
3.	Če pade zadnji dan roka na nedeljo ali na dela prosti dan, se mora blago dobaviti oziroma prevzeti najpozneje naslednji delavnik.
4.	Če ni drugače dogovorjeno ali s posebnimi predpisi drugače določeno, znaša pogodbena kazen dva dinarja od vsakih tisoč dinarjev pogodbene vrednosti za vsak dan zamude pri izpolnitvi pogodbe.
5.	Če ni drugače dogovorjeno, se količinski prevzem blaga izvrši na razkladalni postaji kupčevega skladišča, kakovostni pa na kupčevem skladišču.
6.	Količinski prevzem in ugotovitev razlike v količini se opravi z uradnim merjenjem, tehtanjem oziroma štetjem na razkladalni oziroma nakladalnii postaji po pogodbeni klavzuli. Če se ugotovi: razlika, se sestavi zapisnik s prevoznikom (železnico, ladjo itd.) ali s špediterjem.
7.	Ugovori glede količine (protesti) in reklamacije se morajo podati takoj, čim se opazi primanjkljaj, najpozneje pa v 15 dneh po prevzemu blaga oziroma v rokih, ki veljajo za prevoznike, če so ti roki krajši. Reklamacije po preteku teh rokov nimajo pravnega učinka.
8.	Ugovori glede kakovosti (protesti) in reklama-
cije se morajo podati takoj, čim se hiba opazi. Če se blago kvari, je treba to storiti najpozneje v 12 urah, če je blago pokvarljivo v treh dneh, pri drugem blagu pa v 8 dneh po prevzemu blaga. Skrite hibe, ki se praviloma ne pokažejo takoj, mora kupec sporočiti, čim se pokažejo.	,
9.	Če kupec ugovarja kakovosti blaga, mora takoj na verodostojen način ugotoviti razliko oziroma hibe, če pa zavrne ali odloži prevzem, mora ukreniti1 vse potrebno, da se blago obvaruje pred kvarom, izgubo in drugimi škodami, ter o tem takoj obvestiti prodajalca.
10.	če ima blago kakovostne hibe, mora kupec dati prodajalcu primeren rok za odpravo teh hib ali novo dobavo po pogojih pogodbe, ne da bi s tem izgubil pravico do povračila nastale škode in stroškov, nastalih z dobavo blaga, ki ne ustreza pogojem: v pogodbi.
11.	Če ima blago kakovostne hibe, ki presegajo običajno stopnjo, ima kupec, ki blago prevzame, pravico, da sorazmerno s temi hibami, ki so se pokazale, pridrži ustrezni del kupnine dotlej, dokler se ne odloči o utemeljenosti njegovih ugovorov.
12.	Ce prodajalec ne dobavi blaga v določenem roku, ima kupec pravico, kolikor to dovoljuje gospodarski načrt, nabaviti blago na račun prodajalca drugod, nemarni prodajalec pa mu je dolžan povrniti morebitno razliko.
Ce kupec ne prevzame blaga v določenem roku, ima prodajalec pravico, kolikor to dovoljuje gospom darski plan, prodati blago na račun kupca drugam, nemarni kupec pa mu mora povrniti morebitno razliko.
13.	Ugovori (protesti), reklamacije, opomini za izpolnitev pogodbe in podobno, se morajo1 poslati v priporočenem pismu.
IV.	KONČNE DOLOČBE
11.	člen
Podrobnejša navodila za uporabo te odredbe izda po potrebi predsednik izvršilnega odbora Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
12.	člen
Ta odredba začne veljati petnajsti dan poi objavi v Uradnem listu.
Koper, dne 4. oktobra 1950.
V.	d. tajnika:	Predsednik:
Črtomir Kolenc 1. r.	Julij Beltram 1. r.
63.
Na podlagi 1. člena odloka Istrskega okrožnega ljudskega odbora z dne 3. avgusta 1947 o pooblastilu izvršilnemu odboru za izdajanje odlokov in odredb na področju gospodarstva, izdaja izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora
odredbo
o spremembah in dopolnitvah odredbe o gospodarskih podjetjih! ljudskih odborov
1.	člen
4.	člen odredbe o gospodarskih podjetjih ljudskih odborov z dne 15. maja 1949, Uradni list 4,-29/49, se spremeni in se glasi:
»Gospodarsko podjetje ljudskega odbora začne pravno obstajati z dnem vpisa v register gospodarskih podjetij pristojnega ljudskega odbora. Ta register vodi za podjetja okrožnega pomena Istrski okrožni ljudski odbor, poverjeništvo za finance, za. podjetja okrajnih ljudskih odborov ter krajevnih (mestnih) ljudskih odborov pa okrajni ljudski odbor, poverjeništvo za finance.«
2,	člen
Ta odredba stopi takoj v veljavo.
Koper, dne 4. oktobra I960.
V. d. tajnika:	Predsednik:
Črtomir Kolenc l.r.	Julij Beltram l.r.
64.
Na podlagi 1. člena odloka Istrskega okrožnega ljudskega odbora z dne 3. avgusta 1947 o pooblastilu izvršilnemu odboru za izdajanje odlokov in odredb na področju gospodarstva, izdaja izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora
odredbo
o podaljšanju veljavnosti za gospodarsko leto 1950^51 ter o spremembi odredbe o predelavi oljk in odkupu oljčnega olja v gospodarskem letu 1949/50 in odredbe o zakolu prašičev in prodaji maščob v gospodarskem letu 1949/50
1.	člen
Veljavnost odredbe o predelavi oljk in odkupu oljčnega olja v gospodarskem letu 1949/50 z dne 2-novembra 1949 (Uradni list št. 6-54/49 ter odredbe o zakolu prašičev in prodaji maščob v gospodarskem letu 1949/50 z dne 23. novembra 1949 (Uradni list št. 6-57/49) se podaljša za gospodarsko leto 1950/51.
2.	člen
6.	člen odredbe o zakolu prašičev in prodaji maščob v gospodarskem letu 1949/50 se spreminja in se glasi:
»Urad za cene Istrskega okrožnega, ljudskega odbora določi vezane in komercialne odkupne cene za maščobe.
Pridelovalec ima izbiro, da proda maščobe po vezanih ali po komercialnih cenah.«
3.	člen
7.	člen odredbe o zakolu prašičev in prodaji maščob v gospodarskem letu 1949/50 se razveljavlja.
4.	člen
Drugi stavek prvega odstavka in drugi odstavek 6. člena odredbe o predelavi oljk in odkupu oljčnega olja V gospodarskem letu 1949/50 se razveljavljata.
5.	člen
9.	člen odredbe o predelavi oljk in odkupu oljčnega olja v gospodarskem letu 1949/50 se spreminja in se glasi:
»Urad za cene Istrskega okrožnega ljudskega odbora določi vezane in komercialne odkupne cene za oljčno olje.
Pridelovalec ima izbiro, da proda oljčno olje po vezanih ali po komercialnih cenah.«
6.	člen
Ta odredba stopi takoj v veljavo.
Koper, dne 22. novembra 1950.
V. d. tajnika:	Predsednik:
Črtomir Kolenc l.r.	Julij Beltram l.r.
65.
Na podlagi 1. člena odloka Istrskega okrožnega ljudskega odbora z dne 3. avgusta 1947 o pooblastilu izvršilnemu odboru za izdajanje odlokov in odredb na področju gospodarstva, izdaja izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora
odredbo
o ustanovitvi in prenehanju delovnih razmerij
I.	USTANOVITEV DELOVNIH RAZMERIJ
1.	člen
Delovno razmerje se ustanovi z delovno pogodbo.
Delovna pogodba je lahko pismena ali ustna, izrečna ali molče sklenjena.
Da je delavna pogodba molče sklenjena, se šteje, če začne delavec (nameščenec) opravljati določeno delo za plačo.
2.	člen
Delovna pogodba se lahko sklene s posameznim delavcem (nameščencem), s skupino delavcev (nameščencev), s prostovoljno delovno brigado ali pa kot kolektivna pogodba vsega delovnega kolektiva po sindikalni organizaciji.
Ce je sklenjena kolektivna pogodba, se šteje, da vsak delavec (nameščenec) z vstopom na delo pristopa h kolektivni pogodbi.
3.	člen
Pismena delovna pogodba se mora skleniti s sezonskimi delavci, z delavci1, ki pridejo prvič na delo iz vasi in skupinami delavcev (nameščencev) ter s prostovoljnimi delovnimi brigadami. Prav tako se mora pismeno skleniti kolektivna delovna pogodba.
Poverjenik za delo Istrskega okrožnega ljudskega odbora lahko določi tudi druge kategorije delavcev (nameščencev), s katerimi se mora skleniti pismena delovna pogodba.
Pristojni poverjeniki Istrskega okrožnega ljudskega odbora lahko odredijo, da morajo določena podjetja ali skupine podjetij skleniti z vsemi ali z nekaterimi kategorijami delavcev (nameščencev) pismene delovne pogodbe.
Ni veljavna delovna pogodba, kr ni, pismeno sklenjena za tista delovna razmerja, za katera je z veljavnimi predpisi določena pismena oblika.
4.	člen
V	pismeno delovno pogodbo se vstavi obveznost delodajalca, da mora delavcu glede na njegove strokovne kvalifikacije preskrbeti ustrezno delovno mesto in delovne pogoje po določbah te odredbe.
Y	pismeni delovni pogodbi se lahko določi, da sme delodajalec v določenem letnem času dovoliti delavcu (nameščencu) neplačan dopust za opravljanje del na njegovem kmetijskem posestvu, in sicer največ do dveh mesecev v enem koledarskem letu, vendar se delovno razmerje s tem dopustom ne sme prekiniti.
V pismeno delovno pogodbo se lahko vstavi tudi klavzula, da je delavec dolžan povrniti del dejanske pavšalne izgube v proizvodnji, ki nastane zaradi neopravičenega izostanka delavca z dela. Za posamezne panoge oziroma posamezna dela lahko pristojni okrožni poverjenik v soglasju s poverjenikom za delo Istrskega okrožnega ljudskega odbora predpiše to klavzulo kot obvezno.
Delodajalci so po tej odredbi podjetja, gospodarstva in zavodi ljudskih odborov, zadružne organizacije, javni uradi, ljudske in družbene organizacije kakor tudi zasebna podjetja ter zasebne fizične in pravne osebe.
5.	člen
Gospodarska podjetja ljudskih odborov lahko sklenejo z delavci (nameščenci) samo izrečne delovne pogodbe.
6.	člen
Delovna pogodba se lahko sklene za določen ali nedoločen čas ali dokler se ne opravi določeno delo.
Poverjenik za delo Istrskega okrožnega ljudskega odbora sme za določene kategorije delavcev (nameščencev) odrediti najkrajši rok trajanja delovne pogodbe, ki se sklene za določen čas.
Pogodba za določen čas mora biti pismena.
7.	člen
Vse posamezne delovne pogodbe, pogodbe s skupinami delavcev (nameščencev), s prostovoljnimi' delovnimi brigadami ter kolektivne pogodbe morajo biti registrirane v petih dneh od dneva sklenitve pri okrajni upravi za delovno silo, pristojni za delodajalca.
8.	člen
Z delovno pogodbo se delavec (nameščenec) obveže, da ob dogovorjenih delovnih in življenjskih pogojih opravi določeno delo v predpisanem delovnem času pri določenem delodajalcu za dogovorjeno ali s predpisi določeno plačo.
- Delavca (nameščenca) lahko premesti delodajalec na kako drugo delo ali drugo delovno mesto v istem ali drugem kraju, če s tem glede plače ne krši pogodbe.
9.	člen
Delovna pogodba se lahko sklene na poskušnjo, in sicer največ za 14 dni. Ta pogodba mora biti izrečna.
Delovno razmerje iz delovne pogodbe, ki je sklenjena na poskušnjo, se lahko razdere tudi pred iztekom poskusnega roka brez poprejšnje odpovedi.
10.	člen
Ce se podjetja združijo ali spremenijo naziv ali pa likvidirajo, ostanejo sklenjene delovne pogodbe v veljavi.
11.	člen
Delodajalec ne more skleniti delovne pogodbe z delavcem (nameščencem), če prejšnje delovno razmerje ni prenehalo po predpisih te odredbe.
12.	člen
Natančnejše predpise o vsebini in načinu sklepanja delovnih pogodb izda po dobljenem mnenju okrožnega odbora Enotnih sindikatov poverjenik za delo Istrskega okrožnega ljudskega odbora v soglasju z gospodarsko komisijo.
II.	'PRENEHANJE DELOVNIH RAZMERIJ
13.	člen
Delovno razmerje preneha:
1.	z iztekom dogovorjenega roka;
2.	z dovršitvijo dogovorjenega dela;
3.	z odpovedjo, če je delovno razmerje dogovorjeno za nedoločen čas;
4.	z odpustom ali izstopom z dela;
5.	s samim nastopom dejstev, zaradi katerih po tej odredbi' preneha delovno razmerje;
6.	z odločbo poverjenika za delo Istrskega okrožnega ljudskega odbora o novi razporeditvi delovne sile;
7.	po disciplinski sodbi;
8.	s smrtjo delavca (nameščenca).
14.	člen
Ce delavec (nameščenec) po izteku dogovorjenega roka ali po dovršitvi določenega dela nadaljuje delo z molčečim sporazumom delodajalca, se šteje pogodba kot podaljšana za nedoločen čas.
15.	člen	*
Pogodbo, sklenjeno za nedoločen čas, lahko odpove delavec (nameščenec) ali delodajalec.
Odpovedni rok za delavce in nameščence do 5 let zaposlitve pri istem delodajalcu je en mesec, od 5 do 10 let zaposlitve — dva meseca, od 10 do 20 let zaposlitve — tri mesece, nad 20 let zaposlitve — štiri mesece.
Z delovno pogodbo se lahko določi krajši odpovedni' rok, vendar ta rok v nobenem primeru ne more biti krajši od 14 dni.
V leta zaposlitve iz drugega odstavka se vračuna tudi čas, ki ga je delavec (nameščenec) prebil pri kakem drugem delodajalcu, če je premeščen oziroma ga ie novi delodajalec prevzel po službeni potrebi od delodajalca, ki mu je odpovedal.
Odpove se vsakega prvega V mesecu, če pa je odpovedni rok 14 dni, tudi vsakega petnajstega v mesecu. Če je delavec (nameščenec) iz opravičenih razlogov v teh dneh odsoten, teče odpovedni rok od dneva izplačila plače.
16.	člen
Pri odpovedi preneha delovno razmerje praviloma, ko izteče odpovedni rok.
Delodajalec lahko delavca (nameščenca), če je to v interesu službe, razreši tudi pred iztekom odpovednega roka, vendar ga mora izplačati do konca odpovednega roka.
Če odpove delavec (nameščenec), ga lahko delodajalec na njegovo prošnjo razreši tudi pred iztekom odpovednega roka, če to dopušča interes Službe. V takem primem teče plača do dneva razrešitve.
17.	člen
Odpovedni roki se ne smejo s pogodbo menjati, omejiti ali odpraviti, kolikor ta odredba tega izrečno ne dopušča.
Za posebne strokovne delavce (nameščence) se lahko po poprejšnji odobritvi pristojnega operativnega upravnega voditelja oziroma višjega starešine odpovedni roki s pogodbo podaljšajo, vendar ne nad šest mesecev.
18.	člen
Če je delavec (nameščenec) z delodajalcem sklenil pismeno delovno pogodbo za določen čas ali za izvršitev določenega dela, ne moreta stranki delovnega razmerja razdreti z odpovedjo, dokler traja pogodba oziroma dokler ni opravljeno delo.
Določba prednjega odstavka ne izključuje prenehanja delovnega razmerja zaradi odpusta delavca (nameščenca) brez poprejšnje odpovedi (25. člen), zaradi izstopa delavca (nameščenca) z dela brez poprejšnje odpovedi (26. člen), zaradi prenehanja delovnega razmerja z nastopom dejstev, po katerih preneha po tej odredbi delovno razmerje (27. člen), kakor tudi ne zaradi prenehanja delovnega razmerja z odločbo poverjenika za delo Istrskega okrožnega ljudskega odbora o novi razporeditvi delovne sile (28. člen).
19.	člen
Odpovedati se ne more delavcu (nameščencu) med boleznijo, ki traja ali se pričakuje, da bo trajala več kot 7 dni,. Če se bolezenski dopust delavca (nameščenca) podaljša nad 12 mesecev, mu lahko delodajalec odpove.
20.	člen
Delodajalec mora odpoved obrazložiti.
Delavec (nameščenec) mora odpoved obrazložiti samo, če to delodajalec zahteva.
Odpovedi ni treba obrazložiti, če se tisti, ki mu je pismeno odpovedano, strinja z neobrazloženo odpovedjo.
21.	člen
S pismenim sporazumom lahko stranki razdereta delovno razmerje tudi brez odpovednega roka oziroma pred iztekom zakonitega odpovednega roka.
22.	člen
Če se ena izmed strank ne strinja z obrazloženo odpovedjo, lahko odpoved izpodbija in zahteva odločbo komisije za delovne spore. Odločba komisije za delovne spore je dokončna. Čas, v katerem se lahko izpodbija odpoved, ne sme biti daljši od polovice ustreznega odpovednega roka.
'Komisija za delovne spore se ustanovi pri posameznih podjetjih ali pri operativnem upravnem voditelju, kjer je sindikalna podružnica.
Za reševanje delovnih sporov med delavci (nameščenci) in tistimi delodajalci, pri katerih ni sindikalne podružnice, se ustanovi komisija za delovne spore pri poverjeništvu za delo okrajnega ljudskega odbora, pristojnega po prebivališču (sedežu) delodajalca.
Zoper odločbo komisije za delovne spore glede odpovedi ni pritožbe na delovno sodišče, razen glede zahtevkov na podlagi plače ali povračila škode.
Natančnejše predpise o komisijah za delovne spore in o njihovem delu izda po dobljenem mnenju okrožnega odbora Enotnih sindikatov poverjenik za delo Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
23.	člen
Odpovedi se ne more izpodbijati in velja za pol-nomočno, če je dana iz naslednjih razlogov:
a)	Odpoved delavca (nameščenca):
1.	če je delavec (nameščenec) razporejen za več kot mesec dni na delo, ki ne ustreza njegovim strokovnim ali pridobljenim kvalifikacijam oziroma fizičnim sposobnostim;
2.	če delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz pogodbe glede plače, stanovanja, prehrane in dr.;
3.	če ni dobil delavec (nameščenec) dopusta (letnega ali tedenskega) brez opravičenih razlogov in dane obrazložitve;
4.	oe se zahteva od delavca (nameščenca) nadurno delo, ki je v nasprotju z veljavnimi predpisi, ali če se mu ne plača nadurno delo;
5.	če delodajalec ne preskrbi delavcu (nameščencu) higienskega in tehničnega varstva po veljavnih predpisih.
b)	Odpoved delodajalca:
1.	če delavec (nameščenec) neopravičeno izostane z dela več kot tri dni;
2.	če delavec (nameščenec) brez opravičenih razlogov ne izpolnjuje obveznosti iz delovne pogodbe;
3.	če je delavec (nameščenec) ob sklenitvi delovne pogodbe utajil telesno ali duševno napako, zaradi katere ne more izpolnjevati obveznosti iz pogodbe,
V navedenih primerih lahko stranka, ki se z odpovedjo ne strinja, zahteva od komisije za delovne spore samo ugotovitev dejstev, ki jih zanika.
24.	člen
Delodajalec mora delavca (nameščenca), ki razdere delovno razmerje brez poprejšnje odpovedi ali ki zapusti delo pred iztekom odpovednega roka, prijaviti pristojnemu izvršilnemu odboru okrajnega ljudskega odbora. Prijavil mora priložiti njegovo delovno knjižico.
25.	člen
Delodajalec lahko odpusti z dela delavca (nameščenca) brez poprejšnje odpovedi v tehle primerih:
1.	če je zasačen pri storitvi kaznivega dejanja;
2.	če je s pravomoćno sodbo ali odločbo obsojen na kazen odvzema prostosti s prisilnim delom ali na kazen odvzema prostosti ali pa na kazen poboljševalnega dela, daljšo od treh mesecev; •
3.	če je ponaredil listine ali dal neresnične podatke in s tem delodajalca prevaril za dejstva, ki so bistvena za ustanovitev, trajanje in prenehanje delovnega razmerja (kvalifikacije in pod.).
Vsak primer odpustitve iz prednjega odstavka mora delodajalec sporočiti pristojni inšpekciji dela.
26.	člen
Delavec (nameščenec) lahko izstopi z dela brez poprejšnje odpovedi v tehle primerih:
1.	če ne prejme plače v petnajstih dneh po izteku izplačilnega roka;
2.	če se delavec (nameščenec) sili k storitvi kaznivih dejanj ali prekrškov;
3.	če se delavec (nameščenec) sili k nemoralnemu življenju;
4.	če delodajalec (fizična oseba) ali njegovi rodbinski člani, ki živijo z njim v skupnem gospodinjstvu, bolehajo za boleznijo, ki je nevarna za življenje ali zdravje delavca (nameščenca) ;
5.	če delodajalec stori ali skuša storiti kaznivo dejanje nasproti delavcu (nameščencu).
V primerih iz prednjega odstavka sme delavec (nameščenec) zahtevati od delodajalca povračilo škode v višini plače za čas, ki ustreza odpovednemu roku, ne glede na dejansko storjeno škodo.
27.	člen
Delovno razmerje preneha brez poprejšnje odpovedi ali odpusta po samem nastopu tehle dejstev:
1.	(če je delavec (nameščenec) s pravomoćno sodbo sodišča obsojen na kazen odvzema prostosti s prisilnim delom ali na kazen odvzema prostosti ali na kazen poboljševalnega dela ali na kazen izgona iz kraja, v katerem je zaposlen za dobo, daljšo od šestih mesecev;
2.	če je delavec (nameščenec) obsojen s pravomoćno sodbo sodišča na kazen, ki ima za posledico prepoved opravljanja določenega poklica,, ki ga opravlja po delovni pogodbi, ali je sama izguba takega poklica kazen.
28.	člen
Zaradi pravilne razporeditve delovne sile sme poverjenik za delo Istrskega okrožnega ljudskega odbora razmeščati z odločbo delavce (nameščence) v istem ali drugem kraju. S to odločbo se razdere delovno razmerje pri prejšnjem delodajalcu in se ustanovi novo delovno razmerje pri drugem delodajalcu ob enakih pogojih, kot so v prejšnji delovni pogodbi. Novo delovno razmerje se ustanovi z dnem, ko je bila sporočena odločba o novi razporeditvi delavcev (nameščencev). Zoper tako odločbo delavec (nameščenec) nima pravice pritožbe.
Nòvi delodajalec mora zagotoviti razporejenemu delavcu (nameščencu) prevoz, stanovanje in prehrano. Če novi delodajalec po svoji krivdi ne izpolni te obveznosti, se kaznuje za prekršek iz 8. točke 31. člena te odredbe. Delavec (nameščenec) pa ima pravico izstopiti z dela brez poprejšnje odpovedi ter pravico do povračila škode v višini plače za čas, ki ustreza odpovednemu roku (26. člen).
Ce delavec (nameščenec) ne stopi v določenem roku na delo pri novem delodajalcu, se šteje, da je
prekršil delovno pogodbo z zapustitvijo dela brez poprejšnje odpovedi. V takem primeru izgubil delavec (nameščenec) pravico do plače in se kaznuje za prekršek iz 4. točke 32. člena te odredbe.
29.	člen
Po pravomoćnosti sodbe disciplinskega organa preneha delovno razmerje, če je delavec (nameščenec) obsojen na kazen odpusta z dela.
30.	člen
Delovno razmerje preneha s smrtjo delavca (nameščenca).	%
Prav tako preneha delovno razmerje s smrtjo delodajalca (fizične osebe), če njegov naslednik ne nadaljuje dela. V takem primeru ima delavec (nameščenec) pravico do odpovednega roka in do plače za čas, ki ustreza odpovednemu roku.
III.	PREKRŠKI
31.	člen
Z denarno kaznijo od 500 do 10.000 dinarjev se kaznuje direktor podjetja ali druga odgovorna oseba oziromai delodajalec:
1.	če brez poprejšnje odpovedi razdere delovno razmerje, razen v primerih iz 25. člena te odredbe;
2.	če prekrši predpise o trajanju odpovednih rokov (15. in 17. člen);
3.	če sklene delovno pogodbo z delavcem (nameščencem), katerega prejšnje delovno razmerje ni prenehalo po predpisih te odredbe;
4.	če pred iztekom dogovorjenega roka oziroma pred dovršitvijo določenega dela razdere delovno razmerje, ki je pismeno sklenjeno za določen rok oziroma. za izvršitev določenega dela (18. člen), kolikor ni pismenega sporazuma o prekinitvi ali spremembi delovne pogodbe;
5.	če ne prijavi pristojnemu izvršilnemu odboru okrajnega ljudskega odbora delavca (nameščenca), ki je razdrl delovno razmerje brez poprejšnje odpovedi ali zapustil delo pred iztekom odpovednega roka (24. člen);
6.	če ne sklene pismene delovne pogodbe, kadar je.sklenitev take pogodbe obvezna;
7.	če ne predloži v registracijo pristojni upravi za delovno silo posamezne pismene pogodbe, pogodbe s skupino delavcev (nameščencev) ali s prostovoljno delovno brigado kakor tudi kolektivne pogodbe (7. člen) ;
8.	če po svoji krivdi ne izpolni obveznosti iz pogodbe glede prevoza, stanovanja in prehrane delavcev (nameščencev);
9.	če po svoji krivdi ne izpolni obveznosti iz pogodbe glede plače in dodatka delavcev (nameščencev).
32.	člen
Z denarno kaznijo od 100 do 5000 dinarjev ali s kaznijo poboljševalnega dela do enega meseca se kaznuje delavec (nameščenec):
1.	če razdere delovno razmerje brez poprejšnje odpovedi ali če zapusti delo pred iztekom odpovednega roka, razen v primerih iz 26. člena te odredbe;
2.	če sklene delovno pogodbo kljub temu, da njegovo prejšnje delovno razmerje ni prenehalo po predpisih te odredbe;
3.	če pred iztekom dogovorjenega roka oziroma pred dovršitvijo določenega dela razdere delovno razmerje, ki je pismeno sklenjeno za določen rok oziroma za izvršitev določenega dela (18. člen), kolikor ni pismenega sporazuma o prekinitvi ali spremembi delovne pogodbe;
4.	če se po določbi okrožnega poverjenika za delo' ne zglasi pri novem delodajalcu na delo v določenem roku (tretji odstavek 28. člena).
33.	člen
Upravni kazenski postopek vodi in kazen izreka izvršilni odbor okrajnega ljudskega odbora po predpisih odloka o prekrških z dne 18- julija 1949.
IV.	KONČNE DOLOČBE
34.	člen
Vse dosedanje delovne pogodbe se morajo spraviti v sklad z določbami te odredbe v dveh mesecih od njene uveljavitve.
35.	člen
Natančnejše predpise za izvajanje te odredbe predpiše poverjenik za delo Istrskega vokrožnega ljudskega odbora.
36.	člen
Ta odredba velja od dneva objave v Uradnem listu. Istočasno se razveljavijo vsi predpisi1, ki so z njo v nasprotju.
Koper, dne 13. decembra 1950.
V.	d. tajnika:	Predsednik:
Črtomir Kolenc l.r.	Julij Beltram 1. r.
66.
Na podlagi 1. člena odloka Istrskega okrožnega ljudskega odbora z dne 3. avgusta 1947 o pooblastilu izvršilnemu odboru za izdajanje odlokov in odredb na področju gospodarstva, izdaja izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora
odredbo o delovnih knjižicah
1.	člen
Delovna knjižica se izda vsakemu delavcu in nameščencu kot dokaz, da je delavec oziroma nameščenec, in zaradi pregleda delovnega razmerja kakor tudi za dokaz pravic, za katere je delovno razmerje temelj ali pogoj, predvsem pa zaradi pravic iz socialnega zavarovanja in pravic za izdajanje izkazov za preskrbo z živili in industrijskimi predmeti.
Delavec oziroma nameščenec sme imeti samo eno delovno knjižico.
Delavci določenih kategorij imajo lahko poleg de-lovnei knjižice po tej odredbi tudi posebne delovne knjižice oziroma izkaznice po posebnih predpisih.
2.	člen
Delavec (nameščenec) mora ob vstopu v službo predložiti delodajalcu svojo delovno knjižico.
Delavec (nameščenec), ki prvič stopi v delovno razmerje ali pa nima delovne knjižice, mora predložiti potrdilo uprave za delovno silo pri izvršilnem odboru okrajnega ljudskega odbora, ki je pristojna po prebivališču, da do tedaj ni imel delovne knjižice.
Prepovedano je sprejeti na delo delavca (nameščenca) brez delovne knjižice oziroma potrdila, da do tedaj ni imel delovne knjižice.
Dokler je delavec (nameščenec) v delovnem razmerju, se hrani delovna knjižica pri delodajalcu. Ko preneha delovno razmerje, mora delodajalec po odredbi o ustanovitvi in prenehanju delovnih razmerij vrniti delovno knjižico^ delavcu (nameščencu) ter vpisati vanjo dan in način prenehanja delovnega razmerja.
3-	člen
Delovna knjižica obsega: priimek, očetovo in rojstno ime, za omožene tudi dekliški priimek; dan, mesec, leto, kraj in okraj rojstva, šolsko izobrazbo; poklic ; stroko; številko osebne izkaznice; podatke o strokovni izobrazbi; podatke o času, ki ga je delavec (nameščenec) prebil na delu; podatke o iznajditelj-stvu, udamištvu, odlikovanjih, pohvalah in nagradah pri delu.
Delovna knjižica se izda praviloma za pet let.
Ceno za obrazec delovne knjižice določi poverjenik za delo Istrskega okrožnega ljudskega odbora, plača pa jo delavec oziroma nameščenec.
4.	člen
Delovne knjižice izdajajo in jih zamenjujejo za vse delavce in nameščence uprava za delovno silo pri izvršilnih odborih okrajnih ljudskih odborov, ki so pristojne po kraju zaposlitve delavca oziroma nameščenca. Izdajajo in zamenjujejo se na podlagi prijav z glavnimi podatki, ki jih morajo predložiti delodajalci-
Uprava za delovno silo pri izvršilnem odboru okrajnega ljudskega odbora, ki je izdala delovno knjižico kot pristojnai po kraju zaposlitve, ne pa pristojna po prebivališču, mora en izvod prijave z glavnimi podatki, ki jo je prejela od delodajalca, poslati obenem z navedbo številke 'izdane delovne knjižice upravi za delovno silo pri izvršilnem odboru okrajnega ljudskega odbora, ki je pristojna po prebivališču delavca (nameščenca).
Podatke vpisujejo v delovno knjižico uprava za delovno silo in delodajalci po navodilih poverjenika za delo Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
5.	člen
Uprave za delovno- silo- pri izvršilnih odborih okrajnih ljudskih odborov vodijo evidenco o delovnih knjižicah, izdanih na svojem območju ter o delovnih knjižicah, ki so izdane na drugih območjih tistim delavcem (nameščencem), ki stalno prebivajo na njihovem območju.
Poverjeništvo za delo Istrskega okrožnega ljudskega odbora vodi evidenco o delovnih knjižicah, ki so izdane v vsem Istrskem okrožju.
6.	člen
Z denarno kaznijo od 500 do 10.000 dinarjev se kaznuje direktor podjetja in druga odgovorna oseba kakor tudi drug delodajalec:
1.	če v določenem roku ne predloži pristojni upravi za ¡delovno silo prijave z glavnimi podatki za izdajo delovne knjižice;
2.	če v prijavo z glavnimi podatki za izdajo delovne knjižice vpiše dejstva, za katera je vedel ali bi mogel vedeti, dà so netočna;
3.	če v delovno knjižico ne vpiše v določenem roku podatkov, ki bi jih moral vpisati, ali pa jih vpiše netočno, predvsem podatke o prenehanju delovnega razmerja;
4.	če delavcu (nameščencu) v določenem roku ne izda potrdila, da se hrani delovna knjižica pri delodajalcu, ali če vpiše v to potrdilo netočne podatke;
5.	če uniči delovno knjižico;
6.	če po prenehanju delovnega razmerja ne vrne delavcu (nameščencu) delovne knjižice-
7.	člen
Z denarno kaznijo od 3.000 do 10.000 dinarjev se kaznuje podjetje, direktor podjetja in druga odgovorna oseba kakor tudi drug delodajalec, če sprejme na delo delavca (nameščenca) brez delovne knjižice oziroma brez potrdila, da do tedaj ni imel delovne knjižice.
8.	člen
Z denarno kaznijo od 100 do 5.000 dinarjev ali s kaznijo poboljševalnega dela do enega meseca se kaznuje delavec oziroma nameščenec:
1.	če v določenem ali danem roku ne predloži podatkov ali listin, ki so potrebne za izdajo delovne knjižice;
2.	če sporoči ali da delodajalcu neresnične podatke o dejstvih, ki morejo vplivati na ustanovitev, trajanje ali prenehanje delovnega razmerja, predvsem pa na pridobitev pravic, za katere je delovno razmerje temelj ali pogoj;
3.	če uniči delovno knjižico;
4.	če po prenehanju delovnega razmerja ne vme delodajalcu potrdila, da se hrani delovna knjižica pri delodajalcu.
9.	člen
Upravni kazenski postopek vodi in kazni izreka izvršilni odbor okrajnega ljudskega odbora po predpisih odloka o prekrških z dne 18. julija 1949.
10.	člen
Vsa uradna dejanja in vse listine, ki so v zvezi z nabavo in izdajo delovnih knjižic, so oproščene vseh taks-
11.	člen
Delovne knjižice, izdane na podlagi odredbe o izdaji delavskih knjižic z dne 29. aprila 1948 in pred-
pisov za njeno izvajanje, prenehajo veljati 30. dan po uveljavitvi te odredbe in se morajo do tega dne zamenjati z novimi delovnimi knjižicami, izdanimi po predpisih te odredbe.
12.	člen
Poverjenik za delo Istrskega okrožnega ljudskega odbora je pooblaščen, da izda natančnejše predpise za izvajanje te odredbe.
13.	člen
Ta odredba velja od dneva objave v Uradnem listu.
Istočasno preneha veljati odredba o uvedbi delavskih knjižic z dne 29. aprila 1948, Uradni list 4/5— 79/48, in vsi predpisi, izdani na njeni podlagi.
Koper, dne 13. decembra 1950.
V-d. tajnika:	Predsednik:
Črtomir Kolenc l.r.	Julij Beltram 1. r.
67.
Na podlagi 1. člena odloka Istrskega okrožnega ljudskega odbora z dne 3. avgusta 1947 o pooblastilu izvršilnemu odboru za izdajanje odlokov in odredb na področju gospodarstva ter v zvezi z 10. členom odredbe o merjenju prostornine pomorskih ladij z dne 16. avgusta 1950 predpisuje izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora
tarifo
pristojbin za merjenje prostornine pomorskih ladij
Luška kapetanija v Piranu zaračuna za izmeritev prostornine pomorske ladje glede na brutoregistrsko tonažo in postopek, po katerem je ladjo izmerila, brodarskemu podjetju, lastniku ali poveljniku ladje naslednjo pristojbino :
I.	Za merjenje ladje po popolnem postopku:
1.	za ladje do 10 BRT .... din 300.—
2.	za	ladje	nad	10	do	40	BRT	•	din	400—
3.	za	ladje	nad	40	do	70	BRT	•	din	600.—
4.	za	ladje	nad	70	do	100	BRT	•	din	700.—
5.	za	ladje	nad	100	do	500	BRT:
a)	za prvih 100 ton...............din 700.—
b)	za vsako nadaljnjo tono še po din 1.50
Za merjenje potniško-tovornih ladij se navedene
tarifne postavke zvišajo za 10°/o, za merjenje potniških ladij pa za 20°/o.
II.	Za merjenje ladij po skrajšanem postopku se tarifne postavke pristojbin, navedene pod I. te tarife, zmanjšajo za 50 °/o.
III- Za merjenje ladij po poenostavljenem postopku se zaračuna pristojbina, ki znaša za vsakoi ladjo po 50 dinarjev.
IV.	Za dodatno (delno) merjenje se zaračuna za vsako izmerjeno brutoregistrsko tono po 5 dinarjev.
Ta tarifa stopi v veljavo takoj.
Koper, dne 4. oktobra 1950.
V- d. tajnika:
Črtomir Kolenc 1- r.
predsednik: Julij Beltram 1. r.
68.
Na podlagi 1. člena odloka Istrskega okrožnega ljudskega odbora z dne 14- septembra 1947 o csnav-Ijanju novih šol izdaja izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora
odločbo
o ustanovitvi italijanskega učiteljišča v Kopru
1.	S šolskim letom 1950/51 se ustanovi italijansko učiteljišče v Kopru. Učiteljišču se priznava stopnja višje srednje šole.
2.	Učna doba traja štiri leta.
3.	Šolo vzdržuje Okrajni ljudski odbor Koper.
4.	Podrobnejše predpise, zlasti o ustroju šole, o učnem načrtu in izpitih, izda poverjenik za prosveto Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
5.	Ta odločba stopi takoj v veljavo-
Koper, dne 4. oktobra 1950.
V.	d. tajnika :	Predsednik :
Črtomir Kolenc 1- r.	Julij Beltram 1. r.
69.
Na osnovi 2. člena odloka o pooblastilu izvršilnemu odboru Istrskega okrožnega ljudskega odbora za izdajanje odlokov in odredb na področju gospodarstva z dne 3. avgusta 1947, izdaja Istrski okrožni ljiudski odbor tale
sklep:
Potrdijo se sledeče odredbe, ki jih je izdal izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora na podlagi pooblastila z dne 3. avgusta 1947:
1.	odredba o popisu živine, perutnine in čebelnih panjev v Istrskem okrožju z dne 25. januarja 1950,
2.	odredba o preskrbi prebivalstva z dne 25. januarja 1950,
3.	odredba o dela prostih dnevih z dne 1. februarja 1950,
4.	odredba o plačah delavcev in učencev v gradbeništvu ter delavcev pri proizvodnji zidakov ih strešnikov z dne 15. marca I960,
5.	odredba o upravljanju splošnega lju Iškega premoženja z dne 23- marca 1950,
6.	odredba o ukinitvi Komisije za začasno upravo imovine odsotnih oseb z dne 23. marca 1950,
7.	odredba o likvidaciji Podpornega sklada za žrtve fašizma z dne 23. marca I960.
8.	odredba o reviziji katastra in vzpostavitvi soglasja katastra s stanjem v naravi z dne 10. maja 1950,-
9.	odredba o podaljšanju veljavnosti odredbe za gospodarsko leto 1950/51 in o dopolnitvi odredbe o prometu in obveznem odkupu žitaric v gospodarskem letu 1949/50 ž dne 24. maja 1950,
10.	odredba o popisu zgradb, zgradb v gradnji, stanovanj in poslovnih prostorov z dne 31. maja 1950,
11.	odredba o varstvu nosečih žen in doječih mater v delovnem (uslužbenskem) razmerju z dne 31. maja I960-
Koper, dne 4. junija 1950.
Tajnik:	Predsednik:
Neriino Gobbo 1. r.	Franc Kralj 1. r.
Odločbe
Siedež: Roper.
Dan vpisa: 2. septembra 1950.
Besedilo': Okrajni, kmetijski servis, Koper, skrajšano besedilo OKS.
.Poslovni predmet: Nabava im prodaja kmetijskih strojev, poljedelskega orodja, plemenske živine, semen, sadik, sadnega drevja, umetnih gnojil, zaščitnih sredstev za rastline, razkužil in drugih kmetijskih potrebščini.
Ustanovitelj podjetja: Okrajni ljudski odbor Koper.
Operativni: upravni voditelj: Izvršilni okrajni 'ljudski odbor, Koper.
Podjetje zastopata in иапј podpisujete: upravnik Sosič Rudi., podpisuje v vseh poslih -redne uprave; knjigovodja. Samec Solza, soptodpisuje knjigovodstvene listiate.
Okrajni ljudski -odbor Koper, poverjeništvo za finance,
-dne 2. septembra 1950.
St. 1307/1—XI/60
Sedež: Piran.
Dan ivpisa: 25. septembra 1950.
Biesedilo: Mestno trgov-skoi podjetje, Piran.
Poslovni predmet« Nabava in prodaja vseh predmetov široke potrošnje, bcidiei za -garantirano preskrbo, -kakor tudi prošt».
Ustanovitelj- podjetja: Mestni- ljudski odbor Piran.
Operativni upravni voditelj: Mestni- ljudski odbor Piran, poverjeništvo za komunalno gospodarstvo.
'Podjet je zastopata in zanj podpisujete : direktor Pole-nčič dr. Alojzij in Zennaro Vanda, knjigovodja, -oba skupaj za posle običajne uprave.
Okrajni ljudski odbor Koper, poverjeništvo za finance dne 26. septembra 1950.
St. XI/745—50
Sodne objave
Soc 34/10—1
V zadružnem registru tuk. sodišča se pri Tržaški zavarovalnici dd. v Kopru dovoljuje vpis naslednjih sprememb:
Dan vpisa: 18. juiilja I960.
Na podlagi zapisnika izredne skupščine delničarjev imenovane družbe dr. Edvarda Gallija, notarja iz Kopra, z dne
18.	VII. 1947 pod Rep. 5303 št. 2417 v zvezi z odločbo tuk. sodišča od 15. VIII. 1947. Soc. 34/3 se k besedilu »Tržaška zavarovalnica, delniška družba« doda »Assicuratrice Triestina, sio'ciietà per azioni«.
Okrožno ljudsko sodišče v Kopru, dne 18. julija I960.
Corns! III 282/1
V zadružnem registru tuk. sodišča dovoljuje se vpis novo ustanovljene Kmetijske obdelovalne zadruge »Partizana« v Šaredu kakor Bledi:
Dan vpisa: 26. oktobra 1950.
Na podlagi -zapisnika ustiamovnega občnega zbora ustanoviteljev imenovale -zadruge z dne- 7. I. 1950 ee- vpiše«
¡Besedilo. zadruge: Kmetijska obdelovalna zadruga »Partizan« v Šaredu, z. z o. z.
Sadež; Šared.
Okoliš: področje -okoliških zaselkov.
Trajanje: 20 let, vendar pa ee ta d-oba lahko po sklepu občnega zbora skrajša -ali podaljša,.
N,ailoge zadruge :
Cilij zadruge je, da s skupnim delom in skupnimi proizvajalnimi sredstvi organizira zadružno gospodarstvo z napredno organizacijo, načrtno proizvodnjo in visoko- produktivnostjo-, dela na podlagi moderne znanosti- -in tehnike 'ter na tak način poveča
donos zemljišča in živine, zmanjša proizvajalne ©troske in s tem donaiš-a večjo korist za poedimcta- kok-or tudi za skupnost. Zadruga nabavlja vse potrebščine, ki so potrebne za skupno obdelavo zemlje in za gojitev živine. Skrbi za zdravstven» stanje svojih članov kakor tudi za njihovo strokovno izpopol-nj-evamije.
Čitani zadruge vložijo v zadrugo svojo zemljo razen ohiš-nioe kot delež, a vložena zemlja ostane njihova- last.
Članski delež znaša 1 °/o vsega ocenjenega živega in mrtvega inventarja, vloženega v zadrugo.
Jamstvo zn. obveznosti zadruge znaša 5 kratni znesek vpisanih] denarnih deležev.
Redni letni občni zbor se skliče vsako teto do 1. februarja. Vabilo na občni zbor mora biti objavljeno- na razglasni deski zadruge najmanj] 8 dni pr-e-d njegovim, sestankom, a poleg tega- mora biti tudi dostavljeno radi objave vsem K,LO, v katerih območju zadruga posluje in Okrajni zadimžn.j- poslovni zvezi v Kopru.,
Upravni -odbor sestoji k 5 do 17 članov, vštevši predsednika in blagajnika ter ev. p-odpredfeednika, kit so izvoljeni, za dobo ¡enega leto.
Zadrugo zastopata in zanjo podpisujeta -po dva člana upravnega odbora, od katerih sme enega nadomeščati) tudi uslužbenec zadruge, ki ga s privolitvijo občnega zbora z-a to pooblasti upravni odbor.
Člani upravnega odbora s-o:
Kocijančič Ivan pok. Simona iz Šareda 174, predsednik, Djurdjevič Peter -pok. Petra iz Bužane 165, podpredsednik Muženič Anton -pok. Antona iz Šareda,
Božič Gregor poli. Ivana iz Kažanove 95,
Kocijančič Marjan »d Rudolfa -iz Šareda in Podreka Anton pok. Antona, iz Kažanove 93, člani ter namestnika:
Kocijančič Peter in Jerman Marjan;
Okrožn-o ljudsko sodišče v Kopru dne 14. oktobra 1950.
R 243/50
Kaligarič Franc pok. Jakoba i-n Marije Kavrečič, rojen dne 16. V. 1901 v Cetarah in; tam bivajoč, je 1. 1919 odšel v Združene države Amerike, odkoder je do 1. 1930 še večkrat pisal. Ker od tedaj dalje ni več o njem nobenega glasu in ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog njegovega strica Koreniča Matije pok. Matije iz Stare1 vasi št. 154 uvede postopanje za razglasitev za mrtvega ter se izdaja poziv, da- se o pogrešanem; poroča sodišču.
Kaligarič Franc se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali dai drugače kakšno vest o sebi.
Po 31. III. 1951 bo sodišče odločilo o njegovi razglasitvi za mrtvega.
Okrajno ljudsko sodišče, v Piranu, dne 4. avgusta 1950. * V
POPRAVEK
V odloku o vodstvu1 matičnih knjig z dne 16. januarja 1950, objavljenem v Uradnem listu št. 1—9/50 so se vrinile nekatere tiskovne napake, ki jih j-e treba popraviti. iDiru-gi odstavek 6. člena s-e pravilno glasi:
»Zaročenca, ki želita skleniti zakonsko zvezo v kakem drugem kraju, smeta zaprašiti pristojni ljudski odbor, dn pooblasti ljudski -odbor, pristojen za kraj, kjer želita- skleniti zakonsko zvezo, da s-e zakonska zveza sklene pred njim.«
Tretji stavek 7. člena se pravilno glasi:
»Za veljavnost sklenitve zakonske- zveze je potrebna istočasna navzočnost obeh iho-dočih zakoncev, dveh polnoletnih prič, predsednika oziroma določenega člana ljudskega odbora in matičarja.«
Prvi, stavek 8. čllen-a ©e pravilno glasi:
»Predsednik ljudskega odbor® se na podlagi listin ter izjiav 'prič in b-odočih zakoncev samiih prepriča-, ali sta to osebi, ki sta prijavili nameravano sklenitev zakonske zveze, in o tem, -ali ne -nasprotuje sklenitvi; zaikonisk-e izveze kak zadržek/'
Uredništvo Uradnega lieta
Izdaja Istrski okrožni LO v Kopru. — Uredništvo in uprava v Kopru. — Odgovorni urednik: Kolenc Črtomir,
Tiskala Tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani.