PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini o i< Abb. postale I gruppo “ LiGllll OU I1F Leto XXVn. Št, 72 (7860) TRST, petek, 26. marca 1971 RIM JE IZREDNO TOPLO SPREJEL JUGOSLOVANSKEGA PREDSEDNIKA Tito: Skupaj lahko stvarno prispevamo k miru Saragat: Skupni visoki ideali miru in pravičnosti Italijanski predsednik je v dobrodošlici na letališču podčrtal, da se italijanski narod popolnoma zaveda globokega pomena obiska Pozdrav rimskega župana Daride in položitev venca na grob neznanega vojaka - Popoldne prvi uro in pol trajajoči razgovor med obema predsednikoma o mednarodnih vprašanjih in dvostranskih odnosih (Od našega posebnega dopisnika) RIM, 25. — Rimsko prebivalstvo ter državne in mestne oblasti j? priredile danes veličasten in prisrčen sprejem predsedniku Socialne federativne republike Jugoslavije Titu, ki je dospel na svoj J,yi uradni obisk v Italijo. Predsednika spremljajo na obisku soproga 0yanka, državni sekretar za zunanje zadeve Mirko Tepavac, član !y«znega izvršnega sveta Toma Granfil, predsednik skupščine Sociabilne republike Slovenije Sergej Kraigher, predsednik izvršnega sveta ;°cialistične republike Hrvaške Dragutin Haramija in druge visoke |y8oslovanske osebnosti. Predsedniški «Caravelle» je nekaj 10. uri ob krasnem spomladan-?®iti vremenu pristal na letališču v w,|Ppinu, kjer so čakali predsednik ?Publike Saragat s hčerko Santa Jerino, predsednika obeh domov (‘"lanskega parlamenta Fanfani in ,6rtini, ministrski predsednik Co-l*'bo, številni ministri in podtajni-'■ Prvi stisk rok med predsedniko-i* je bil zelo prisrčen in topel. J^dsednik Saragat je nato svojemu "*tu predstavil prisotne osebnosti, '* * turale«. Silvia Koščina, Lauri« Harwey. Technicolor. Prepov«0^ no mladini pod 18. letom- Ideale 16.00 «La lunga not^_ Toms Tone«. T. Milton, do Sancho, Anita Engberg- *** nlcolor. Westem film. Impero 16.30 «Venga a Prendl^fciv caffž da noi«. Ugo Tognazzi-ndootor. Prepovedano mladim r 14. letom. Astra 16.30 «Dove val tuitta T. Milton, V. Gassman, GM-cella, G. Moschln. Technl«^ Prepovedano mladini pod 14-tom. Abbazia 16.00 «Io, Emman]*^ Erika Blank, A. Celi, P-Prepovedano mladini pod *®-tom. Koncerti Italijansko . avstrijski k krožek v Trstu priredi v P Uek, 29. t. m. ob 21. uri v dvorani Krožka za kulturo metnost v Ul. San Carlo 2 k pianista Rudolfa Buchbinderj* gram: Chopin ■ Sonata op-A. Mozart - Variacije K 2 Schumann - Karneval. Predavanja Italijansko elektrotehniško ® lektronsko združenje (tržašk8 , cija), Nemški kulturni Inštitut Inštitut za elektrotehniko W tronlko tržaške univerze, predavanje prof. Uda Stoeri11" na temo «Clovek in avtomat* ” blemi modeme kibernetike- ** ( v torek, 30. tm. ob 19. uri h®, dežu Nemškega kulturnega tuta v Ul. Coroneo 15. Darovi in prispevki Nametso cvetja na grob Lojzke Valoppi daruje Anka 1000 ilr za prosvetno društvo. ko Škamperle. V počastitev na pok. Lojzke Valoppi dfljj Dragtoa 2000 ln Amalija G0* lir za Dijaško matico. V spomin na nepozabneg® ^ Antona Jakopiča daruje žena ^ lja 2000 lir za šolo spomenik v Cerknem. g V počastitev spomina Nor® ^ ščak daruje Vida Martelah® lir za Dijaško matico. + Sporočamo žalostno vest, gi Je zapustila naša draga m*®’® nona Pavlina Zobec Mih^J Pogreb bo lz hiše žalostl_jjj(« ob 16. url na domače pokflP®1^ v Dolini. Žalujoči mož Viktor, h« zet Josip, vnuk Stojan 1* sorodstvo Trst, Dolina, 26. marca Na predsinočnji izredni seji tržaškega občinskega sveta so umestili prvih šest rajonskih konzult, s wner je bil storjen pomemben korak k neposrednejšemu soupravljanju občanov pri javnih zadevah ■niiinimiiiiiiuiiiiiiiiiiiniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiniminiiimiiiiiiuiiiiiiiniiiiiMiiiiiiiimiiniiiniiiiriiiiiniirriininiiiiiiiiriiiiMiiiiiMiiiiiMiiminiiiiiiiiiiiiiimiiiiin IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Pri «Tendi rossi» je avtomobilist na božič smrtno zbil 19-letno dekle Sodniki so ga pogojno obsodili na 8 mesecev zapora ter na odvzem vozniškega dovoljenja za dobo enega leta - Znatno znižanje kazni ciganki zaradi kraje 47 tisoč lir ..Pred tržaškim kazenskim sodi-SCem (preds. Corsi, tož. Tavella, za-Pisničarka Federici) se je včeraj jjoral zagovarjati 25-letni Sergio ?°vo iz UL S. Giacomo in Monte st- 7, ki je bil obtožen nenamernega Izbora komaj 19-letne Ester Cosman 12 Ui. Romagna 198. Do strahovite prometne nesreče, J1 je terjala življenje mladega debeta, je prišlo prav na božič, nekaj P° 18. uri, na obalni cesti pri ftstavracija «Tenda rossa». ■ Tedaj se je gruča mladeničev in 'Ptadenk, v kateri je bila tudi Cos-P&nova, po krajšem izletu vračala 1 avtomobili proti domu. Še prej P® so se hoteli ustaviti v omenjeni ^tavraciji, da bi kaj spili. Tako so ; Parkirali avte in prečkali zelo pro-| ®>etno cesto. Skupinica je bila že na drugi strani ceste, Cosmanova Pa je za nekaj korakov zaostala * njimi. Prav tedaj pa je privozil ji komaj kupljenim avtom fiat 850, “°Vo, ki je bil namenjen v Sesljan. rhiek je bil strahovit, saj je od-i ?*I dekle nekaj metrov naprej, kjer te nezavestna obležala skoraj na ^edi ceste, avtomobil pa je nadalje-v8l še nekaj metrov svojo blazno ’ Vo2njo, nakar se je obrnil na des-P° stran in zdrsel do skrajnega le-Vega roba ceste, kjer se je tudi Pstavil. Mlado Ester Cosman so nemudo-'ta odpeljali z rešilnim avtom RK v glavno bolnišnico, kjer so jo s strogo pridržano prognozo sprejeli Pa nevrokirurškem oddelku. Žal pa ^ bile zdravniške nege zaman, saj te dekle šest dni po sprejemu v Polrusnico, točneje prav na prvi dan i^a, podlegla hudim poškodbam, ki Ph je bilo zadobiio pri nesreči. Na včerajšnji razpravi pred kadilskim sodiščem je Bovo dejal, Pa je kupil vozilo komaj pred de-dtimi dnevi in je zatorej bilo avto d v preizkusni dobi. To pa naj bi :udi pomčnilo, da ni presegel hi-"Osti 90 km na uro, čeprav ni na dm cestnem odseku nobenega opo-torilnega znaka za največjo dovodno hitrost. i Dovo je še povedal, da je potem, je prevozil hud ovinek pred 'Tenuo rosso«, prižgal žaromete ter dpazil z razdalje kakih sto metrov jpUpinico ljudi, ki je v koloni prečka cestišče, z desne proti levi. dovoljenja ter na denarno odškod-1 ju kmetijstva. Končno je odbor nino prizadeti stranki, oz. dekleto-1 sprejel predlog odbornika za turi-vim staršem. zem Mora o podelitvi skupne vsote 40 milijonov lir nekaterim turističnim in letoviščarskim ustanovam v naši deželi, med temi tudi ustanovi, ki je pristojna za obalno področje v djevinsko-nabrežanski občimi, , - pa utegnil videti nesrečnega debeta, ki je ----- proti _i“eg skupino Pred tržaškim prizivnim sodiščem (preds. Franz, tož. Mayer, zapis. lViosca) se je včeraj morala zagovarjati 29-letna ciganka Nerina Le-vacovich iz nomadskega taborišča v Ul. dei Macelli, ki je bila obtožena tatvine. Do dogodka, ki je pripeljal žensko pred sodišče, je prišlo 3. julija lani, okrog 13. ure, ko je lastnik znane pekarne in slaščičarne «Dudine» 78-letni Nicolo Dudine iz Ul. Castaldi 5, telefonsko obvestil agente letečega oddelka kvesture, naj nemudoma prihitijo v delavnico njegove pekarne, v Ul. Traversale al Bosco, kjer je opazil dve ciganki, ki sta kradli. Ko so agenti prihiteli v slaščičarno, so prav na vhodnih vratih lokala naleteli na Levacoviehevo in njeno 12-letno hčerko Marijo ter na Du-dina, ki ju je zadržal. Moški je povedal policistom, da sta ciganki vstopili v lokal in zaprosili za miloščino, potem pa se neopazno splazili v sam laboratorij, TUDI TOKRAT Nfl PRIJAVO MSI Danes v Gorici proces proti antifašistom iz Gradiške Občinski svet iz Gradiške zahteval razpust MSI Tudi danes se pričakuje oprostilna razsodba IZ POROČILA PREDSEDNIKA MACORATTIJA Z avtom oplazil žensko Včeraj so ob pol šestih zvečer sprejeli s prognozo okrevanja v 8 oneh na nevrokirurškem oddelku 41 letno Lauro Bozzatto por. Cimo-lino z Jeriči jevega trga, kateri so u-gotovili razne udarce, odrgnine in podplutbe po glavi in drugih delih telesa. Cimolinovo je v bolnišnico pripeljal s fiatom 1100 tržaške registracije 25-letni Claudio Madon Frausin iz Ul. della Guardia. Ta je povedal, kar je Cimolinova v celoti potrdila, da je z avtom vozil Po Riu Prirnaria v smeri Sv. Ane, ko je oplazil in podrl na tla žensko, ki je peš hodila v isto smer. konference o zadružništvu v sam laboratorij, kjer sta iz nekega hlačnega žepa izmaknili 47 Dan('s z“clck (ldp|n(' narja, kljub temu, da je bil Dudine prepričan o izvršeni tatvini. Svoje upravičene sume je potešil nekaj dni pozneje, ko je osebje pekarne našlo čisto slučajno za nekim krožnikom, položenim blizu police, kjer je zmanjkal denar, 2.500 lir. Agentom se je zdaj zdelo jasno, ■ '•fo omenjeno vsoto izmaknili da sta Danes dopoldne se v Vidmu začne prva deželna konferenca o zadružništvu. Kakor znano, se bo konference, ki bo trajala še jutri, udeležilo večje število predstavnikov zadružnih gibanj tz naše deže- prav ciganki. Ko sta opazili Dudi- j le in iz notranjosti Italije, napove-na, sta se. namreč v naglici sku- j dani pa sta tudi močni odposl&n-delai denarja^ in tako | stvi iz Slovenije in iz Avstrije. O-polozili 2.500 lir pod krožnik. j tvoritveni govor bo imel deželni odbornik za zadružništvo Varisco. ki zaostala prijateljev. . Javni tožilec dr. Tavella je predihal sodnemu zboru, naj obsodi ob-^ženca na 8 mesecev zapora ter na |jJvzern vozniškega dovoljenja za "°bo 1 leta, zagovornik prizadete ijanke odv. Aleffi visoko denarno Odškodnino, obtoženčev branilec odv. ''htonini pa oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov. . Sodniki so v razsodbi upoštevali ^-odstotno sokrivdo Cosmanove pri 'msreči ter na tožilčev predlog ob-*°*lili Bova pogojno in brez vpisa /kazenski list na 8 mesecev za-P°ra, enoletni odvzem vozniškega PRAVA SENZACIJA! neli niklsbacher - bregar morija makarovič ljudske vezenine na slovenskem OBIŠČITE NAS, 0BSTRMEU BOSTE! tb&aika totfaatoui TRST — Ul. sv. Frančiška 20 Tel. 61-792 Kazenski sodniki so Levacoviche-vo obsodili dne 9. oktobra lani na 1 leto zapora in 80 tisoč lir denarne kazni, oroti tei razsodbi pa je ženska vložila priziv. Na včerajšnji razpravi je obtoženka potrdila, da je vstopila v lokal le zato, da bi zaprosila za miloščino in res ni imela nobenega namena krasti. Javni tožilec dr. Ma.ver je predlagal zanjo potrditev prvostopne kazni, uradni branilec odv. Borgna pa oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov. Sodniki so ji znatno znižali prvostopno kazen na 3 mesece zapora in 30 tisoč lir denarne kazni. D«Io deželnega odbora Preteklo sredo se je sestal deželni odbor. Na seji, ki jo je vodil predsednik Berzanti, so sprejeli predlog odbornika za javna dela Masutta o podelitvi nadaljnjega prispevka v višini 300 milijonov lir za izvedbo del, potrebnih za zaščito pred naravnimi nesrečami, kakor to določata deželna zakona štev. 12 iz leta 1966 in štev. 17 iz leta 1969. Vsoto naj bi dali na razpolago in razpoložljivosti letošnjega poslovanja. Z deželno pomočjo po omenjenih dveh zakonih je bilo možno doslej oddati razna dela v skupni vrednosti 2.200 milijonov lir, potrebe po finančnih sredstvih pa so na tem področju tako velike, da so sklenili povečati že določeno nakazilo za letošnje leto za nadaljnjih 300 milijonov lir. Odbor je sprejel tudi predlog odbornika Varisca o priznanju posebnega prispevka tržaški trgovinski zbornici za kritje stroškov v zvezi s poslovanjem odbora za razvoj blagovnega prometa čez tržaško luko. Dežela bo v tu namen prispevala po 6 milijonov lir na leto od letos do vključno leta 1973. Deželni odbor je nadalje sprejel predlog odbornika za zdravstvo Devetaga o sklenitvi sporazuma med deželno u-pravo in 19 ustanovami, ki se na področju Furlanije - Julijske krajine ukvarjajo z reševanjem ponesrečencev na cestnem omrežju. Odbor je sprejel tudi vrsto pred logov odbornika za kmetijstvo Co-mellija; tako predlog po podelitvi 735 milijonov lir gozdarski ustanovi Furlanije - Julijske krajine v letu 1971, nadaljnjih 250 milijonov deželni ustanovi za razvoj kmetijstva in 112 milijonov videmski po krajini za razne posege na področ- bo govoril o problemih zadružništva v FurlaniM-Julijski krajini. • Nad 50 delavk ln delavcev tovarne rifotjih konzerv Safica iz Gra-deža je bilo prejšnji teden na izletu v Jugoslaviji. Ogledali so sl podobno tovarno Mirna v Rovinju ter navezati prijateljske stike s tamkajšnjimi delavci. • Na prvi seji upravnega odbora bolniške blagajne za obrtnike so ponovno izvolili za predsednika obrtnika Giuseppe Ballareja. Ob isti priliki so potrdili tudi podpredsednika Giovamnija De Marchija iz Tržiča. Danes zjutraj bo na goriškem sodišču drugi proces proti antifašistom. Tokrat bodo sedeli na zatožni klopi župan iz Gradiške, krščanski demokrat dr. Marizza in osemnajst občinskih svetovalcev, ki so na se.jd, ki .je sledila uboju delavca v Catanzaru, izglasovali resolucijo v kateri zvračajo krivdo za vse nerede v zadnjih mesecih na fašistične skupine in istočasno zahtevajo razpust stranke MSI. Vodilni član te stranke v Gradiški, Bono Cavazza, se je čutil užaljenega in je ves občinski svet (manjka en svetovalec, ki je bil slučajno na tej seji odsoten) prijavil sodišču. Goriški državni pravdnih dr. Marši je očividno smatral, da je prijava sprejemljiva in jo je predal goriškemu sodišču, podobno kot drugo tožbo proti deseterici iz Ronk, ki so bili v torek na našem sodišču oproščeni. Logično je, da vlada tudi za današnji proces veliko zanimanje, čeprav se rezultat tega, po torkovi razsodbi, zdi že vnaprej logičen. Vsi pričakujejo, da bodo župana in občinske svetovalce iz Gradiške sodniki oprostili z isto formulacijo s katero so oprostili župana in druge politične voditelje iz Ronk. O torkovi razsodbi je v Gorici precej govora. Z zadovoljstvom ljudje ugotavljajo, da je sodišče ravnalo na podlagi obstoječih zakonov in da je tudi upoštevalo ustavo ita-lianske republike, ki so jo poslanci sprejeli po zmagi nad fašizmom. Da je šlo za fašistični poskus provokacije z omenjenimi procesi nam dokazuje dejstvo, da so že pred stavkami in protifašističnimi manifestacijami prvaki goriške MSI grozili v časopisju s prijavami sodišču. Te svoje obljube so tudi držali, saj moramo vedeti, da je, poleg dveh že omenjenih prijav proti skupinama iz Ronk in iz Gradiške, še cela vrsta prijav proti številnim županom, sindikalistom in tudi proti funkcionarjem policije. Te prijave je napisal in izročil sodišču znani tržiški fašist Guerin. urednik lističa La sentinella dTtalia. S torkovo razsodbo goriška MSI seveda ni zadovoljna. Izjavili so, da čakajo besedilo razsodbe, istočasno pa protestirajo proti interpelacijam, ki so jih senatorja Alba-rello (PSIUP) in Caleffi (PSI) vložila na vlado ter onim, ki so jih deželni svetovalci Rizzi (PSIUP) in Bergomas ter Zorzenon (KPI) vložili na deželni svet. Iz prvega, torkovega, procesa so fašisti izšli popolnoma poraženi. Pokrajinski kontrolni odbor: delovanje in vloga v letu 1970 Za dobro poslovanje krajevnih organov je nujno potrebna ustrezna zakohodtja 1 Prepričani so bili, da bodo proti-fašisti obsojeni (javni tožilec je tudi zahteval za vsakega 130.000 lir kazni), sodišče na ni njih zahtevi ugodilo. Pričakujemo, da bodo fašisti danes dobili še drugo klofuto. SDZ ob Titovem obisku Slovenska demokratska zveza v Gorici izraža ob obisku jugoslovanskega predsednika v Rimu željo, da bi ta obisk utrdil obstoječe do. bre odnose med državama in narodi ter poudaril odločno voljo za nadaljevanje plodnega delovanja v skupno korist in v korist miru na svetu. Obenem Slovenska demokratska zveza upa, da bo pripomoglo rimsko srečanje k čimprejšnji rešitvi vprašanja globalne zaščite slovenske manjšine naše dežele. Vodstvo Slovenske demokratske zveze iiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiiii..............................iiuiiiiiiniiiiimimu Na seji pokrajinskega odbora za nadzorstvo nad krajevnimi ustanovami v Gorici je te dni podal po ročilo o delovanju tega odbora v letu 1970 njegov predsednik odv. Franco Macoratti, v katerem govori tudi o položaju krajevnih ustanov' in organov na Goriškem. Uvodoma ugotavlja, da nadzorstvo nad delovanjem občinskih u-prav, bolnišnic in raznih drugih konzorcijev, kadar ga prav razumemo in apliciramo, ne predstavlja samo formalno preučevanje in birokratski postopek, ampak pomeni tudi zavzeto sodelovanje pri raznolikem delovanju teh ustanov, ki sestavljajo in predstavljalo pokrajinsko stvarnost. Tu gre za finančno, politično, sindikalno, so cialno in drugo podobno delavnost, ki teži ali bi morala težiti k izpopolnitvi splošnih koristi skupnosti. Kakor lani tako tudi letos ugo- tavlja poročilo pomanjkljivost ob ■ stoječe zakonodaje kar se tiče krajevnih ustanov na raznih ravneh, počenši s T.U. (temeljni zakon) o občinah in pokrajinah, ki nai bi ga bilo treba promovirati in izvesti. Taka ustrezna zakonska obnova bi omogočila večjo učinkovitost uprave same in pa možnost nadzorstva ter bi odpravila razno birokratsko navlako, ki sedaj ovira delo državne in deželne uprave. Ko analizira v podrobnosti in statistično delovanje kontrolnega odbora v lanskem letu, ugotavlja poročilo. da so prvo leto delovanja proučili 10.033 zadev (1967) lani pa .je njihovo število že doseglo 12.829. Od teh so jih uničili samo 169, v ponovno proučevanje so jih vrnili 34 in za 665 pa so izdali nova navodila. Na 55 pritožb, ki so jih proučili, so jih sprejeli 32, zavrnili pa 18: za 5 pa so odredili dodatno pr« PRIPRAVE ZA «ESP0MEG0» Zagotovljena je udeležba gospodarstvenikov iz Slovenije Dello Lupieri je v Novi Gorici govoril o namenu in pomenu te manifestacije Predsednik trgovinske zbornice iz Gorice Deiio Lupieri je bil prejšnji dan v Novi Gorici v spremstvu ne katerih članov pripravljalnega od bora za mednarodni sejem, ki ga pripravljajo v Gorici od 30. aprila do 9. maja in na katerem bodo so delovali, kot smo že pisali, gospo darski operaterji iz naše dežele, Slovenijo in KoroškP. V prostorih občinske skupščine je slovenskim gospodarskim operaterjem m krajevnim predstavnikom, med katerimi sta bila tudi predsednik gospodarske zbornice Slovenije dr. Burger iz Ljubljane in predsednik občinske skupnosti iz Nove Gorice Rudi Šimac, orisal program in priprave za izvedbo te gospodarske manifestacije, ki je znana pod imenom «Espomego». Po tej konferenci, ki se je je poleg omenjenih udeležilo še pre- niiiiimiiiftiiimiiiiiiiiiiiiliiitiiiiiiiiuiimiftuiniiiiiMtiHmMmmiiMmitiittiiiimitimiiiitiniiuHiiiiiiiuiiii JUTRI PRIKAZ PLANINSKIH DIAPOZITIVOV Prvo nagrado «Srebrni klin» v dobil Švicar Kurt Kaeser Med nagrajenci tudi Rafael Podobnik iz Nove Gorice - Sodelovali so fotoamaterji iz več držav Jutri zvečer ob 21. uri bo dvo-1 rani Stella Mattutina zaključni večer, povezan z nagrajevanjem, 2. mednarodne nagrade barvnih diapozitivov s planinsko motiviko. Priredila .jo je goriška sekcija CAI. Za natečaj se je javilo 332 konkurentov iz dvanajstih držav (Jugoslovanov je bilo 32); poslali so skupno 1279 slik. Žirija, ki so jo sestavljali Arduino Altran, Silvio Gamberoni, Peter Kocjančič, E-duard Koder in Mario Gherbaz, je izbrala 171 diapozitivov od 117 konkurentov. Po posameznih državah .je število sprejetih konkurentov in slik naslednje: Avstrija 6 konkurentov (8 slik), Češkoslovaška 11 (19), Nemčija 9 (12), Velika Britanija 1 (1), Italija 66 (101), Jugoslavija 10 (13), Norveška 1(1), ZDA 2 (2). Švica 11 (14). Svoje diapozitive so po slali še konkurenti iz Luksemburga, Nizozemske in Sovjetske zveze; njih dela pa niso bila sprejeta. VČERAJ DVE HUDI PROMETNI NESREČI SKUTERIST0V Med trčenjem vespa- volkswagen hudo ranjen študent iz Doline Resne poškodbe dveh mladih vespistov Včeraj ob 14.25 so nujno sprejeli na ortopedskem oddelku splošne bolnišnice 17-letnega študenta Vladimirja Mateliča iz Žaveljske ulice 391 v Dolini, kateremu so ugotovili hud zlom zapestja leve roke, rano na levem kolenu z zlomom, podplutbo na čelu, številne odrgnine po obrazu, zlom nosnih kosti, precejšnjo podplutbo na vratu in rano na notranjem delu zgornje ustnice, če ne bo komplikacij, bi moral Matelič, ki so ga pripeljali v bolnišnico z rešilnim avtom, okrevati v 60 dneh. Osebje karabinjerske patrulje je izjavilo, da je Matelič vozil s sku terjem po lil. Caboto v smeri Na selja sv. Sergija, ko je v bližini tovarne Vetrobel prišlo do trče nja med njim in volksvvagnom. ki ga .je upravljal 39-letni Bruno Mancini iz Ul. I. Svevo. Podobna nesreča se je pripetila tudi v jutranjih urah, samo s to razliko, dR sta bila tokrat dva ranjena. Gre za 18-letno študentki) Erico Bruni iz Ul. Machiavelli in 17-letnega študenta Lorenza Crisma-nija iz Ul. S. Rita. Oba so mo rali ob 10.35 sprejeti na nevrokirurškem oddelku: Brunijevo zaradi ran po čelu in desnem licu ter zloma desne ključnice s prognozo okrevanja v dveh mesecih. Crisma-nija pa zaradi globoke rane na čelu s prognozo v 20 dneh. Agenti cestne policije so pojasnili, da sta oba postali žrtvi prometne nesreče, ki se je pripetila na križišču Ul. sv. Marka z Ul. D’Alviano. Brunijeva, ki .je bila verjetno za krmilom, in Crismani sta vozila z vespo po Ul. sv. Marka v smeri Drevoreda C. Elisi, ko sta se na križišču znašla pred poltovornjakom, s katerim je bil 53-letni Gabriele Turisevic iz Ul. delle Linfe namenjen na Trg Sanso vino. Nesreča med žaganjem Med delom pri krožni žagi v no tranjosti gradbišča tovarne Grandi Motori se je 58-letni Viktor Ota iz Boljunca 286 včeraj hudo porezal po zadnjem členku palca desne roke. Ota se je z zasebnim avtom zatekel v bolnišnico, kjer so mu rano razkužili in mu jo obvezali ter ga nato s priporočilom 20 dni počitka odslovili. Zmagovalec Kurt Kaser Prvo nagrado, «srebrni fclin», je dobil Kurt Kaeser iz Zuericha za diapozitiv «Kroenten 31008 m». Med drugimi nagrajenci omenimo še Giuliana Capassija iz Trsta, E-lia Invemizzija iz Lecca, Carla Ma-renzija iz Brescie. Med Jugoslovani sta bila nagrajena Vlastja Simončič iz Ljubljane ter Rafael Podobnik iz Nove Gorice. Avto podrl mopedista Včeraj so sprejeli za 40 dni na zdravljenje v tržiško bolnišnico 73-letnega Riccarda Pettarosa lz Tržiča Ulica Frimo magglo. Zdravniki so mu ugotovili udarec v lobanjo, zlom desne noge ln druge poškodbe Mož se je peljal z mopedom lz Romk proti Tržiču, ko ga je podrl šofer avta 1100 svetle barve. Po nesreči šofer ni ustavil ln orožniki ga sedaj Iščejo, ker ni nudil pomoči. cejšnje število predstavnikov posameznih podjetij, se je že prijavilo 10 slovenskih operaterjev, ki se bodo samostojno udeležili razstave v Gorici. Gospodarska zbornica Slovenije pa bo poleg tega uredila še svoj poseben paviljon za skupno razstavo. Kar se tiče udeležbe Koroške pa se doslej m javil noben zasebni gospodarski operater in bo le celovška gospodarska zbornica uredila skupni paviljon za koroške razstavljavce. Ob tej priliki so v Novi Gorici razpravljali tudi o uvoznih formalnostih in prodaji razstavljenega blaga s carinskimi olaj šavami. Med tem časom .je pripravljalni odbor že prejel tudi številne prijave gospodarstvenikov iz dežele Furlanija - Jul. krajina. Tudi deželna uprava se bo udeležila te gospodarske manifestacije s svojim paviljonom. Tako .je organizacijski uspeh sejma že zagotovljen in obstajajo možnosti, da se bo tudi gospodarsko obnesla. Danes zaključek šolskega seminarja Danes .je peti in zadnji dan seminarja za učitelje in profesorje slovenskih osnovnih in nižje srednje šole v Gorici. Učiteljem je vče raj govoril pedagoški svetovalec Pavle Kalan o temi «Glasbeni pouk v osnovni šol i»; pedagoški svetovalec Stane Mihelič pa je profesorjem predaval o «Metodiki pouka slovenskega jezika v srednji šoli (teoretični del). Danes, v petek, bosta oba profesorja obravnavala isto temo in sicer praktične vaje. med tem kc so včeraj obravnavali niihov teoretični del. Obiskovanje teh predavanj je za učitelje in profesorje dodatni trud, saj so predavanja v popoldanskih urah od 16. do 19. potem ko imajo dopoldne normalen pouk po šolah. Vkljub temu pa so šolniki z zanimanjem sledili vsem predavanjem in ugotovili, da so bila koristna tudi zato, ker je bil program letos prikrojen po željah in potrebah goriških šolnikov slovenskih šol ter so jim predavatelji posredovali predvsem to, česar so najbolj pogrešali odnosno potrebovali. Danes se bo zaključila tudi razstava slovenskih leposlovnih in pe dagoških knjig, ki jo je med seminarjem uredila, prav tako na slovenski srednji šoli, slovenska Tržaška knjigama. Planinsko predavanje Na pobudo Slovenskega planinske-ka društva je bilo v sredo zvečer v klubu «S. Gregorčič» v Gorici predavanje o temi «Gore ob Soči*. Predaval je dr. Jože Andlovič iz Šempetra, ki ga Goričani poznamo še od lani, ko nam je prikazal in opisal vzpon slovenske odprave na Anapurno v Himalaji Med predavanjem je prikazal nad 200 barvnih diapozitivov z zimskimi motivi gorskega sveta na obeh straneh Soče. Številnemu občinstvu, ki je za to priliko napolnilo dvorano, je predavatelja predstavila predsednica SPD Jožica Smetova ter se mu ob koncu zahvalila za lepo predavanje. Eisensteinov film danes v Stražicah V okviru serije filmskih predavanj z debato, ki so namenjene predvsem delavcem, bodo danes zvečer ob 20.30 predvajali v prostorih osnovne šole v Stražicah film «Oktober» delo znanega sovjetskega režiserja Eisensteina. Film govori o sovjetski revoluciji ter so ga posneli v krajih, kjer se je dejanje dejansko razvijalo. Film je zgodovinski dokument velike vrednosti ter ga štejejo med najboljše in najbolj zanimive filme v svetovnem merilu. Iz goriškesa matičnega urada Dne 23., 24. ln 25. marca so na goriškem matičnem uradu prijavili 10 rojstev ln tri smrti. Rojstva: Chlara Iancer, Andrea Birbtarello, Lara Marušič, Silvano Zanandrea, Alberto Brumat, Nico-letta Mettl, Massdmo Morln, Andrea Lonzar, Paolo Bearzi ln Fa-blo Robleg. Umrli: upokojenec 66-lefcni Renato Vinzi; sluga 47-Ietni Antonio Terptn in gospodinja 67-lebna Maria Peternel vd. Furlani. ...........................mm............ DOLGOLETNA ŽELJA VAŠČANOV Tudi v Dolu hočejo imeti spomenik padlim domačinom Postavili naj bi ba bo urediti ga na Palkišču - Tre-zadevo z zemljiščem V nedeljo, 28. t.m. zjutraj se bo ekipa miinibasketa goriškega športnega združenja Dom pomerila v Trstu z ekipo Bora. Ob tej priliki prireja ŠZ Dom avtobusni izlet v Trst, katerega se lahko udeleže, poleg malih igralcev, tudi njih starši ln prijatelji. Avtobus bo odpeljal s Travnika v nedeljo ob 8.30, s trga v Stam-drežu pa ob 8.35. • Sindikat CISL javlja, da je odpovedana tridnevna stavka civilnih uslužbencev obrambnega ministrstva. Pristojni minister se Je namreč obvezal povečaiti štirikratno v prihodnjem finančnem letu vsoto, ki je določena za izredne nagrade uslužbencev tega ministrstva. Domačini v Dolu si že več let prizadevajo, da bi v enem izmed zaselkov ob državni cesti, postavili spomenik domačinom, ki so izgubili svoja življenja v narodnoosvobodilni borbi. Kl.jub postavitvi skupnega spomenika vsem padlim v doberdobski občini želijo Doljani imeti še svoj spomenik. Pred leti se je med domačini sestavil pripravljalni odbor, obljubili so da bodo spomenik postavili v glavnem z lastnimi močmi, saj je med njimi precej kamnosekov. Izbrali so tudi prostor, ki se jim je zdel najbolj primeren: na Palkišču, ob državni cesti na prostoru kjer se odcepi cesta proti Poljanam. Spomenik bi opazil vsakdo, ki bi šel tam mimo, kar pa je najvažnejše, spomenik bi bil v bližini šolskega poslopja, kamor zahajajo vsi doljanski otroci. Postavitev spomenika se je zataknila ker je zemljišče, na katerem bi ta stal, najbrž jusarsko. Treba bi se bilo zato po zanimati, da bi stvar uredili. Doljani so prepričani, da se bo dober-dobska občinska uprava za stvar pozanimala. Njeno delo je sedaj olajšano, ker »e bo lahko za stvar na pristojnih mestih pozanimal geometer, ki so ga pred kratkim najeli v konzorciju z zagrajsko ob čino. Z mopedom v avto v Podgori Včeraj ob 17.25 je 48-leitni mopedist Aldo Culot, mehanik lz Gorice, Ul. Pasubio 6, vozil po IR. 4. novembra v Podgori v smeri proti Madianndni. Pri hiši št. 37 pe je trčil v zadnji ded fiata 750, ki ga je upravljala 48-letna Irene Gremdeme iz Gorice Ul. Madomnina 111. Po trčenju je mopedist padel ter obležal na cesti. ReSild so ga odpeljali v splošno bolnišnico, kjer so ugotovili, da sl je verjetno prebil lobanjo ter so ga pridržali s pridržano prognozo. Na Majnici Je včeraj ob 17. uri 18-letml Antonio Vlrguiin lz Turiac-ca trčil s svojim vozilom v vojaški avto v bližini gostilne «Marega». Viigudin je dobil pri tem številne poškodbe. V goriški bolnišnici so ga pridržali za 20 dni na zdravljenju. učitev. Lani so proučili tudi 411 vlog civilnih invalidov ter odredili izdajo podpore v 220 primerih, zavrnili pa so jo v 112 primerih, ter ukinili podporo v 78 primerih. Od 1. januarja letos pa rešu.je prošnje civilnih invalidov Odbor za socialno pomoč pri prefekturi. Poročilo prehaja nato v podrobnejšo obravnavo po poglavjih za posamezna področja, ki govore o pritožbah kar se tiče discipline trgovskih obrtndc, dalje o občinskih podpornih ustanovah, o položaju u-stanov bolnišnic, o gospodarsko-fi-nančnem položaju občinskih uprav itd. Podrobneje bomo te probleme obravnavali v naših prihodnjih člankih. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA — GORICA ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE — GORICA v sodelovanju z E.M-A.C. lz Gorice GOSTOVANJE DRAME SNG IZ LJUBLJANE VVilliam Shakespeare MACBETH Soenograf: Sveta Jovanovič Kostumograf: Mija Jarčeva Glasba: Ivo Petrič Prizori borb: Andrej Zajca Režiser: ŽARKO PETAN Nastopa ves igralski ansambel Drame, v naslovni vlogi: Boris Kralj V ponedeljek, 29. t.m. ob 20.30 v gledališču «G. Verdi* v GORICI VOZNI RED AVTOBUSOV ZA PREDSTAVO: Avtobus št. 1 vozi skozi: Pev-mo odhod ob 19.35, Oslavje, Steverjan - Dvor odhod ob 19.45 - Bukovje, Podgora Avtobus št 2 vozi skozi: Vrh odhod ob 19.45, Rupo, Peč Avtobus št. 3 vozi skozi: Doberdob odhod ob 19.45 • Polja-ne Avtobus št. 4 vozi skozi: Jam-Ije odhod ob 19.45 • Dol, Gabrje, Sovodnje, štandrež. Predprodaja vstopnic do sobote tudi na sedežu SPZ, Ul. Malta 2, in pri Arturu Košuti, Ul. Mameli 8. Na razpolago je še 300 sedežev. Razna obvestila Bevkovo dramo »Materin greh* bo v nedeljo 28. t. m. predvajala v župnijski dvorani v Doberdobu dramska družina «F. B. Sedej* iz Števerjana. Režira A Pregare. Začetek ob 16. uri. Igro so že predvajali v Gorici in v Štandrežu. VERDI 17.00—22.00: «Giochl perti-colari». M. Mastrolannd in Vima Lisi. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan CORSO 17.15—22.00: «Lo chiamava-no Trhlita«, T. Hill ln B. Spencer ; itaii janski kinemaskopski film v barvah. MODERNISSIMO 17.15—22.00: «Le foto proibite dl una signora per bene«, D. Lassander ln PP. Cap-poni; italijanski kinemaskopski film v barvah, mladini pod 14. letom prepovedan. VITTORIA 17.15—21.30: «1 contrab-bandiari degli anni ruggentl«, R. Widmark in A. Alda; ameriški film v barvah. CENTRALE 17.15—21.30: «1 lupi (Ut-taccano in branco«, R. Huston in S. Koscina; italijanski kinemaskopski film v barvah. t rži d AZZURRO 17.30: «In fondo ajla pi.. soiinav). C. Baker in M. Craig. KL nemaskope v barvah. EXCELSIOR 16.00: «La spina dor-sale del dlavolo«, B. Femiuk in J. Huston. Barvni film. PRINCIPE 17.30: «H giardino del Ftnzi Oontini«. L. Capolicchio in D. Sanda. V barvah. Nova Gorica SOČA (Nova Gorica): «Sinovl mušketirjev«, francoski barvni film — ob 18. ln 20. KANAL: Prosto. SVOBODA: iiMaščevalke Iz Okinave«, japonski barvni film — ob 18. in 20. DESKLE: «Lepa dekleta kot jaz«, ameriški barvni film — ob 1930. ŠEMPAS: Prosto. PRVACINA: «Ulica Tusset«, španski barvni film — ob 19.30. PRVACINA: «Vellki upora, mehiški barvni film — ob 19.30. DEŽURNI LEKARNI V GORICI V Gorici je danes ves dan I ponoči dežurna lekarna KURNBB Como Italia 10. tel. 25-76. V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je *>IH**n7»lllllllHlllll*IHI<*8IIIIIIIIMUIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllll*|ll9**l,,IIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIl»»M*HlllMIIH«IIIIHIIB DOMNEVA DVEH AMERIŠKIH ZNANSTVENIKOV Vzrok pogina dinozavrov je eksplozija supernove Pred 60 milijoni let so izginile številne živalske vrste TOiVE SVETIMA iiiiiiiiimiimiiiiiiiiiimmiiiiiimiiiii prva knjiga Hoče se vriniti v štab. In težko breme, ki ga mora odvreči s sebe, ker ga bo sicer pogubilo, zmečkalo. Orlov je zdaj razlagal primere v diviziji, ko so Nemci zmagali zaradi izdaje in ne-prippravljenosti enote. Govoril je s sovraštvom in gnevom! in spet pretkano razmišljujoče. Ana se je stežka obvladala, čeprav Je bila rojena igralka. Besede Orlova, Primož preiskujoči pogled, ki ga je čutila kot rezilo, in dogodki, vse to jo Je težilo. Prihajale so stvari, ki jih ni predvideval nihče, tudi Wolf ne. Obdala se je z začudenjem in nevednostjo. Gledala je Orlova le kot moškega med moškimi. Njegov lepi, sklesani obraz je bil poln gotovosti in moči. Kadar sta se srečala s pogledom, ji Je podajal roko, ki jo bo ščitila pred vsemi. Njegovo toplino mu je vračala z očarljivo pozornostjo. Ko je Orlov končal, jih je pozval k razgovoru. Razgibal Je duhove in podnetil domišljijo svojih ljudi. Prvi se je oglasil Pajk in s političnimi pripombami utrdil pomen komandirjeve ure. Govorili so Keča, Vojko in še nekaj drugih. Orlovu ni ušlo, da Je Primož, ki se je večkrat oglašal in dajal duhovite pripombe, molčal. Primož je bil nestrpen. Odločil se je, da bo takoj, ko bo Orlov končal, odšel h Gorazdu in mu povedal, kar sluti o Ani. Po tej odločitvi mu je odleglo. »Končno gre tu za stvari, ki pomenijo več kakor Primož, več kakor Ana,« je pomislil. «Tu je partija, gibanje, revolucija. Jaa, ona in Orlov smo danes, jutri nas ni več. Gibanje pa bo ------!-----------------------:___________________________________ živelo in zrušilo nasilje v prah.« Vanj je tako trdno verjel, kot je sovražil vse buržoazno in klerofašistično. Preden so se razšli, je Orlov pregledal orožje, puške in mitraljeze. Vse je bilo v redu očiščeno in namazano. Opozoril jih je, naj tudi spijo obuti in z orožjem v rokah. Naj se patrulje ne kažejo po planjavah in po vrhovih! «Smrt fašizmu — svobodo narodu!« so zagrmeli borci in se vsuli iz hiše med drevje. Primož je našel bataljonskega komisarja Gorazda v štabu. Razveselil se ga je. Odšla sta na piano. Mežikavo sonce se je vzpelo nad škofjeloškim hribovjem in obsvetilo snežene planjave po pobočjih okoli Mohorja. Sla sta k samotnemu kozolcu. Tam sta sedla. Pod njima so globoko v dolini tonile vasice v megli. Ob pobočjih pa je veter dvigal cunj as te megle. Tiha zamaknjenost je ležala nad pokrajino. Po običajnem razgovoru o mladini v četi se je Primož namenil govoriti o tem, kar ga Je prignalo. Povedal je Gorazdu, da Dreja, ki so ga nedavno mobilizirali, diši po belih. Godrnja in precej sprašuje. Vojko ga je že osumil, da misli pobegniti. In še nekaj! Sedaj je začelo Primoževo srce hitreje biti. še je bil čas, da bi se premislil in povedal kaj drugega. Uničil jo bo. Toda prevladala je odločitev. Zato je dejal. «Prosim te, da o tem, kar ti bom povedal, za sedaj še molčiš in vse presojaš le kot možnost.« «Kaj bo takšnega?« je Gorazd iskal odgovora v Primoževem obrazu, ker je videl, da se kar ne more odločiti in povedati. «Zdi se mi, da je Ano poslal gestapo.« «Ne?» je osupnil Gorazd. «Kako to misliš? Ali imaš kakšne dokaze?« Vse se je podrlo. Zdaj se je zdel samemu sebi neumen, važen in zloben. Poti nazaj ni bilo več. «Nobenih,» je odkimal z glavo. «To samo slutim in tega živa duša ne ve.» Potem mu je začel pripovedovati o njenih blodnjah v bolezni. Ni še končal, ko je spodaj na pobočju, kjer so bile predstraže v zasedah, zalajala zbrojevka. Njej pa so odgo- vorili rafali Šarcev. Oba sta planila pokonci, Gorazd pa je z daljnogledom preiskoval pobočje. Mislila sta, da je kakšna močnejša nemška patrulja s selške strani. Takoj nato so se oglasili dolgi rafali onkraj roba v v gozdovih s kranjske strani, brigadi za hrbtom. Spodaj, iz gozda, pa so tekli v hrib trije partizani proti brigadnemu štabu. «To bo napad na brigado, in najboljše, da greva vsak k svojim,« je dejal zaskrbljeno Gorazd in že sta tekla po celem k hišam. «Dobro pazi nanjo!« Je zavpil za njim komisar, preden sta se ločila. Ko je Primož pritekel do hiš, v katerih je bila četa, je že Orlov vpil in priganjal borce, ld so se vsipali s skednja in hleva. Razvlekli so se v kolono in se pomikali proti vrhu. Z vseh koncev, kjer so bile sredi drevja domačije, so sku pine borcev v gosjem redu hitele na položaje. 20 Malo kasneje Je močan ogenj z dežjem Izstrelkov in s tulečimi zvoki ovijal pobočja hribov okoli Mohorja. Nemški naval je bil silovit in širokopotezen. Toda brigada ni bila presenečena, pripravljena je sprejela borbo. Brigadni štab se je pomaknil proti sedlu, v bližino mesta, kamor so Nemci usmerili glavni udar z namenom, da bi obrambo brigade presekali na dvoje. Brigado je pripeljal z Jelovice namestnik Svaruna, Albin Drolc-Krtina. Svarun sd še vedno ni opomogel od ran. Krtina, petintridesetleten možak, rudar in kasneje delavec v železarni, ki je prišel v partizane takoj po prihodu Nemcev, je vedel, za kaj gre. Ni bil samo neustrašen in drzen. Poizkusil Je begunjske zapore, gestapovska mučenja, taborišče v Avstriji, od koder pa Jim Je pobegnil. Bil Je izkušen in ni podcenjeval Nemcev. Svoje ljudi je zbral v gozdiču pod grebenom in čakal kurirje, ki so hiteli s poročili od vseh bataljonov. Ob njem je bilo nekaj ljudi, ki so bili z njim že v žirovskd hajki, ko se je spretno in skoraj brez žrtev pretolkel z bataljonom skozi nemški obroč. In prav tako na Turjaku, kjer je bil s svojimi vdrl med prvimi v goreči grad. Zdaj DR. FRAN VATOVEC: Časnikarski fenomen: gorička Soča Dognanja in razmišljanja ob robu njene stoletnice 7. Ravs in kavs Oba samostalnika sta pogostno zaživela v Sočinih stolpe®-Izražala sta ostro, napeto goriško politično ozračje kakor da je nabito z razstrelivom svetovnonazorske strankarske in struj-ne nestrpnosti ter neizprosne napadalnosti. To bojevito razpoloženjsko podnebje je imelo svoj odzvok v kopici časnikarskih cvetk in psovk, ki so se razrasle po Sočinih predalih in pr®-delkih. Za naš čas zvenijo te grobe, neobtesane parade precej tuje in nekulturno. Po Sočinih cvetlično psovkarskih gredicah bi lahko povzeli nekatere, ki se pogostno utrinjajo ne le v dopisih in polemičnih zbadljajih, temveč celo v uvodnikih-Na primer: lumparski list «Novi čas«; — falotsko lažnivi dopis; — neko blebetajoče človeče; — Primorski list: Pristn0-jenec; — zbrbljati govor; — blebetava «Gorica»; rokovnjaško sleparstvo; — gorjanski vitev (mišljen je dr. A. Gregorčič). — politični backi; — žegnani falotje; — posvečeni besnelec. — neko mlado kaplane; — nunček; — rinoceros (mišljen Je dr. A. Gregorčič); — dopisun; — čmosuknjar; — Gorica " norica izmišljen je poltednik dr. A. Gregor* Mča «Gorica»); " čuki (mišljeni so katoliško usmerjeni telovadci Orli); " klerikalna klepetača; — kaplanče; — stara klepetulja bezda; — «Goričine» hrulacije; — ropotaški «Novi čas«; " čukarske parade; — trotje; — burovž; — kvintal prazne slame; — opitani Gregorčič itd. itd. Nedvomno gre za nenavaden, zoprn časnikarski žargon, ki pa je našel tudi pri polemičnih sopartnerjih (predvsem pri «Gorici») ustrezno izrazno ravnotežje (na primer Sok® lice — goske itd.). Tak način polemično publicističnega spoprijemanja je vzbujal drugod na Slovenskem zaskrbljenost in očitke, da gre za grd osebni boj, ki razkraja enotnost med goriškimi Slovenci. Mar res ni bilo mogoče zateči se k milejšim izraznim oblikam? Ta pesem, sentimentalno in dobronamerno uglašena n* splošno goriško politično ozračje, pa je lahko imela še tudi drugačen odzvok: V slogi narod sladko spančka. Na solzela so jih z raznih strani pretakali nad srditimi psovkarskim' bitkami na Goriškem, je Soča pojasnjevala, da «plavati nad strankami se pravi nič delati, marveč le rodoljubno vse obsojati. Upamo, da se boj še bolj razbistri«. A. Gabršček je bil namreč glede na razne očitke, ld pa ne bi mogh leteti le nanj, mnenja, da je prav iz srditega političnega boja zrasel napredek. Marsikje drugod bi ta boj škodoval narodni stvari, na Goriškem pa je pomenil «blagoslov.» Sodim, da )e Gabršček korenito poznal tkivo našega goriškega ljudstva-Prav ta srditost je pomenila pot, po kateri je bilo mogOče mobilizirati vsakega goriškega Slovenca za samoobrambo 10 narodnostno samoohranitev Ni pa ta očitana in ko s strupom prepojena politična diferenciranost mogla preprečiti, da se ob mestnih volitvah v Gorici leta 1914 ne bi bili združili vsi goriški Slovenc' pod vodstvom Narodnega odbora. Tudi se je Gabrščkova Soča leta 1897 kljub ((strupenemu« strankarskemu ozračju na Goriškem borila za to, da bi bili vsi slovenski poslanci narodne in katoliške stranke na Kranjskem združeni v enotnem Jugoslovanskem klubu dunajskega parlamenta.6) Polemični rafali Polemična publicistika sodi med najznačilnejše poteze So-činega časnikarstva. Bojevita je bila in srdita, vroča in žgoča, neizprosna in takojšnja, udarna in viharna, pikra in zbadljiva, intenzivna in eksplozivna. Ni ga menda slovenskega časnika, ki bi bil v polemični zvrsti časnikarskega dela tako neizčrpen kakor je bila Soča. Seveda je bilo treba za to P°" guma in tveganja. S temi drznimi, polemični paradami so bili povezani neogibni nasledki: tožbe in obtožbe, neštet« zaplenitve itd. Toda Andrej Gabršček se je na vse to požvižgal-Pomagal si je na svoj način ter spretno in uspešno. V dvojni krog tarč so bili naperjeni ti Sočini polemiču' rafali. V prvem prevladujejo strelice in bodice, naperjene v stalne tarče ne glede na to, če gre za določena gibanja ali določene osebnosti. Drugi krog Sočine polemične viharnosti pa zajema gibanja ter osebnosti, ki so bile v prvi fazi pred' met poveličevanja, v naslednji pa obsodbe ter obtožbe. * ozadju so bili spremenjeni politični in taktični odnosi, ki s° prejšnje prijateljstvo popačili v strupeno sovraštvo. Bliskalo in treskalo je na vse strani Soča grmi zoper avstrijske vlade in ministrske Pre sednike ter ministre, pa tudi zoper cesarske namestnike ® vladno birokracijo. Strelice zoper avstrijske vlade in ministrske predsednik Soča je na primer navalila na Bienerthovo avstrijsko vlado' ((Takšne še nismo kmalu imeli.« Ta vlada je namreč poznal8 na splošno le Nemce. Slovanom je bila do skrajnosti sovražna, posebno Slovencem. Tem pa še toliko bolj, ker ji je v tern pogledu pomagala dr. šušteršičeva politika. Ob sklepu terja Soča premembe. Brez teh tudi nova poslanska zbornica ne bo mogla delovati. septembra 1905. (Nadaljevanje sledi) se je zazrl skozi veje v nizko, sivo nebo nad Jelovico. Celo Je imel nagubano in oči priprte. Prisluškoval Je rohnenju orožja, da bi ugotovil moč enot, ki so jih obkolile. Hotel je razbral načrt nemškega štaba, preden se bo odločil. Obstajali sta dv® možnosti. Da jih Nemci hočejo potisniti proti Jelovici, kj®J jih čakajo močne sile v zasedah, ali pa je njihov namen vre«1 jih s hribov v dolino in jih ob reki uničiti. Pritekel je obveščevalec in poročal z vznemirjenim in hripavim glasom v telegrafskem slogu: ((Zaznali smo močne sile za hrbtom na Jamniku, top- ništvo in minometalci so razporejeni na bokih, močne sil® pa so prikrite nad cesto ob reki. Prihajajo še novi in n°v transporti v Selško dolino.« Krtina je malomarno zamahnil z roko. Dojel Je, da kota nad Mohorjem odločilna in da jih Nemci nameravaj® potisniti v dolino. Zato se je odločil za obrambo jelenje#8 tropa, kadar ga napada tolpa volkov. Pomikal se bo po ^ benu počasi in z vsemi enotami proti Jelovici. Na koto Mohor Je bil napad najbolj silovit. Krtina J? dal povelje za bataljone, se vzpel na konja in v galopu dirjal. Iz doline so ga ugledali in začeli streljati nanj Curk* snega, pomešani z zemljo, so se vrtinčili okrog njega, on P8 je v divjem galopu oddirjal naprej, tesno vleknjen konj® za vratom. Ko so Nemci prvič napadli koto Mohor z oddelki ^S- policije, jih Je sprejel ogenj težke strojnice iz cerkvene#8 zvonika, z druge strani pa jih Je pozdravila strojnica iz l\ sede v gozdu. Vod, ki je bil v rezervi ta Je takoj zased®* položaje, je zagledal pred seboj dve verigi nemških strele®’ v belem, na smučeh, ki so se komaj ločili od snega. Orožj® so nesli v rokah ta prečkali so strmino tako naglo in samozavestno, kot da bi bili neranljivi. Ko jih je mitralje®®0 Poljski zagledal, mu Je val krvi butnil v glavo. Zmedel je, da Je pritiskal na petelina, ne da bi odprl varovalko. srečo je Torkar, ko Je zagledal nevarne bele mravlje, Pad0 z zbrojevko v sneg, varovalka Je odskočila in strojnica J zabobnela. Vod je ustavil nemški naval, nemške strelske vrst® KOLESARSTVO 39. DIRKA PO KAMPANIJI Claudio Michelotto hitrejši od Sercu j a Gimondi se je moral zadovoljiti s šestim mestom NEAPELJ, 25. — Letošnja dirka 1 bek, Stipančič, Karakaševič, ter V TEKMOVANJIH ZA EVROPSKE NOGOMETNE POKALE • Kampaniji je bila dokaj razgiba, saj je mnogo kolesarjev po-*risilo ob raznih priložnostih pobeg-[jJL Prvi poskus je izvedel nekaj (|lotnetrov po startu Damjani, ki to se mu ni posrečilo. Po 11 km !? hali spet vsi skupaj. Poprečna JJtrost znaša v tistem trenutku pridno 38 km/h. Po 27 kilometrih *ke poskušata srečo Primavera in ‘Olond. Za njima se požene sam Gi-^ndi in po nekaj kilometrih je ®nec tudi tega pobega. No, tako je večja skupina kde-^■jev prispela v Neapelj in izid *ke je bil dokaj negotov. V skupiti sprintu pa je bil najhitrejši budilo Michelotto, ki je osvojil mesto pred belgijskim sprin-■Jjem Sercujem. Gimondi se je mo-zadovoljiti s 6. mestom, kar je • njega neuspeh, saj je spričo dru- mesta, ki ga je zasedel za Jferekxom na dirki od Milana do tonema veljal za enega od favori-ov. krstni red 39. dirke po Kampaniji: ■ Claudio Michelotto, ki je prevozil 264,5 km dolgo progo v 6 u-fah in 48 min., s poprečno hi-trostjo 38,896 km/h • Sercu “• Basso ;■ Polidori l' Zandegu !• Gimondi ,• Bergamo !■ Boifava ,• Colombo ?■ Cavarezzi • Maggioni h Poggiali "• Spinelli zaostanek 7’20” • Ritter Fezzardi KOŠARKA ,________j Pokal evropskih prvakov Ignis v finalu y povratnem polfinalnem sreča-'k tekmovanja za pokal evropskih j^akov jc v Madridu ekipa Real »Jdrida premagala Ignis s 74:66 (Jh34). JSnis se je kljub porazu uvrstil v toale, ki bo v Antwerpnu. .V Montevideu je v tekmovanju za 3avisov pokal v južnoameriškem Nročju Argentina izločila iz na’-'Jljnjega tekmovanja Urugvaj s 5:0. Čordaš. * * * ZAGREB, 25. — Splitski Jadran je osvojil naslov jugoslovanskega zimskega prvaka v plavanju. Med posamezniki je bila najuspešnejša njegova plavalka Ana Boban. Najboljša slovenska ekipa, Triglav iz Kranja, je zasedla 5. mesto. ZAGREB, 25. — Mednarodnega plavalnega prvenstva Zahodne Nemčije se bodo udeležili štirje jugoslovanski plavalci, in sicer Mirjana Šegrt, Ana Boban ter Pavličevič in Linhart. ROKOBORBA 27. in 28. marca bo v Trstu mednarodni turnir v rokoborbi, na katerem bodo nastopile mladinske reprezentance Z. Nemčije, Bolgarije, Švice in Italije. Turnir se bo idvajal v telovadnici Triestine. Beograjska Crvena zvezda v eliti evropskega nogometa V polfinalu se bodo Beograjčani srečali s Panathinaikosom, ki je izločil Everton Pokal državnih prvakov V sredo se je zaključil četrtfinalni del evropskega pokala državnih prvakov. V polfinale so se u-vrstili Ajax (Nizozemska), Atletiko Madrid (Španija), Crvena zvezda (Jugoslavija) in Panathinaikos (Grčija). Najbolj nas je seveda zanimala usoda Crvene zvezde, ki je v prvi tekmi v Jeni izgubila proti tamkajšnjemu Karl Zeissu s 3:2, pri tem pa izgubila tudi Džajiča in An-tonijeviča. Kljub tema odsotnosti-ma pa so Beograjčani v povratni tekmi zabeležili triumfalno zmago nad nasprotnikom (4:0) in si tako odprli pot do polfinala. Pred re-kordskim številom gledalcev, nad 100.000, so domačini z izrednim tempom povsem strli nasprotnika, ki se je sicer takoj zaprl v obrambo in s skrbno igro skušali na vse načine brzdati nasprotnikove prodore. Njegovo usodo pa je kljub I odlični kolektivni igri zapisal pred-' Ginnastice | vsem Ačimovič, ki je tokrat prevzel vlogo režiserja in z nevzdrž- oimiiiiimiimiiiiiiHiiiiiiiniiimnimiiiiHiuiiniiiniinmmmmimiuiiiiiiiimiimimiiiiiiiiiuiuiiiiiinim NA M/INI TENIS POKAL TRSTA Kras premagal Arac tudi v drugi tekmi Poleg Miličeve sta tokrat imagali tudiKobaiova in Šircova VISLA NJI 1 ^ okviru predolimpijskih priprav pio imeli najboljši italijanski ve-tooii od danes pa do 8. aprila skup-Jp priprave v CastelgandoMu. Med Jffcanimi olimpijskimi kandidati to tudi Tržačana Fermo in Bre-Ich. Jugoslovani odpotovali na Japonsko Beograd, 25. — Jugoslovanska ^hiiznoteniška reprezentanca, ki * bo udeležila svetovnega prvenca v Nagoji na Japonskem je že Seštela preko Severnega tečaja v °kio. Ekipo sestavljajo Korpa, Šur- Kobal — Prezzi Milič* t*! Hauser Širca — Decolle Milič — Prezzi Kobal — Decolle 'Širca — "Hauser Milič — Decolle Širca — Prezzi Kobal — Hauser Alpinistični odsek SPDT obvešča, da se v nedeljo, 18. APRILA prične PLEZALNI TEČAJ V GLINŠČICI Zainteresirani se lahko vpišejo v Tržaški knjigarni do 10. aprila. Ostali podatki bodo pravočasno objavljeni v dnevnem tisku. Tekmovanje za Pokal Trsta se je v ženski konkurenci zaključilo z drugo zmago Krasa nad Aracom. Že sam rezultat 6:3 priča o napredku naše ekipe, posebno če pomislimo, da je tokrat Sonja Milič osvojila samo dve točki. Zgubila je zopet s Hauserjevo, ki je v zadnjem času v izredni formi. Tudi Darja Kobal in Vilma Širca sta osvojili vsaka po dve zmagi. Posebno razveseljivo je, da jima je prvič uspelo premagati številko dve v nasprotni ekipi, Prezzijevo. Kras se je s to zmago dokončno uvrstil na tretje mesto lestvice. Izidi: 2:1 (-14, 9, 18) 0:2 (16, 20) 2:0 (17, 14) 2:0 (10, 12) 2:0 (12, 7) 0:2 (5, 15) 2:0 (3, 6) 2:0 (12, 9) 0:2 (13, 19) e.b. NOGOMET V SLOVENSKIH LIGAH V nedeljo začetek pomladanskega dela V nedeljo se bo začel pomladanski del prvenstva v prvi slopenski nogometni ligi. Jesenski del tega tekmovanja so zaključili lani 15. novembra, pomladanski del pa bo trajal do 20. .junija. Zmagovalec se bo uvrstil v zahodno skupino 2. zvezne lige. Trenutno je na vrhu lestvice ljubljanska ekipa Svobode z Viča, pri kateri je pred kratkim prevzel trenerske posle tudi pri nas znani trener Janez Pišek. Svoboda je glavni kandidat za napredovanje v višjo ligo. Celje, Rudar in Aluminij pa bi ja bili lahko nevarni tekmeci. Ob polovici tekmovanja je lestvica namreč naslednja Svoboda Vič 15 Celje - Kladivar 14 Rudar 13 Aluminij, Izola, Drava 12 Branik, nafta 11 Triglav, Ilirija 10 Slavija 9 Kovinar 3 Nadaljevali bodo tudi s prvenstvom v obeh conskih ligah. To prvenstvo je namreč razdeljeno v dve skupini, v zahodni, v kateri nastopajo tudi primorske enajsterice pa .je trenutna lestvica naslednja : Koper 20 Tolmin, Piran 13 Usnjar, Nova Goriza, Zagorje 12 Hrastnik, Adrija, Bela krajina, Tržič 11 LTH 6 Tabor o BOKS FIRENCE, 25. — Po čisti zmagi nad Škotom Mac C3uskyjem, misli evropski prvak mušje kategorije Atzoru na srečanje s svetovnim prvakom te kategorije Japoncem Ma-saom Ohbo. Do srečanja bi lahko prišlo že v juniju, če bo Afczori o-kreval od poškodbe, ki jo je dobil v trden srečanju z Mac Cluskyjem. NEW YORK, 25. — Svetovni prvak boksarske lahke kategorije, Škot Ken Buchanan bo branil svoj naslov 9. junija proti bivšemu prvaku Ismaelu Laguni (Panama). Dvoboj bo v Madison Square Gar-dnu. VATERPOLO Italijanska vaterpolska reprezentanca je prispela v Beograd, kjer se bo udeleževala mednarodnega turnirja. Ta bo trajal od danes do nedelje. Nastopale bodo še reprezentance Jugoslavije, Bolgarije in Romunije. ŠD Breg sklicuje danes, 26. marca 1971 v dvorani prosvetnega društva Valentin Vodnik, ob 20. uri v prvem ter ob 20.30 v drugem sklicanju OBČNI ZBOR Dnevni red: predsedniško poročilo tajniško poročilo blagajniško poročilo poročilo nadzornega odbora volitve novega odbora razno Vljudno vabljeni vsi člani. nimi driblingi onemogočil katerikoli obrambni jez. Jugoslovani pa so imeli tokrat še drugo zaslugo, to je da se enkrat toliko niso zadovoljili z majhno razliko, ampak do zadnjega zapirali nasprotnika v o-brambo, tako da so lahko Nemci samo dvakrat, v začetku drugega polčasa, ogrožali Dujkovičeva vrata. Prvi gol je dosegel iz enajstmetrovke bek Djorič v 15. min., nato pa so bili uspešni še Filipovič (30. min.), Ostojič (61. min.) in Karasi (79. min.). Med Nemci pa je bil najboljši (in to je najbolj zgovorna priča o premoči Beograjčanov) ravno vratar Garpensier, ki je z izrednimi paradami rešil svoje moštvo pred hujšim porazom. Največje presenečenje tega tekmovanja pa predstavljajo vsekakor grški prvaki Panathinaikosa, ki so v povratni tekmi prisilili k neodločenemu rezultatu brez golov angleški Everton in s tem izločili sicer bolj znanega nasprotnika. Prva tekma se je namreč končala z rezultatom 1:1, Angleži pa so bili kljub temu favoriti, saj je bilo nemogoče misliti, da bi neznani Grki lahko prišli do praga finala. Lahko se torej govori o presenečenju, ne pa o nezasluženem uspehu, saj so bili tudi v drugi tekmi Grki bližje zmagi in je dve minuti pred koncem tekme samo drog rešil goste poraza. Kaj pa v resnici velja grško moštvo, bo lahko pokazala v polfinalu Crvena zvezda, katero je žreb določil kot naslednjega nasprotnika presenetljivih Atencev. Kljub vsemu mislim, da so Beograjčani lahko zadovoljni s tem, saj sta vsaj na papirju obe drugi ekipi mnogo nevarnejši. Treba pa je tudi pripomniti, da jim bo v prvi tekmi še vedno manjkal Djajič, katerega so kot znano kaznovali mednarodni organi z dvodnevno prepovedjo igre. V drugi polfinalni tekmi se bosta torej srečala Ajax in Atletico Madrid. Ti dve moštvi sta bili že od vsega začetka med favoriti, predvsem Nizozemci, ki so letos prišli dlje kot državni prvak Feijenoord, lanski zmagovalec pokala. Da so v bistvu oni favoriti, je bilo očitno po zadnjih dveh nastopih z izredno nevarnim Celticom, ki si je v prvi tekmi z nepotrebno obrambno taktiko sam skopal jamo. Škoti so namreč v povratni tekmi sicer nadigrali nasprotnika, trčili so pa ob neranljivo obrambo, katero je vodil Jugoslovan Vasovič. Edini gol, ki ga je; v prvem polčasu dosegel Johnstone, jim je sicer zagotovil prestižno zmago, ne pa prehod v naslednje kolo. Atletico Madrid je v Varšavi izsilil minimalni poraz, ki pa mu je zaradi pravila na tujem doseženih golov zadostoval za vstop v polfinale. Po zmagi z 1:0 v Madridu so si namreč Španci zagotovili uspeh že v prvem delu igre, ko so kljub stalni premoči domačinov prešli v vodstvo. Po doseženem golu pa so se zaprli v obrambo in to bi jim lahko bilo usodno, saj je Legija kmalu izenačila, v drugem polčasu pa celo prešla v vodstvo. Tretjega odločilnega zadetka pa Poljaki niso znali doseči. Rezultati: Celtic — Ajax 1:0 (0:3) Legija — Atletico 2:1 (0:1) Crvena zvazda — Karl Zeiss 4:0 (2:3) Panathinaikos — Everton 0:0 (1:1) Pokal pokalnih prvakov Tudi ostala dva pokala, pokalnih zmagovalcev in velesejemskih mest, se bližata koncu. V pokalu pokalnih prvakov je Real Madrid v povratni tekmi odpravil Cardiff City z 2:0 in se tako kljub presenetljivemu porazu v prvi tekmi uvrstil v polfinale. Tudi Chelsea je po pričakovanjih spremenila rezultat prve tekme. Bruges je sicer prej zmagal z 2:0, tokrat pa podlegel Angležem 4:0. Nizozemski Eidhoven se je po zmagi v prvi tekmi (2:0) poslužil v Berlinu zelo ostre o-brambne taktike in kljub porazu z 1:0 izločil tamkajšnji Vorwaerts, medtem ko sta angleški Manchester City in poljski Gornik dobila vsak eno tekmo z 2:0, tako da bo samo tretje srečanje lahko odločilo o zmagovalcu. Žreb je za. polfinale odločil naslednje pare: Real Madrid — PSV Eindhoven, in Chelsea — zmagovalec Manchester — Gornik. Pokal sejemskih mest In končno pokal velesejemskih mest: Juventus se je ža davno kvalificiral na račun Tvventeja, v torek pa so se mu pridružili še Nemci iz Kolna, ki so z zmago 1:0 proti Arsenalu, glavnemu favoritu pokala, nadoknadili razliko s prve tekme (takrat so Angleži zmagali z 1:0). V sredo pa so se kvalificirali v polfinale še Liverpool in Leeds, ki sta izsilila neodločene izide v Miinchnu (Bayern) in Setuba-lu (Victoria) ter s tem ohranili prednosti iz prvih tekem. Pari v polfinalu: Koln — Juventus in Liverpool — Leeds. uk SMUČARSKI SKOKI ZA MEMORIAL J. POLDE IN POKAL KONGSBERfl V nedeljo bo skakalo v Planici nad 100 tekmovalcev iz 13 držav Zaradi rekordnega števila nastopajočih bodo mo-rali del tekmovanja verjetno opraviti že jutri Kot je znano, zaradi močnega ve-. pripraviti za tako veliko število tra preteklo nedeljo v Kulmu v Avstriji niso mogli opraviti velikega mednarodnega tekmovanja v smučarskih poletih. Vsi tekmovalci, ki so se prijavili za start v Kulmu, so se zato v preteklih dneh preselili v Planico, kjer bosta na sporedu v nedeljo dve tekmovanji: memorial Janeza Polde in pokal Kongs-berg. Za planiško prireditev se je prijavilo toliko tekmovalcev, kot še nikoli doslej. Svoje prijave je namreč poslalo kar 105 skakalcev (za nastop na 90-metrski skakalnici), kar je spravilo organizatorje v resne težave. Ob takem številu tekmovalcev, ki bodo prispeli iz 13 držav, bi se namreč lahko tekmovanje zelo zavleklo, tudi na več kot pet ur, kar bi ne le otežkočilo organizacijsko delo, ampak bi se znašli organizatorji v zadregi tudi s skakalnico. V teh dneh je namreč v Planici izredno lepo, sončno vreme, zaradi katerega se je sneg močno zmehčal. Skakalnico bo treba zato skokov še posebno skrbno, če se bo pa tekmovanje zavleklo na štiri ali celo več ur, potem verjetno niti utrjevanje doskočišča s snežnim cementom ne bo mnogo zaleglo. Vodstvo tekmovanja skuša zdaj najti rešitev iz neprijetnega položaja. Po nekaterih vesteh naj bi nekaj manj znanih tekmovalcev izločili iz tekmovanja in bi zanje organizirali nastop že jutri, ostali pa bi skakali v nedeljo. Večina skakalcev je že prispela v Planico, nastanjeni pa so v glavnem v Kranjski gori. Skoraj vsi doslej došli tekmovalci so tudi že opravili poskusne skoke. Ker se tekmovalci s temi skoki v glavnem le privajajo na to športno napravo, dosežki seveda niso izredni. Najboljši tekmovalci so dosegli pri poskusnih serijah skokov daljave do največ 80 - 85 metrov. Najštevilnejše zastopstvo v tem tekmovanju bodo seveda imeli Jugoslovani, katerih bo 25. Takoj za njimi pa bodo Avstrijci, ki so pri- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiniiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiHiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu NARAŠČAJNIŠKO NOGOMETNO PRVENSTVO Po nedeljski izdatni zmagi Vesna utrdila svoje vodstvo V A skupini visok poraz Brežanov ■ Tekmo med Primorjem in Fortitu-dom so prekinili zaradi slabega vremena ■ Tudi Gaja iztrgala točko SKUPINA A V tej skupini se praktično nadaljuje samogovor enajsteric Vianija in Libertasa, ki vodita po nedeljskem za vrtljaju na skupni lestvici s sedmimi točkami prednosti pred dvojico Lib. Rocol B in Breg. Brežani so namreč v petek podlegli z visokim izidom 4:0 prav predstavnikom Rocola. Za ta negativen nastop imajo sicer «plavb opravičilo v tem, da so morali stopiti na igrišče le v devetih. Vsekakor pa je upati, da poraz ne bo vplival na moralo mladih Brežanov, ki bodo v nedeljo imeli v gosteh šibko enajsterico S. Sergio. V tem srečanju imajo namreč predstavniki dolinske občine ugodno priložnost, da popravijo nedeljski spodrsljaj in u-trdijo svoj položaj na lestvici. Padriška Gaja je igrala proti S. Sergiu in se vrnila z dragoceno točko. Poleg polovičnega izkupička, pa so «zeleno-rumenix> pokazali tudi viden napredek, kar daje navijačem in trenerju Fajdigi mnogo upanja za bodoče nastope v tem prvenstvu. Gaja bo v nedeljo igrala na domačem igrišču proti miljskemu moštvu Fortitudo, ki ima prav tako tri točke kot mladi Padričarji. Med Gaji-nimi igralci pa vlada precejšnji optimizem in ni izključeno, da bo uspelo prehiteti Miljčane. Primorje je zaradi slabega vremena počivalo, ker je sodnik prekinil srečanje med Prosečani in Fortitudom, ko .je bilo stanje 1:0 v korist ekipe iz Milj. Sreča je bila torej tokrat bolj naklonjena «rdeče-rumenim», ki bodo v nedeljo skušali popraviti zadnje neuspehe z zmago proti Olimpii z Grete, ki je trenutno na zadnjem mestu lestvice. Prosečani pa ne bodo nikakor smeli podcenjevati nasprotnikov, ker jih to lahko drago stane. SKUPINA B Kriški fantje so spet zmagali in tako povečali svoj naskok na skupni lestvici na tri točke. «Plavb so namreč v dokaj napeti in razburljivi tekmi odpravili ekipo Mugge-sane s pol ducata golov. V nedeljo čaka Vesno težak nastop, saj se bo na domačem igrišču srečala z drugouvrščeno enajsterico Giarizzo-le. Gostje so skupaj s Križani in z ekipo Libertas Rocol A še nepremagani. Kljub vsemu pa bi pripi- sali več možnosti za zmago Vesni, ki igra na domačem igrišču in bi se verjetno zadovoljila tudi z delitvijo točk. SKUPINA «A» IZIDI Olimpia Greta - Libertas TS 1:2 Fortitudo - Primorje prek. S. Sergio - Gaja 1:1 G. Viani - CGS 1:0 Lib. Rocol - Breg 4:0 LESTVICA Viani 6 6 0 0 15 2 12 Libertas TS Lib. Rocol B Breg Primorje CGS Fortitudo Gaja S. Sergio Olimpia Greta 6 0 2 1 2 2 1 2 1 2 0 3 0 3 0 3 2 2 14 3 6 6 4 9 3 6 3 6 3 5 4 9 3 9 6 6 PRIHODNJE KOLO Gaja - Fortitudo, Libertas TS -Viani, CGS - Lib. Rocol B, Primorje - Olimpia Greta, Breg - S. Sergio. SKUPINA «B» IZIDI L. RocoJ A - Esperia Pio XII 2:1 Giarizzole - Aurisina Muggesana - Vesna Edera - Ponziana Triestina - Esperia LESTVICA 0:0 0:6 0:4 10:0 Vesna Giarizzole Lib. Rocol A Triestina Muggesana Aurisina Esperia Ponziana Edera Esperia 17 1 11 1 12 2 20 2 7 11 9 8 4 5 7 7 4 19 0 36 - 1 PRIHODNJE KOLO Vesna - Giarizzole, Esperia Pio XII - Edera, Ponziana - Triestina, Aurisina - Lib. Rocol A, Esperia -Muggesana. B. K. V 3. amaterski ligi Juventina druga Sovodnje šeste Na Goriškem je v prvenstvu tam kajšnje skupine 3. amaterske nogometne lige prišlo v nedeljo do majhnega presenečenja: Juventina, ki sodi med najmočnejše ekipe te skupine, je namreč oddala točko Az-zurri, ki je skoraj na dnu lestvice. Sovodnje so gostovale v Moraru proti moštvu, ki je trenutno na vrhu lestvice. Sovodenjci so v tekmi z močnim Morarom sicer doživela poraz, vendar zelo tesen. Izidi nedeljskih tekem so bili taki: Azzurra - Juventina 0:0 Sudest - Medea 2:2 Lib. Montesanto - S. Lorenzo 0:9 Moraro - Sovodnje 2:1 Pro Goriziia - Piedimonte 3:0 Lib. Kapriva - Brazzanese 1:2 Počival: Audax B. LESTVICA Moraro 17^2 4 1 51 12 28 Juventina 17 12 4 1 30 8 28 Piedimonte 18 11 5 2 45 15 27 Pro Gorizia 18 11 2 5 43 24 24 S. Lorenzo 18 8 5 6 41 20 21 Sovodnje 18 7 4 7 37 25 18 Medea 17 8 2 7 32 32 18 Lib. Kapriva 17 6 4 7 26 27 16 Audax 17 4 4 9 25 48 12 Sudest 18 3 6 9 19 48 12 Brazzanese 17 2 6 9 21 39 10 Azzurra 16 2 3 11 12 37 7 L. Montesanto 18 2 1 15 16 64 4 D. R. V nedeljo gostuje Bor na Reki V nedeljo bo na Reki izredno zanimivo srečanje v ženski odbojki. Med seboj se bosta pomerili šesterki domačega Partizana in beograjske Crvene zvezde. Tekma bo zelo pomembna, saj bo odlo čala o tem, kdo bo letos jugoslo vanski državni prvak v ženski od bojki. Ob tej priložnosti je vodstvo Partizana povabilo moško šesterko Bora na prijateljsko tekmo z moško šesterko tega kluba, ki bo po tek mi med Rečankami in Beograjčankami. Ženska tekma se bo začela ob 10.30, moška pa predvidoma ob 11.30. Vodstvo moške ekipa Bora vabi vse igralce, da se zbero v nedeljo zjutraj, ob 8.45 na Trgu Oberdan. LERO javili 18-člansko reprezentanco. Tudi ostale ekipe so precej številne. Iz poimenskih prijav je razvidno, da bodo startali v nedeljo v Planici praktično vsi tekmovalci, ki danes v tem športu na svetu nekaj pomenijo. Tekmovanje bo torej po pričakovanjih kakovostno in privlačno, število nastopajočih pa rekordno. KOŠARKA V PRVENSTVO DEČKOV Dobra igra I. Kureta V sredo so od dveh košarkarskih srečanj v prvenstvu dečkov, odigrali le eno tekmo. Tekme Bot A -Lloyd ni bilo zaradi napake pri objavi sporeda. Bila pa je tekma med ekipo Inter 1904 in Borom. INTER 1904 — BOR B 71:16 BOR: Ivan Kuret 14, Čok, Oblak 2, Gombač, Trampuž, Siega, Vato-vani, Maurizio Kuret, Mikac, Perko. Inter 1904 je bil premočan nasprotnik za mlade borovce, med katerimi je bil ponovno najboljši Ivan Kuret. Borovi nasprotniki so resni tekmeci za osvojitev končnega prvega mesta. IZIDI 4. KOLA Inter 1904 - Bor B 71:16 SABA - Servolana 40:37 Bor A - Lloyd n.o. Počitek: Polet. LESTVICA Bor A 3 3 0 169 72 6 Lloyd 3 3 0 130 80 6 Inter 1904 2 2 0 123 25 4 Servolana 4 1 3 158 144 2 SABA 2 1 1 70 84 2 Bor B 3 0 3 59 169 0 Polet 3 0 3 40 175 0 b. L Nova slovenska revija za telesno kulturo V Ljubljani je v preteklih dneh izšla nova slovenska revija. «Telesna kultura». Revijo izdajata Zveza za telesno kulturo Slovenije in Visoka šola za telesno kulturo v Ljubljani, ob pomoči komiteja za telesno kulturo. Uredniki so: Franc Agrež. Marija Bergant. I-van Križnar, Boris Lenič, Krešo Petrovič, Mitja Prešeren in Drago Ulaga. Nova publikacija bo zajemala vsebino iz teorije in prakse v telesni vzgoji, športu in ' rekreaciji. Prvi prispevki revije kažejo, da bo njena• -raven dokaj visoka, kljub temu pa tudi dovolj poljudna. da bo publikacija uporabna kot pripomoček tudi pri praktičnem delu na področju telesne kulture. Vsebina prvih dveh (združenih) številk je dokaj pestra in če bo še nadalje taka. bo prišla zelo prav vsem. ki se na tak ali drugačen način ukvarjajo s telesno vzgojo in telesno kulturo sploh. SNEŽNE RAZMERE Kranjska gora Krvavec Velika planina Zelenica Vogel Pohorje Komna Pokljuka Trbiž Sappada Nevejsko sedlo Cortina d’Ampezzo 50 cm 170 cm 165 cm 180 cm 325 cm 10 cm 225 cm 130 cm 30 cm 50-120 cm 30 cm 120 cm Nevegal Marmolada Cervinia Courmayeur Kitzbiihel Badgastein Chamonix Davos St. Moritz 60-130 cm 180-360 cm 100 cm 70 cm 30 cm 100 cm 40-180 cm 60-200 cm 70-150 cm mmmm 'Ubijem ga, kdor se bo le korak umaknil!). Vedel je, da pod f‘]imj bataljoni hite na položaje in da morajo zdržati. Poljana •e je posejala z mrtvimi in kriki ranjencev so se mešali med »treljanje. Vodnik je poslal kurirja po pomoč. Nemci so jah to stisnili na greben. Mož, ki ga je poslal vodnik, je pritekel tos spehan v korito, kjer je naletel na komandanta. Krtina se le ozrl navzgor h grebenu, poraslem z redkim ^evlem kier je divjalo svinčeno neurje. Nekoliko niže je Gledal’ Nemce, ki so prodrli, in dojel je nevarnost nasledkih trenutkov. Zarjul je, da je preglasil streljanje in da so to slišali tudi branilci: ((Urnika ni, orka madona! Pripravite se na juriš.» Prepadenost na kurirjevem obrazu je izginila in pomešal to je med borce, ki so prihajali in se zasopli vzpenjali na toebem. Krtina pa je odredil: ((Mitraljezci naprej! Vsi z avtomati naprej! Komandirji toprej! Bataljon po skupinah v strelce! Z desnim krilom na- ®fej, na greben!« , , , . ,. Dolga kolona mož se je razvrstila v skupine, ki so zavile v redko poraslo goščavje, pod vrhom pa so se spreminjale v strelsko vrsto in se spopadale z Nemci. V grapi pa so se ?'8rali mitraljezci okoli komandanta in po koritu naglo lezli 'tovzgor proti vzpetini, ki je gospodovala nad okolico. Potem je potegnil veter in svaljek megle je zagrnil koto k pomagal Nemcem, da so se vsuli čez planjavo. Nekaj ra-Hot je siknilo v zrak. Razločno so slišali nemška povelja in ftotem je zaorilo «hura»; rezki, surovi kriki, ki gredo skozi tastd, in novinci, ki jih slišijo prvič, jih nikdar ne pozabijo, krtini se ni zdelo dobro, da so Nemci prvi zavpili, in ge Je, da bodo preplavili koto, preden jo bodo oni do-togld, zato je zapovedal juriš. Planili so v strmino z zadnjimi močmi; kriki Nemcev in partizanov so se pomešali in po grebenu je završalo, kot bi se spoprijela dva silna vetrova. Mitraljezci so za nekaj metrov prehiteli Nemce, ki jih je vpitje tik pod grebenom zbegalo. Nemški val je zdrobil zasedo, da se je v neredu umikala. Zdaj so se morali razpotegniti na daljši črti, kar je njihovo udarno moč oslabilo. Veter je razpihal meglo. Osem mitraljezcev in nekaj komandirjev je pridrlo s Krtino na čelu po goščavju naravnost na koto. Hosta je bila preplavljena z Nemci, ki so podili zasedo od drevesa do drevesa. Spopadli so se. Z gromkim «hura» in strahovitim ognjem so obsuli Nemce, ki so prodrli v goščavo. V nekaj sekundah so se pomešali, se tolkli s kopiti in prebadali z noži. Razvnel se je boj na življenje in smrt. Primož je ves zasopel divje begal z očmi in razkoračen s Šarcem v rokah bruhal rafale po belih postavah. Od krogel je drhtelo ozračje. «Primož!» je kriknil Vojko nedaleč za njim. Obrnil se je in zagledal Nemca, ki se je pognal proti njemu. Ni imel časa streljati. Padel je v sneg, rafal mu je zažvižgal čez glavo, medtem pa je Nemca nekdo podrl s strani, da se mu je prikotalil pod noge. Pognali so se naprej po gozdu, že po nekaj korakih je pritekel predenj ogromen policist, bil pa je tako presenečen, da je zgrabil za cev mitraljeza in mu ga skušal iztrgati iz rok. Primož se je uprl z vsemi močmi, vendar ga je Nemčev sunek prevrnil. Padla sta in se valjala po snegu, toda orožja si ni dal iztrgati. S težavo je repetiral in pritisnil. Rafal je razcefral Nemcu stegno. Ko pa je ta nemočno popustil, se je Primož pobral in mu od blizu zaprašil snop krogel v telo. Siloviti napad, na kakršnega Nemci niso računali, jih je zmedel. Začeli so se v neredu umikati. Zdaj so zašli v precep. Z boka jih je kosila težka strojnica iz cerkve, od spodaj pa so puškarji pridrli že na greben in jih potiskali na zaj na izhodiščne položaje. Ko je bila glavna udarna skupina pobita in vržena s kote, so Nemci začeli brezglavo bežati proti gozdu, od koder so jim krili umik. Krtina, Orlov in nekaj drugih so z bombami napadli še zadnjo skupino Nemcev, ki se je skušala potuhniti v zasneženem grmovju. Ko so jih prepodili, je bil greben osvojen in goščava nastlana s trupli mrtvih in ranjenih. Poveljnika sta se vračala razžarjenih lic k zaklonom na grebenu. Tedaj pa se je ob podrtem drevesu dvignil ranjen Nemec in ustrelil komandanta Krtino. Orlov ga je prestregel v naročje, tisti za njima pa so Švaba prerešetali. Krtino je oblila kri. Dve krogli sta mu prebili prsi. Imel je še toliko moči, da se je dvignil. Oprt na Orlova se je umaknil v zaklon, kjer so ga obvezali. «Nekaj smo rešili. Mohor ne bo Žirovski vrh. Ta položaj bomo držali, dokler ne bomo z vojsko na Jamniku,)) je odločil Krtina in kri mu je privrela iz ust, Ana, kurir za zvezo, kuhar Nande in še nekaj borcev so ostali v kotanji pod robom, ko je bataljon krenil v napad. Potajili so se v goščavo in prisluškovali hrupu. Kuhar je poveznil lonec v sneg in pripravil puško. Spodaj, na prvih terasah, je bilo slišati vse močnejše streljanje. Nemci so četo, ki je branila dohode iz doline, potiskali više in više. Ana je bila vznemirjena. Pokalo je na vseh straneh. Pričakovala je, da jih bodo Nemci razbili. Sklenila je, da se bo potuhnila in počakala nanje. Bila je preplašena. Tudi spor s Primožem jo je težil. Najraje bi se vrnila domov in povedala Wolfu, da ni za njegovo delo Nemci, ki so prodrli na greben, so opazili nekaj ljudi med drevjem in ustrelili po njih. Mirta, bataljonski sanitejec, je izgubil živce od vpitja, stokov in pokanja. ((Bežimo, vse nas bodo pobili!« je zakričal tesnobno. «Tiho bodi, grinta študentovska! Dal ti jih bom s kuhalnico, če boš delal paniko. Še v težjih položajih jo je brigada zvozila. Zenski poglej, usrane! Mi smo rezerva. Krili borno umik, če jih vržejo z grebena,« se je razjezil kuhar. Za nekaj časa je Mirta utihnil, potem pa je spet začel: «Ce kdo ostane,, naj sporoči moji mami! Kako ml je branila v hribe! Vsi bomo padli. Umaknimo se!» je tarnal in preplašeno gledal, kam bi skočil. pa so Nande je pazil nanj. Zdaj mu je bilo dovolj. «Tako griža, da se ne boš preveč tresel!« Dvakrat ga je močno oplazil s kuhalnico po koščeni riti, da je zacvilil «če ma pa še zmeš kakšno o umiku, te bom ustrelil. Rezervo ml boš plašil, zelenec! Ali ne veš, da je usoda bitke največ- ta-at odvisna od rezerve,« je ponavljal, kar se je naučil od Orlova, in ga ukrotil. Bolničar se je umiril, vendar se je še tresel, oči mu zalile solze. ((Pusti ga! Fant je izgubil živce,« so ga branili borci. «Hej ti, ali sd prvič v boju?« je kuhar iskal pojasnila. ((Nisem. Toda obkoljen sem prvič.« «Eno bi ti dal Orlov iz taktike,« se je napravil važnega. ((Zapomni sd: partizan je vedno obkoljen od Švabov, Švabi pa vedno od nas.» In začel se je krohotati na ves glas, kar je dobro delo tudi drugim, ki jim je strah vrtal po drobovju m so prav tako sukali glave na tisto stran, kjer je bolj rohnelo orožje. J And je bilo slabo. Bili so prav blizu krvave kopeli na koti, zato so grozo spopada doživeli še globlje. J** so Pričel proti njim spravljati ranjence. Bojni trušč na koti se je polegel in po grebenu so se vsipali partizani iz gozda. «Hura!» Je zavpil Nande ,že boljše volje «Greben so zavzeli naši! Mater jim švabsko!« vetrom je znova priplavil svaljek megle, ki so ga izko-sti“ Nemci, da so odvlekli ranjence. Nekateri so streljali nanje, dokler ni prišlo povelje, naj prenehajo in puste, da poberejo ranjene. . i 111 I® kofco zavzela, se je zlepila z zemlo. Meglo Je Okoristila za utrditev položaja. Zginila je očem, kot je ne bi Mio. Medtem so puškarji, ki so prilezli za tropom mitraljezcev, pobrali ranjence in jih odvlekli v grapo k rezervi (Nadaljevanje sledi) Uredniitvo Podružnica Uprava TRST GORICA TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Ul. Montecchi 6/II Telefon 95 823 Naročnina Ul- sv' Frančiska 20 Telefon 37338 Mesečno 1.100 lir — vnaprej, polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. V SFRJ nosat mezna številka v tednu in v nedeljo 80 par, mesečna 14 din, letna 140 din, o m tekoči račun Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT» • DZS, Ljubljana. Gradišče 10/11 nad. telefon 22 20/ Stran 6 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno • upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglas" 50 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročaio Prl upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubblicita Italiana*. 26. marca 1971 Odgovorni urednik Stanislav Renko Izdaja In tiska ZTT-Trl* TISKOVNA KONFERENCA NA ZUN. MINISTRSTVU SFRJ Prizadevanja neuvrščenih za mir na Bližnjem vzhodu (Od našega dopisnika) nje. p0 našem mišljenju, je nada BEOGRAD, 25. - Sporočilo pred-l lievaJ. bi se morala izraže- sednika Tita, ki .je bilo pred dnevi izročeno predsedniku ZAR Sadatu v Kairu, je v skladu z običajno in pogosto prakso izmenjave mišljenj med voditeljima obeh držav, .je izjavil na današnji tiskovni kon ferenci zastopnik državnega tajništva Vujiča in se tako izognil ne posrednemu odgovoru na vprašanje, ah lahko ootrdi pisanje kairskega časopisja, ki je po sestanku Crvenkovski - Sadat v svojih ko men tar jih omenjalo nekatere oo-bude neuvrščenih držav, ki naj hi jih, predlagal Tito v svojem sporočilu. Vujiča .je dejal, da vse bina sporočila ni bila objavljena in pripomnil, da je bil na konferenci v Lusaki sprejet sklep o stalni aktivnosti neuvrščenih držav, da se sedaj v zvezi s tem vodijo med neuvrščenimi posvetovanja in da je pri tem tudi Jugoslavija aktivna. Pripomnil je nadalje, da je bil na konferenci v Lusaki sprejet sklep tudi v zvezi s krizo na Bližnjem vzhodu in da se o tem vprašanju sedaj vodijo posve tovanja med neuvrščenimi. Vujiča je potrdil vest, da bo pred sednik Tito med bivanjem v Rimu sprejel podpredsednika in zu »anjega ministra ZAR Mahmuda Riada, ki je zaprosil za sprejem. Prvi tajnik madžarske socialistične delavske partije Janoš Kadar Je pred dnevi v intervjuju ame •iški agenciji UPI med drugim dejal da so mnogi na Madžarskem očenili obisk Nixona v Romuniji, Jugoslaviji kot diskriminacijo med socialističnimi državami in kot poskus, da se razbije sodelovanje med njimi. Na vprašanje, kako komentira to izjavo Kadarja, .je Vujiča odvrnil: «Naše stališče o pomenu obiska predsednika Nixona v Jugoslaviji in osnove na katerih se razvijajo jugoslovansko - ameriški odnosi so dobro znani. V odnosih s posameznimi državami se ravnamo po znanih načelih naše neodvisne in neuvrščene politike*. Kot je bilo pred dnevi sporočeno, bo finski zunanji minister Vaino Leskinen od 3. do 7. aprila uradno obiskal Jugoslavijo. Med tem obi- j skom bo s Tepavcem izmenjal mi ' sli o aktualnih mednarodnih vprašanjih skupnega interesa. Med dru gim bosta govorila o položaju v Evropi in naporih za sklicanje evropske konference o varnosti in sodelovanju, kakor tudi o dvostranskih odnosih in o napredku medsebojnega sodelovanja na politič nem, gospodarskem in kulturnem področju. Nedavno izjavo grškega državnega podtajnika Palamasa. o zainteresiranosti Grčije »ne le za ohranitev, temveč tudi za razvoj dobrih odnosov z Jugoslavijo*, je Vujiča pozitivno ocenil in pripomnil, da ta izjava ni v skladu z nekaterimi drugimi uradnimi grškimi izjavami. »Mi ne želimo propagandne polemike, je dejal Vujiča, temveč konstruktivno in enakopravno sodelova na pripravljenost stvarno izvajati.* V zvezi z nedavnim opozorilom predsednika Zambije Kuande, da Portugalska pripravlja napad na Zambijo, je Vujiča dejal, da je bila napadalna politika Portugalske obsojena že na konferenci neuvrščenih v Lusaki. «Tudi mi obsojamo ravnanje Portugalske in podpiramo miroljubno in konstruktivno politiko Zambije.* Na kraju konference je Vujiča, na vprašanje, kako komentira del članka Silva Devetaka, ki je bil objavljen v ljubljanskem »Delu* pod naslovom «Kako krepiti sosedstvo* in ki se nanaša na izjavo italijanskega zunanjega ministra Alda Mora z dne 21. januarja, je Vujiča dejal: »Stališče jugoslovanske vlade o izjavi ministra Mora je jasno izraženo v izjavi državnega tajnika Tepavca od 28. januarja. Lahko samo dodam, da so ta stališča tudi skupno potrjena v sporočilu o razgovorih dveh ministrov v Benetkah, 9. februarja letos.* B. B. General Lanusse VČERAJ V BLIŽINI ČEDADA Huda prometna nesreča pri Šenčurju: dva mrtva BUENOS AIRES, 25. — Vrhovni I poveljnik argentinske vojske gen. i Alejandro Agustin Lanusse bo ve-' rjetno postal novi državni poglavar. Po vesteh iz dobro obveščenih krogov, namerava vojaška «junta*, ki sedaj vlada v Argentini, pooblastiti gen. Lanusseja kot svojega opolno-močenega predstavnika. To pa se bo zgodilo baje šele ko bodo novi oblastniki dokončno sklenili, kakšne organe javne uprave ustanoviti, ali pa odpraviti. Obe žrtvi sta bila uslužbenca cementarne «Italcementi» • Vzroki nesreče še niso znani Novi argentinski oblastniki trdijo, da nameravajo izpeljati do kraja tako imenovano argentinsko revolucijo. Kakšna pa naj bi bila ta revolucija, se še ne ve točno. Gotovo je le, da so se vojaški poveljniki polastili oblasti 1. 1965, ko so jo odvzeli ustavnemu predsedniku Illii. Na oblast so tedaj postavili gen. Onganio, katerega so pa lani strmoglavili ter zaupali vajeti državne uprave gen. Levingstonu. Pred nekaj dnevi pa je tudi ta padel v nemilost. Vojaška «junta» trdi sedaj, da bo pripeljala Argentino nazaj do parlamentarnega režima (baje 1. 1973). Že sedaj pa je sprejela nekaj u-krepov, ki naj bi ublažili hudo negodovanje v delavskih krogih. »Junta* je sklenila povišati plače za 19 odstotkov. Zvišanje plač od ČEDAD, 25. — Na tragičen način sta danes izgubila življenje dva uslužbenca družbe «Italcementi». Gre za prometno nesrečo, ki se je zgodila iz še neznanih vzrokov pri Šenčurju. Po prvih podatkih, ki jih je podjetje «Italcementi* sporočilo v Čedad, se je zdelo, da sta uslužbenca izgubila življenje zaradi zemeljskega usada, ki je zasul barake v bližini kamnoloma, kjer «Italcementi« pridobiva material za cementarno v Čedadu. Malo kasneje pa se je izvedelo, da sta uslužbenca z vozilom zdrvela v prepad. Devetintridesetletni industrijski izvedenec Luciano Fritz iz Piše in 31-letni delavec Gianclaudio Strukil iz Gornjega Bamasa sta se z džipom vračala pe strmi gorski poti od samega kamnoloma proti kraju, kjer je «Italcementi» zgradila nekaj manjših poslopij, v katerih živijo nekateri uslužbenci. Vozilo je uprav- začetka letošnjega leta znaša tako I Ijal Fritz. Nenadoma je džip zavil že 25 odst. I s poti in zermel do kameniu v skoraj štirideset metrov globok prepad. Zdi se, da sta bila tako Fritz kot Strukil na mestu mrtva. Ko so na kraj nesreče prihiteli najprej delovni tovariši žrtev, nato pa še bolničarji in gasilci, je Fritzovo truplo ležalo tik ob vozilu, delavca je pa vrglo na skalo, ki je bila od vozila oddaljena skoraj deset metrov. PO OSMIH LETIH ZADNJA BESEDA KASACIJSKEGA SODIŠČA Sodniki znižali za eno leto kazni dveh krivcev vajontske tragedije Inženirjema Biadeneju m Sensidoniju so združili obtožbi usada in poplave v eno samo Fašisti od FUAN so jo skupili PADOVA, 25. — Skupina študentov skrajno desničarske skupine FUAN se je morala zateči v bolnišnico, zaradi podplutb, ki so jih zadobili v pretepu z nekaterimi levičarskimi študenti. Eden od petih fašistov je povedal da so sedeli v kavami, ko je prispela skupinica študentov, s katero se je začel prepir, od koncu katerega je prišlo do pretepa. s poti in zgrmel po kamenju v VČERAJ PONOČI PRI LATISANI ZARADI SLOVITE «SCHMIERAKTION» NA KOROŠKEM Peklenski stroj eksplodiral na progi Trst-Benetke Eksplozija ni terjala žrtev, škode pa je* precej VIDEM, 25. — Danes ponoči je ob, katerega drsnik je pretrgal električ-železniški progi med Trstom in Be-1 no napeljavo, netkami v bližini Latisane eksplo-1 Za sedaj skušajo ugotoviti, kakšen Hiral rvnl/lanclri lri iy\ rvnimn/v ’• 1 • i i i . , . diral peklenski stroj, ki je povzročil precej materialne škode. Eksplozija je pretrgala tračnico v dolžini 25 centimetrov in prekinila železniški promet. Vsi vlaki na tisti progi potujejo z dveumo zamudo. Na mesto eksplozije so takoj prihitele skupine delavcev in tehnikov, da bi progo popravile. Prišel je tudi videmski kvestor Alfonso Ferraro, komandant videmske karabinjerske legije ter policijski funkcionarji in predstavniki železnice. Eksplozijo je bilo slišati na razdaljo treh - štirih kilometrov. Deset metrov od kraja, kjer je peklenski stroj eksplodiral so zapornice, ki jih varuje ga. Emma Oliver (59). V čuvajnici bivata tudi njen mož Alfredo Bordin (60) ter njun sin Antonio (24). Vsi trije so takoj prihiteli na mesto razdejanja, niso pa opazili nič sumljivega, saj je bila popolna tema. Njihova hiša je osamljena in se nahaja v kraju Casa-piacca. Zapornice so radkokdaj odprte, saj je prehod namenjen samo kmetom, ki živijo v bližini. Zadnji vlak, ki je privozil mimo pred eksplozijo je bil brzec na progi Trst - Rim, ki ima sicer vagone tudi za Milan, Turin, Genova in Marseille. To je bilo ob 23.30. Ob 0.030 je privozil tovorni vlak. je bil peklenski stroj, ki so ga postavili. Zdi se, da so atentatorji rabili smodnik, ki ga pa niso postavili strokovno, ker bi sicer bila škoda mnogo večja. Eksplozija med pogrebom terjala 8 mrtvih in 47 ranjenih Danes slovenski študent pred koroškim sodiščem Huda obtožba: nemškemu imenu je pripisal še slovenskega Včeraj so preklicali poziv, naj se javi pred sodišče BUCARAMANGA (Kolumbija), 25. -- Pred nekaj dnevi je umrl neki moški po imenu N. Solano. Imel je celo vrsto sorodnikov, ki so za pogreb nakupili ogromno rož, niso pa vedeli, kako naj bi cvetje prepeljali do pokopališča. Za to je eden od sorodnikov ponudil avtocistemo. Vence so privezali na avtocistemo, ki je tako «ovenčana» vozila za krsto. Nenadoma je eden od pogrebcev prižgal vžigalico. Nastala močna eksplozija, zaradi katere je dobilo hujše poškodbe 55 oseb. Osem ranjencev je kasneje v bolnišnici podleglo poškodbam, zdravniki pa se bojijo, da bo število žrtev narastlo do petnajst, zaradi izredno kritičnega zdravstvenega stanja nekaterih ranjencev. MllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllJlUllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllltlllllllllilllllilllllllllliilillliilni V ZVEZI S POGAJANJI ZA PETROLEJ Spet presenečenje v Tripolisu Zdelo se je, da manjkajo samo podpisi, ko je libijska vlada spet sklicala vse delegate zahodnih petrolejskih družb TRIPOLIS, 25. — Novi zapleti ja ji so se pojavili pri petrolejskih pogajanjih v Tripolisu. Po včerajšnji napovedi, da bo pogajanj konec v 48 urah, je bil današnji dan Izredno razgiban. Vse je nekoliko presenetila izjava libijskega namestnika ministrskega predsednika Abdela Salama Jaluda. V intervjuju, ki ga je danes objavil londonski časnik »Guardian«, je Jalud namreč dejal, da Libija pripravlja načrt za embargo petroleja, ki je namenjen v Evropo, če ne bodo mednarodne petrolejske družbe sprejele pogojev tripolitanskih oblasti. «V prihodnjih 48 urah se bo izkazalo, če petrolejske družbe želijo in nameravajo doseči sporazum ali ne.» Dalje se je Jalud dotaknil tudi problema poviška cen. Poudaril je namreč, da njegova vlada odklanja vsak kompromis v zvezi z načelnimi stališči, ki jih pa predpostavlja cenam. V petrolejskih krogih je nato, kljub Jaludovim izjavam, začela krožiti vest, da so stranke že dosegle sporazum in da je tudi pogodba že sestavljena. Manjkali naj bi torej samo podpisi. Delegati raznih mednarodnih petrolejskih družb so se dejansko že začeli pripravljati na odhod. V Tripolisu bd bil moral ostati samo načelnik delegatov Anglež George Piercy in še neki funkcionar. Zdelo se je jasno, da so predstavniki družb in Libija — kot predstavniki tudi ostalih treh držav ob Sredozemskem morju — premostili vse težave v zadnjih 24 urah. Točnejših podatkov o pogodbi nd bilo. V libijskih krogih je bil govor, da bo verjetno vse podrobnosti obrazložil predsednik Gedafi med govorom, ki ga pripravlja za nedeljski obisk v mestu Tobruk, ob prvi obletnici ukinitve britanskih oporišč v Libiji. Zdelo se je, da je vse v najlepšem redu in da so vsi problemi rešeni, ko so libijske oblasti s telefonskim pozivom petrolejskim družbam sklicale novo srečanje delegatov. Nekateri delegati so bili že na letališču, kjer so čakali na letalo za London. V zvezi s pozivom libijskih oblasti niso delegati dobili nobene obrazložitve. Nekate- ri so le pripomnili, da «še ni bilo kanec presenečenj« ali da «jim ni jasno, kaj se dogaja«. Samo dve uri pred dogodkom, ki je vse nekoliko presenetil, ker je bil popolnoma nepričakovan, je eden od delegatov zahodnih petrolejskih družb še enkrat potrdil, da je vse zaključeno in da pogodbi manjkajo samo podpisi. Najavljeni sestanek delegatov s presdtavnlki libijske vlade ovija naj strožja tajnost. DUNAJ, 25. - V petek, dne 26. marca 1971, se bo moral pred o-krajnim sodiščem zagovarjati v Celovcu srednješolec Borut Marjan Šturm. Ker je menda sodeloval pri nočni akciji Komiteja za odkrivanje zakritih konfliktov, ga dolžijo zlobnega poškodovanja tuje lestnine (baje je dodal nemškemu krajevnemu imenu «Hermagor» slovensko ime kraja — ŠMOHOR). Kot je znano, so 26. oktobra lani neznani storilci nemškim topografskim napisom dodali slovenska krajevna imena. Prizadeti so bili tisti kraji južnokoroškega ozemlja, ki so sedež okrajnega sodišča. Vsebina in namen akcije je bila, da se opozori na neizpolnjene določbe člena 7 avstrijske državne pogodbe napram slovenski narodnostni skupnosti na Koroškem. Prvi akciji sta sledili še dve drugi. Akcijam je sledila kampanja proti tako imenovanim »slovenskim ekstremistom*, ki so se je udeležili časopisi, društva in privatniki v deželi. Vsi pa so nalašč pozabili in zamolčali, na kaj je akcija sploh hotela opozoriti. Vsiljuje se zato tolmačenje, da skušajo na Koroškem in v Avstriji odpraviti zarodke konfliktov, ki o-bremenjujejo tako odnose med večinskim narodom in slovensko narodnostno skupnostjo, kakor tudi zmorejo skaliti meddržavne in dobro sosedne odnose, odpraviti s policijskim in sodnijskim zasledovanjem in ne doslednim izpolnjevanjem člena 7 državne pogodbe. Tudi deželnim oblastem nojbrž ne bi bilo po volji, če bi tak postopek tolmačili kot integralen del in vsebino po mirjevalne politike. Ne bi vodilo tudi do cilja, če hočejo napraviti iz tega postopka precedenčni primer. Zato zahtevamo ukinitev kazenskega postopka. Klub slovenskih študentov na Dunaju (Dopis iz Koroške) Koroški provincialni nacionalizem spet divja. Predsednik Slovenske mladine, Marjan Šturm, mora 26 marca pred sodišče v Celovcu. Tožijo ga zaradi členov 468 in 312, se pravi zaradi izpolnjevanja državne pogodbe. Prvi člen pomeni zlobno poškodbo tuje lastnine, drugi •Fiat 128 rally». Avtomobil lahko doseže hitrost 150 km/h. Model bo razpoložljiv rde fi, pomarančni, rumeni, beli in sivi v petih barvah: pa žaljenje javnih organov. Storil je naslednje: 26. oktobra lani se je menda udeležil akcije neznanih storilcev, s katero so ti dopolnili krajevne napise s slovenskimi imeni krajev, kakor je predvideno v državni pogodbi iz leta 1955, ki pa jo oblasti že vseh 16 let ignorirajo. S tem je torej »zlobno poškodoval tujo lastnino*. Javne organe pa je žalil menda na 2. koroških kulturnih dneh konec decembra lani, ko je zbrano občinstvo opozoril na to, da je v dvorani eden tistih policajev, ki so ga zasliševali zaradi napisne akcije »z metodami, ki so nekaterim izmed vas znane iz Tretjega rajha*. Toliko o trenutnem stanju. Postavlja se vprašanje: Kako je tak proces sploh možen? Kakšen ustroj mora imeti družba, ki si more dovoliti tak proces? Ta proces je ponoven dokaz za to, da se koroške oblasti nočejo držati mednarodnih pogodb, da celo kaznujejo izpolnjevanje le-teh in s tem indirektno podpirajo germani-zatorsko delovanje Heimatdiensta. Toda na Koroškem to ni nič čudnega, saj so koroški socialisti, ki imajo večino v deželi, celo predstavniki nekaterih v Heimatdienst včlanjenih organizacij, hkrati pa člani Heimatdiensta sedijo v vseh višjih deželnih uradih, tudi na sodiščih. RIM, 25. — Danes se je zaključil pred kasacijskim sodiščem dolgi proces zaradi strahovite žaloigre, ki je prizadela v oktobru 1. 1963 kraje Longarone, Erto in Casso, ko je z gore Toc strmoglavil v jez nad Longaronejem velik zemeljski usad ter povzročil strahovit val v katerem je izgubilo življenje skoraj 2.000 ljudi. Razsodba tretjestopnega sodišča je le deloma spremenila razsodbo prizivnega sodišča v L'Aquili. Proti tej razsodbi so bili vložili priziv inž. Enrico Biadene, ki je bil svoj čas vodja za hidravlična dela pri elek-treškem podjetju SADE (družba, ki je bila lastnica elektrarniških naprav pri jeza pri Longaroneju in ki so po nacionalizaciji postali poldr-žavna lastnina), inženir Francesco Sensidoni, generalni inšpektor pri tehniškem uradi višjega državnega sveta, generalni pravdnik pri prizivnem sodišču v L’Aquili in glavni inženir tehniškega urada v Bellunu Almo Violin. Kasacijski sodniki so spremenili razsodbo drugostopnega sodišča le v tem smislu, da so glede inženirjev Biadeneja in Sensi-doneja združili obtožbi usada in poplave v en sam prekršek ter so s tem v zvezi znižali obema kazen za eno leto. Inž. Biadene je tako obsojen na j let zapora (od teh tri leta pomiloščenih) inž. Sensidoni pa na tri leta in 8 mesecev zapora (prav tako s pomilistitvijo treh let). Kasacijski sodniki so kar na lastno pest znižali kazni, ne da bi vrnili akte drugostopnemu sodišču. Omeniti je še treba, da so sodniki zavrnili priziv generalnega državnega pravdnika iz L’Aquila, kakor tudi priziv inž. Alma Violina, ki je bil na sodišču druge stopnje oproščen zaradi pomanjkanja dokazov in ki si je sedaj skušal priboriti popolno oprostitev. Prvostopno sodišče v L’Aquili (proces je bil v tem mestu zaradi razlogov javne varnosti) je obsodilo že pred leti inž. Biadeneja, inž. Batinija in Alma Violina vsakega na 6 let zapora zaradi nenamernega umora večjega števila oseb. Vse tri pa so tedaj oprostili obtožb usada in poplave. Ostale obtožence so tedaj popolnoma oprostili. Drugostopno sodišče je popolnoma spremenilo razsodbo: sodniki so spoznali Biadeneja in Sensidonija za kriva nenamernega umora, usada in poplave ter ju obsodili na 6 let zapora. Ostali obtoženci so bili popolnoma oproščeni, le Violin s formulo pomanjkanja dokazov. Sodišče v L’Aquili je na primer oprostilo oba obtoženca s formulo, da «dejanje ni kaznivo*, kasacijski sodniki pa so spremenili v bistvu samo obliko z izrazom, da »niso zakrilili kaznivega dejanja...» Kar se tiče civilne plati dogodka, je ka- sacijsko sodišče sprejelo priziv državnega pravobranilstva — ki brani interese ministrstva za javna dela — in poverilo civilnemu prizivnemu sodišču iz L’Aquile nalogo, naj se izreče glede civilnih odgovornosti. Na obravnavi, ki je bila v teh dneh na kasacijskem sodišču Rimu, so bili navzoči med drugimi zadnji trije župani iz Longaroneja. Bivši župan Arduini je pri nesreči izgubil nosečo ženo in hčerko. Njihovi zastopniki so na tem procesu kritizirali razsodbo drugostopnega sodišča, ker ni prisodila družbi Montedison (ta je pozneje absorbirala družbo SADE) in poldržavni ustanovi ENEL civilne odgovornosti za katastrofo. ENEL je sxoj čas plačal žrtvam okoli 10 milijard lir. Obtoženci so: Američan Howajf Edwards, Švicar Alfred K°nig. rugvajec Miguel Sanz, Arg®1® Miguel Aspee in Eduardo . ter Čilenca Aldo Orezzoli in Sv«*1 mir Medovic. Protestna manifestacija židovskih deklet LONDON, 25. — štiri judovska dekleta so danes uprizorila protestno manifestacijo pred sovjetskim veleposlaništvom v Londonu. Dekleta v minikrilih in z veliko Davidovo zvezdo na prsih so se zaprle v veliko kletko, kjer so ostale eno uro. Potem so v spremstvu policijskih agentov izročile sovjetskemu predstavniku pismo v katerem zahtevajo, naj sovjetske o-blasti dovolijo njihovim svojcem, da zapustijo SZ. Minister fiobert Carr o stavkah v Angliji LONDON, 25. — Med današnjo sejo spodnje szomice je angleški minister za zaposlitev Robert Carr sporočil, da je bilo zaradi dveh stavk proti angleški sindikalni zakonodaji izgubljenih skupno tri milijone delavnikov. Stavki na državni ravni je proglasil sindikat železničarjev. 1. in 18. marca. Vsaka stavka je oškodovala britansko gospodarstvo — vedno po ministrovem mnenju — za 70 milijonov funtov šterlingov (približno 105 miliiard lir). Afera v zvezi s čilskim bakrom SANTIAGO DE CHILE, 25. - čilska vlada je javno obtožila sedem oseL da so z zaroto skušale po- vzročiti padec vrednosti čilskega bakra na mednarodnih tržiščih, kar bi seveda hudo oškodovalo čilsko gospodarstvo, ki sloni skoraj izključno na pridobivanju bakra in prodajanju tega po svetovnih cenah. O zadevi so danes spet ra^* Ijali v poslanski zbornici, kj prišlo med poslanci do skorajšnje* JOIU UU-U [AAHCUJV4 UU kreganja. Obtoženci se seveda j* nijo in zagotavljajo, da so enos ko- no nameravali nakupiti določeno ličino bakra po ceni, ki so j? nujali prodajalci, torej izvedenci kar se bakra tiče. Nobenega upanja za rešitev rudarjev iz premogovnika v Zabržah VARŠAVA, 25. - Skoraj ga upanja ni več, da bi rešili RJ™ darjev, ki jih je zakopal usa®, nri ha1" premogovniku v Zabržah pni ^ wicah v Poljski. Kot je znano, ^ v rudniku od torka, ko kopal usad v globini 800 m. Ta* J nji poseg reševalnih skupin Je ^ — da bi nesreča terjala prečil, žrtev. Včeraj in danes so nadalje1/3^ kopanjem v upanju, da pridejo. •eceijtJ' rova, kjer so zasuti ponesre-^ Do sedaj pa niso naleteli na no sled za pogrešanimi. V trenutku, ko zaključujemo , dakcijo, smo zvedeli, da so reS5_0jj, ci našli truplo enega od P°4r. jo rudarjev. O drugih enajstih sedaj nobene vesti. V DAVOSU V ŠVICI Deklica v prepad: podlegla hudim ranam DAVOS, 25. — Enajstletna ^ stiane Hochdahl je zdrknila y.|a metrov globok prepad in izd1* med prevozom v bolnišnico. Do nesreče je prišlo, ko je Christiane iz Hamburga šla na hod z bratom. Šla je na rob P pada, da bi naredila nekaj 1 neKdj .g. grafiij, ko ji je na zasneženem ^|a kem robu zdrsnilo in je zdrs""« brezno. Kljub takojšnji P je deklica med prevozom v nico podlegla hudim ranam- boto^ Tudi v našem urednišrim sprejemamo prispevke za šolo—spomenik v Cerkne® ............"""H1......"""""H"..............""»"»n....................................■lllliminlH.il........................................mm................. Istočasno pa kaže ta proces tudi, da se Sima in njegovi zelo bojijo in da hočejo na vsak način preprečiti narodno in socialno prebujanje in osveščanje koroških Slovencev. Ampak samo pred Slovenci ne morejo imeti takega strahu, ker iz izkušnje vedo, da so ti precej pohlevni. Bojijo se pa pred tem, da to osveščanje ne bi ostalo omejeno samo na Slovence, ampak da bi se razširilo na koroške delavce in kmete sploh. Zato je treba pokazati, kdo ima moč v deželi, treba je pokazati, da se kaznuje tudi izpolnjevanje mednarodnih sporazumov, če jih kdo izpolnjuje iz lastne iniciative in ne na izrecen ukaz oblasti. Kaže se tudi spet, da so ljudje enakopravni pred pravosodjem samo formalno, na papirju, da ga pa vladajoča oligarhija u-porablja v svoje namene, zmeraj ko je treba zatreti kako demokratično opozicijsko gibanje. Na tem primeru se tudi vidi, kako latenten je fašizem na Koroškem. Če je namreč že tako skromno, skorajda nedolžno, gibanje izzvalo tako masivno reakcijo meščanskega časopisja in v deželni vladi (kajti brez pomenka s Simo državni tožilec gotovo ni tožil), potem si lahko mislimo, kako bodo npr. reagirali na kako stavko ali delavsko manifestacijo, ki od oblasti ni dovoljena ali blagoslovljena, ampak izvira iz lastne iniciative. ^7 PETEK, 26. MARCA 1971 TRST A --- pregled; 19.00 »Controparata*; vas doma; 12.10 Iz Brahmso’ 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Po- i1®-3? TAn^riske folklorne pesmi; Ogrskih plesov; 12130 Kmetij?* ---, iU.iU, Al. M, J .ro- OA OA T T-* . *----, -ftromu piCOUV, IM.«-,,* ročila; 7.30 Jutranja glasba- 11 40 20,20 12 Boccacciovega cDecame- nasveti; 12.40 Z ansamblom Radio za šole; 12.00 Na elektron- ro"??:. ?100 Orkestri; 21.15 Nea- Dovžana; 13.15 Zabavna glasb«’ ske orgle igra Millan; 12.10 Vpliv pe Jskl koncert. 13.30 Priporočajo vam...; N-l® -5 zdravil na človeško telo; 12.20 Za ||. PROGRAM albuma skladb za mladino: vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po ... * Naši poslušalci čestitajo in P? željah; 17.00 Safredov orkester; 7-30, 8-3°- 13-30- 14-30> 10-30 Po- zdravljajo; 15.35 Glasbeni inte 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 jj0™*’ ®-40 Orkestri; 9.50 Betty mezzo; 15.40 Dve priljubljeni de Umetnost, književnost in priredit- 5>mlth: «Drevo raste v Broockly- z orkestrom RTV Liuhliana; Da se koroške oblasti upajo policijsko zasledovati izpolnjevanje državne pogodbe, pa četudi se je to zgodilo ponoči in ilegalno, jih pred internacionalno demokratično javnostjo več kot kompromitira. Pokazale so s tem samo, da skušajo vsako demokratično gibanje, ki se ne poslužuje samo formalno - demokratičnih, parlamentarnih sredstev, v kali zadušiti, preden se zbudijo širše plasti delovnega ljudstva. Da jim to ne bo uspelo, da se latentni fašizem ne bo več mogel dalje skrivati pod krinko demokracije, za to bo treba poskrbeti in tudi za to, jim bo ta razprava kakor bumerang priletel nazaj na njihove glave in jim razbil vse njihove avtoritarno - fašistično sanje in fantazije. Proces jih bo gotovo razkrinkal. P. W. ve; 18.30 Radio za šole; 18.50 So- 1005 Pestni za vse; 10.35 »Vrtiljak*; 16.40 Rad imam 6% dobni italijanski skladatelji; 19.10 telefonski pogovori: 12.35 Mi, bo; 17.10 Človek in zdravje; 17-4 Be* Zgodovina tržaškega pomorstva; Bea.t0e®: 130°. Hit Parade; 14.00 Operni koncert; 18.15 Dve 19.25 Ženski vokalni kvartet iz 111 1883 Zakaj in kako; 15.00 Ne thovnovi klavirski sonati; Ljubljane; 20.35 Gospodarstvo in vse’ toda 0 vsem: 15-40 Enotni Ogledalo našega časa; 19.00 G"1 sini ^. OA CA T.r__ 1 . razrpn* lfi OR Orlr*»*H 10 1C „4.__4 a t «/Kalita 8 delo; 20.50 Koncert operne glas- razred■ Odprti studio; 18.15 ko noč, otroci!; 19.15 Minut® be; 21.50 Folklorni plesi; 22.05 Za- Pr^f ed novih P*°šč; 19.02 Spored triom Avgusta Stanka; 19.30 bavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Oddaja za mlade; 15.30 Zbor Illersberg; 15.55 Zgodbe Caterine Percoto; 16.20 Viozzi: Za prijatelje glasbe. z Morandijem; 20.10 »Indianapo- ________________________________ lis*; 21.00 Gledališki pregled; 21.45 narodi pojo*; 2o'.3o”«To’p-pops l3,: Nove francoske plošče; 22.00 Za- 21.15 Oddaja o morju in pornof' havni snnrerl* 99 Parlilolro lr.u. oo 1C r»____* • l* vice, komentarji, ocene; 20.00 bavni spored; 22.40 Radijska igra. III. PROGRAM KOPER 6.30, 7.00, 10.00, 12.00, 14.00, 14.30, 16.00, 17.00, 19 15, 22.30 Po- 10.00 Koncert za začetek; 11.00 Glasba in poezija; 11.45 Italijanske sodobne skladbe; 12.20 Ples ščakih; 22.15 Besede in zvok/. logov domačih; 23.05 Literarni n°* turno; 23.15 Jazz pred polnoč j0- ITAL. TELEVIZIJA 10.00 Kinematografsld spor®8’ ne skladbe; 13.00 Medigra; 13.50 12.30 Kulturna oddaja; 13.30 Dne'" Children s Corner; 14.30 Haendlo- nik; 14.00 Francoščina: 14.30Ne1*1; yfifnTate: V5.00 Klasična glasba; ščina: 17.00 Spored za najmlaj5afl ročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.00 pijanska sodobna glasba; 17.30 Dnevnik; 17.45 Spored *? ‘ 17.00 Pregle i tujega tiska; 17.25 mlade; 18.30 Aktualnosti: . Pesmi; 8.30 Orkestri; 9.00 Znanost in življenje; 9.10 Sestanek s Catherine Spaak; 9.30 «20.000 lir za vaš spored*; 10.05 Juke box; 10.45 Orkester Maurica Popa; 11.00 Sestanek s Celentanom; 11.15 Glasbeni koktail; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.05 Tretja stran; 14.40 Zabavna glasba; 15.00 Prenos RL; 15.30 Tops-pops; 16.00 Poslanska tribuna; 16.20 Mladi izvajalci; 16.45 Kulturna panorama; 17.10 Vaši pevci, vaše melodije: 17.30 Trgovina s ploščami; 18.00 Simfonični koncert; 19.00 Poje Samantha Jones; 19.30 Prenos RL; 22.15 Lahka glasba; 22.35 Nočni recital; 23.00 Prenos RL. buma; 17-45 Jazz danes: Kulturna oddaja; 19.45 šp°rt81 18.45 Kulturni pregled; 19.15 Vse dnevnik in kronike; 20.30 Dne*: o Beethovnu; 20.15 Hranilna pro- nik; 21.00 TV 7; 22.15 Glasb®"1 lzv°dnial 20.45 Kultura v Italiji; pregled; 23.00 Dnevnik. 21.30 Glasbena zgodovina. _________ II. KANAL FILODIFUZIJA 17.00 Konjske dirke; 21.00 Dn®v; 8.00 in 17.00 Koncert za začetek; nik: 21-20 Sofokles: »Antigon«’-9.15 in 18.15 Prisotnost vere v 22-45 Glasbeni spored, glasbi; 10.10 in 19.10 Gabriel Fau- „,r Tcl ewlT1 rč: dva nokturna za klavir; 10.20 *u'*- ItLcVIZIJM !n Zg?od(rna: J1-00 20-°°. 23.15 Poročila; 9.30 TV J ok^k00 M«hgra; 12.00 m 21.00 šoli; 11.00 Angleščina; 14.40 TV V Obdobje klavirja; 12.40 in 21.40 šoli - ponovitev; 1810 Spoznaj ni a nriroH« I« 17 30 ** NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00. 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.15 Vi in jaz; 11.15 Giacomo Puccini: »Manon Lescaut*; 12.10 Pesmi san-remskega festivala 1971; 12.31 «Fe-derico itd. itd.*; 13.27 Drama v Simfonični koncert; 14.10 in 23.10 Italijanska sodobna glasba; od 15.30 do 16.30 Simfonična glasba — stereo. nje prirode in družbe; 17-30 L. javaja - ringaraja: 18.15 SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 22.00. 23.00, 24.00 Poročila; 7.15 Informativna oddaja; 8.10 Operna matineja; 9.05 Radijska šola za ______________ Y aJUVC tridesetih minutah; 14.00 Veselo nižjo stopnjo; 9.35 Koncert moške- Barvni monoskop; 19 30 Risan*?-popoldne; 16.20 Za vas mlade; ga zbora »Zarja* iz Trbovelj ob 20.25 Svetovno prvenstvo hokej* 18.45 Gospodarski in sindikalni 401etnici ustanovitve; 10.15 Pri na ledu: SZ — švedska- nik; 18.30 Tekmovanje glasbenikov; 19.00 Mozaik kega filma; 20.35 Kratek f‘lnY 20.45 Svet. hokejsko prv. SZ:5ve^ ska; pribl, ob 22.00 Izkažimo se quiz. KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJ* 17.40 Spored v slovenščini: