SPOMENIŠKO VARSTVO V ZADNJEM LETU Medobčinski zavod za spomeniško varstvo Ljubljana je pričel / rednim delom na pod ročju občine Skofja I^oka v jeseni 1963. ko se K ta filede spomeniškega varstva priključila spomeniškemu zavodu v Tj ubijanj. V dobrem Lelu lini je zavod ze korigiral.. svetoval ter odobril ali odklonit številne načrte novoirni- t len j i a adaptacij „ tako na področju mesta Okolja l.oka kot na podeželju, Problemi =.0 številni, saj se ob poveča nem standardu prebivalstva in z novimi fir- Ijenj^kimi poboji povsod kažejo želje po mo- iji;i Mi/iu-i ji bnalisč, /.al ogoknil \ (i;ifia<-j[i smeri, kar kvarno vpliva na pristno podobo nastlja, lastniku pa ne prinese bistvenih iz- boljša v, \aklon strehe, kritina in že toliko* I- 1 iiJ omenjena 1 mod eni a« trodelua okna so elementi, ki popolnoma izpremene značilno silhueto, raster in ubranost naselja in posa- rrieznegu objekta. Prav to pa je pogosto edini cilj in rezultat adaptacije, ne pa moderniza cija notranjih prostorov, predvsem sanitarij, ki so na podeželju še neprimerno urejene. Nova Irodelna okna, ki so mnogokrat pomak njena tudi iz osi, laku ija je poseg se holj tiUr-tt. -n najlnd) |intii SKOFJKl.nSKE POLETNE PRIREDITVE 1964 Hiti ali ne biti — je bilo osnovno vpra- šanje drugih škofjeloških poletnih prireditev (SPP). .Spomladi je res vse kazalo, da jih ne bo in da bo komaj začeta kulturna tradicija odmrla. (H »račun pripravljalnega odbora SPP 1963 se je zavlekel v pomlad 1964 in šele 11. msiriii 1961 je Skupščina ohčine Okolja Loka sprejela sklep o imenovanju organizacijskega odbora SPP 1964. v katerega so bili imeno vani: Andrej Puvlovee — predsednik. Zdenko Furlan — podpredsednik. Janko krek — MUZEJSKI IZLET Letu 1%1 je Muzejsku društvo napravila že sedmi izlet, to pot dvodnevnega. 29. in 311, avgusta, v Prekmurje. I, de teže ri cev je bilo 29t vodil ga je odbornik Lovro Planina, 2e oli 4. tiri zjutraj nas je Transturistov avtobus odpeljal iz Loke. Skozi Celje, Marilior in po dolini Peščice. Mimo gradu Hrastovec Htlo dospeli v Lenart, kjer smo si ogledali to skrom no središče Slovenskih goric, ki so ležale vse naokrog, osvetljene od jutranjega sonca. Po zornost je vzbudila gotska cerkev in njena stilno opremljena notranjost. Ob pogledu na Gradišče in Tri kralje smo nadaljevali pot skozi Benedikt, preko doline Sčavnice in nad Apnško kotlino, kjer je do vojne živela nem ška kolonija, ki so jo v 13. stoletju naselili šentpavelski opati, in od koder so med oku pacijo Slovence internirali. Ob mejnem mostu čez Muro v Gornji Kadgoni smo se razgovori!! o položaju in razvoju tega najsevernejšega me sta J It gos lav! je, o njegovem gospodarskem po- menu in pomenu avstrijske Hadgone, ki stoji onkraj mostu, ter o slovenskih vaseh med Muro in Kučnteo, ki so ostale onstran državne meje. Med daljšim odmorom v Radeneih smo videli velik napredek slatinskega zdravihšča in se kopali v modernem športnem bazenu. Polno zanimivosti za nas je bilo v ravnem Prekmurju. Seznanili smo se s socialnimi in gospodarskimi razmerami te dežele, ki je do konca prve svetovne vojne živela ločeno od matične Slovenije. Ogledali smo si Mursko So- boto, veličastni spomenik rdečeramejeev. osvo boditeljev Prckmurja, stari p rez bi te rt j z zna menitimi freskami, grad in grajski park, žal pa si nismo mogli ogledati muzeja, ker so bile vse zbirke zaradi preurejanja razdrte. Na ]H>- kopališču smo obiskali grobnico 516 rdečear- mejcev in grobove borcev in talec v ter poča stili spomin na loškega rojaka Iga Plantariču, veterinarja, ki je tam pokopan. \ Marljancih smo videli freske Johannesa Acpiila iz 14, stoletja, v Moravcih novo ter- 216