Nekateri aktualni problemi delovanja krajevnih skupnosti v občini Ljubljana Center Izvršni svet je na svoji 147: seji, dne 13. marca 1985, obravnaval tudi gradivo o nekaterih aktualnih problemih delova-nja krajevnih skupnosti v občini in spre-jel sklep, da bo pripravil odgovore na postavljena vprašanja, upravne organe pa je zadolžil, da takoj pristopijo k razre-ševanju problemov. Izvršni svet je ugotovil, da se vpraša-nja nanašajo v večini primerov na nalo-ge, ki jih ali ki naj bi jih razreševali v okviru samoupravnih interesnih skupno-sti materialne proizvodnje. Uresničeva-nje teh nalog pa je odvisno od letnih planov in sredstev, zbranih v samou-pravnih interesnih skupnostih. Znano je,-da v preteklih letih nismo mogli graditi zaradi zveznega zakona o prepovedi in-vestiranja v objekte družbenega standar-da, razen objektov iz samoprispevka. Delegati v krajevnih skupnostih si zato morajo prizadevati, da bodo njihove zah-teve vnesli v plane samoupravnih inte-resnih skupnosti za naslednje srednje-ročno obdobje. Ob razpravi o tem gradivu smo tudi ugotovili, da so KS premalo informirane, saj smo na mnoga odprta vprašanja že odgovorili ob sprejemanju planskih do-kumentov (letnih resolucij), v neposred-nih stikih s krajevnimi skupnostmi ali pa odgovorih na delegatska vprašanja in pobude. Izvršni svet daje odgovore in pojasnila na vprašanja, ki so bila priloga tega gradiva. NOVOGRADNJA Kaj je z gradnjo soseske CS 6 Nove Poljane? Zazidalni načrt za zazidalni otok CS 6 je bil sprejet že leta 1979. Sosesko naj bi gradili v dveh fazah. Prva naj bi obsega-la gradnjo ob Kliničnem centru in na ob-močju tesarstva Kregar, druga faza pa gradnjo na zemljišču JLA. Osnutek sa-moupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega plana Stanovanjske skupnosti občine Center ter Dogovor o temeljih družbenega plana občine Cen-ter za obdobje 1986-1990 predvidevata gradnjo prve faze soseske s približno 300 stanovanji. Vojna pošta še ni spreje-la odločitve o tem, da bi odstopila zem-Ijišče in razgovori še potekajo. Obširnej-ši odgovor je pripravil Komite za ureja-nje prostora in je objavljen v zadnji šte-vilki skupščinske priloge Dogovorov. PRENOVA Krajani Stare Ljubljane, Prul, Tabora in KS Josip Prašnikar menijo, da nimajo vpliva ne na prenovo hiš, ne na to, kdo bo stanoval v njih. Organi stanovanjske skupnosti, ki od-ločajo o teh zadevah na podlagi progra- ma prenove, sprejetega na skupščini stanovanjske skupnosti, tvorijo tudi de-legati \z centrskih krajevnih skupnosti. Problem pa je slaba udeiežba na sejah vseh teh organov, kar vpliva na slabšo obveščenost organov krajevne skupno-sti in tudi krajanov o našem skupnem delu na tem področju. Doslej smo v Centru prenovili nasled-nje stanovanjske stavbe: Ciril Metodov trg 13, 20 in 21, Mestni trg 23 in 25, Stari trg 6, 15 in 17, Gornji trg 9 in 11, Cankar-jevo nabrežje 5 in Hrenovo ulico 17 (Vo-žarski pot 18). V osnutku plana Stanovanjske skup-nosti za leto 1985 ter za naslednje sred-njeročno obdobje so za pripravo preno-ve ter za prenovo samo predvideni na-slednji objekti: Mestni trg 17, Gornji trg 7, 13, 15, 24 in 30, Stari trg 11 a, Čopova 5, 5 a, 7 in 9, Trubarjeva 7, 9 in 11, Čevljarska 2, Križevniška 3, 5, 7 in 9, Salendrova 4 in 6, Petkovškovo nabrežje 15 in 17, Mestni trg 8, 9, 12, 13 in 19, Stari trg 1, 3, 5, 16 in 21, Gornji trg 27, 28 in 29, Vodnikov trg 5 in 5 a, Jurčičev trg,3, Breg 4, 8 in 22, Križevniška 2, 6 in 8, Židovska 5, Žabjak 4, Rožna ulica 41, Rimska 2 in 19, VVolfova 6 in 8, Gospo-ska 4 in 10, Titova 16, Gosposvetska 13 (Kolizej), Pod turnom 4 (Švicarija), Am-brožev trg 3 in Poljanski nasip 40 (Cu-krarna). Za vseh 57 objektov še niso za-gotovljena finančna sredstva. Kaj je 8 prenovo Kolizeja? Izvršni svet je imenoval poseben od-bor, ki pospešeno pripravlja program prenove. ZIL TOZD Urbanizem LUZ je že pripravil variante progranriskih usmeri-tev, ki so jih v krajevni skupnosti Ajdovš-čina že obravnavali. Skupščina bo o pro-gramu prenove Kolizeja spregovorila predvidoma junija. Prenova tega objekta sodi med tiste, ki smo jih zapisali v os-nutek planov za srednjeročno obdobje 1986-1990, vendar sredstva za kom-pleksno prenovo, ki je zelo obsežna, še niso zagotovljena. Kaj je s prenovo Cukrarne? ' Koordinacijski odbor za prenovo Cu-krarne, ki ga je imenoval izvršni svet, je pripravil program izrabe objektov Cu-krarne, ki ga je občinska skupščina sprejela na 23. seji, 24. aprila 1984. Od januarja letos dalje odbor nadaljuje z ak-tivnostjo v zvezi s pripravo dokumentaci-je in ostalih zadev, povezanih s kom-pleksno prenovo Cukrarne. Vsem samo-upravnim subjektom, ki bodo sodelovali pri prenovi Cukrarne, je odbor že posre-doval pobudo, da bi pričetek prenove Cukrarne vključili v temelje planov za prihodnje srednjeročno obdobje. Samo- upravna stanovanjska skupnost občine Center je pričetek prenove Cukrarne že vključila v temelje planov za prihodnje srednjeročno obdobje. Dveletni zastoj aktivnosti odbora za prenovo Cukrarne je nastal zaradi izbora in verifikacije na-justreznejšega programa bodoče izrabe objektov Cukrarne. Kdaj bo Cukrama prenovljena, pa je odvisno od pripravlje-nosti tistih, ki te prostore že uporabljajo ali jih bodo, predvsem pa do njihove fi-nančne sposobnosti. Kaj je s prenovo Švicarije? Aktivnosti za določitev izrabe objekta Pod turnom 4 (Švicarija) vodi Komite za urejanje prostora, skupaj SJStanovanjsko skupnostjo, ki je v osnutku plana predvi-dela prenovo te hiše v naslednjem sred-njeročnem obdobju. Kaj je s prenovo stolpiča na Vožarski poti 10? Za Vožarski pot 10 je izdelana vsa pro-jektna dokumentacija, potrebna za sana-cijo Primanjkuje 40 milijonov dinarjev, v stanovanjski skupnosti pa se dogovarja-jo, kako zagotoviti ta sredstva. KOMUNALA Kako je s priključitvijo toplovoda in plinovoda v nekaterlh KS? Iz sredstev za razširjeno reprodukcijo objektov individualne komunalne rabe pri Komunalni skupnosti občine Center smo sanirali in zgradili primame komu-nalne vode do hiš. Tehnične možnosti za priključitev objektov torej obstajajo. Viri financiranja za to pa so sredstva iz sta-narin, združena v stanovanjski skupno-sti, lastna udeležba etažnih lastnikov oziroma lastnikov hiš in krediti v okviru Stanovanjsko komunalne banke. Prav na tem področju smo v občini Center dosegli nekatere rezultate, saj so v stanovanjski skupnosti od 1983 leta naprej precejšen del sredstev amortiza-cije namenjali prav za odpravo kurišč in priključitev objektov na plinsko in toplo-vodno omrežje. S tovrstnimi deli nada-Ijujemo tudi letos v okviru dogovorjenih razpoložljivih sredstev. Kdaj bo tlakovana Koblarjeva ullca? Na predlog krajevne skupnosti Nove Poljane so v letu 1983 rekonstruirali za-hodni pločnik, ki meji na stanovanjske hiše v Koblarjevi ulici. Nekdanji maka-damski pločnik je sedaj iz asfalta. Voziš-če Koblarjeve ulice in vzhodni pločnik, ki meji na kompleks zemljišča v lasti JLA, pa je predviden za preuredtev ta-krat, ko bo zgrajena soseska CS 6 Nove Poljane. Kdaj bo tlakovana cesta Ob LJubljanlci? pel ceste Ob Ljubljanici med Povšeto-vo in bodočo sosesko CS 6 Nove Polja-ne je bil rekonstruiran leta 1977. Preo-stali del ceste od Koblarjeve do Grablo-vičeve ulice pa je na območju nove so-seske CS 6 in bo obnovljen hkrati z gradnjo soseske. Do kdaj bodo prebivalcl Osoj ostajall brez vode? Sanacija vodovoda je načrtovana so-časno z izgradnjo vodovodnega priključ-ka na Grad. Časovno ta dela še niso opredeljena, kot pobuda krajevne skup-nosti pa je gradnja vodovoda vključena v osnutek dogovora o temeljih družbene-ga plana občine Center za obdobje 1986-1990. Sredstva bo treba zagotoviti v planu Komunalne skupnosti. Kdaj bo saniran Prulski most? Prulski most sicer sodi v območje ob-čine Vič-Rudnik, vendar povejmo, da so most semaforizirali leta 1980, pred tem pa most tudi obnovili. Za sanacijo ali razrešitev, pa je potreben dogovor v ok-viru Komunalne skupnosti Ijubljanskih občin. Kdaj bo v občini več javnih stranlšč? Z resolucijo za Igtošnje leto je predvi-dena pridobitev zasnove načrtov mreže javnih sanitarij. Gradnja je odvisna od sredstev, ki pa jih je treba zagotoviti v okviru Komunalne skupnosti Ijubljanskih občin, na osnovi planov. Do kdaj nesnaga zaradi vrečk In nerednega odvoza smeti? V mestu Ljubljana je dogovorjena enotna tehnologija odvoza smeti. Treba bo oceniti, ali je ta tehnologija ustrezna za staro mestno jedro. Odvoz smeti z vrečkami je bil predviden samo za pre-hodno obdobje. Komunalno podjetje Ljubljana TOZD Javna higiena je že pred časom pripravila študijo odjemnih mest za zabojnike. Ni pa še določena mikrolo-kacija teh odjemnih mest, zanje se je treba dogovoriti med izvajalcem, krajev-no skupnostjo in skupnostmi stano-valcev. ŠPORT IN REKREACIJA Kaj je z gradnjo telovadnlc? V zvezi s pripravami na gradnjo šol-skega športnega centra na Poljanah je izvrsni svet imenoval 13. junija 1984 ini- nadall»»tnl» n« I. ttr.