Kratkočasnice.
1.  Ptujec:   »Koliko je pa že ura?« — Deeek: >R»vno-kar je dvanajst«. — Tujec:  »Oj, bal sera se že, da je vefi«. — DeCek:   »0,   to je  bil   prazen strah;   pri nas tii nobenkrat več, kajti po dvauajstih se spet začne od kraja.«
2.  Hlapec   kliče z dvorišča Jaoku v zgornje nadstrapje: »Janko,  hitro  vrzi  doli tisti zaboj. na katerem je zapisauo. ia se ne srae premeUvati !<
3.  P r i v o j a k i h. >Janez«, pravi major svojemu vojaSiemu strežniku, »s konjem se moraš več pečati, t njim govoriti!« — Drugo jutro pride  inajor v hlev :   »Kaj pa delaš, Janez V« — «Vif gospod major, ste mi bili zapovedali, da moram konju kratek 6as celati, ž njim govoriti:  in ker rai mii prida ne pade v glavo, berem mu iz časnika.«