105. številka. v ponedeljek 12. maja 1902. Tečaj XXVII ..Edfnoat" zh .j« trkrit i> 4an„ t&zod aedel) W • t .rr-ikov. ob 4. cri zvečer. Karoitlrt znat« : ta c?5 o leto ........^ kros -«. pol leta IS * z '»■trt let« ........ € n za mereč . ....... 1 krtnrt e-očnino je plačevati naprej. Ha na-»,'be OP«a prflošene naročnine te a Drava v« o: rt. _ : c tcoakarnab v Tretu se prodajajo po-HtiriMDfi Številke po 6 atotink (3 set.*; iv»e Trite pa po 8 atotink (4 Telefon itv. «70. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. T edlseitl je ■•!! Offlaat isčnaajo po vrstah v petita. Za »ef-krstao naročilo ■ primernim popu/, to m Poslana, osmrtnice In javne zahvalit do-aaači oglasi Itd. se računajo po pogodbe Vai dopisi naj se poAiljajo uredništva Sefrsnkovani dopisi se ne sprejemajo Rokoplai ae ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglaae spre* lema aprsvslltve. Naročnino in ogiaae ia plačevati loco Trat. Uradntfltvo In tlakam, a« nahajata v alicl Csrintis Stv. 12. LpraTslItTs, la ■prejemanje tnaeratov v ulici Moli« piecolo 5tv. 3, II. naOKtr. Izdajatelj in odgovorni urednik Ftao Go d n i k. Lastnik konsorcij liata Sdiaoat" Nataaoila tiskarra keaeorclja liata „Edinoat,, v Trat Naši nazori o dolžnostih slovenskega novinarja in o pomenu in namena kongresov slovanskih novinarjev. I. Te dni smo eitali nekje članek, ki nas je osspnii. Osupnil pa nas je, ker smo čitali tu nazorov o nalogah slovenskega novinarja in o pomenu in namenu par let sem zasnovane institucije kongresov slovanskih novinarju avstrijskih, — nazorov, ki so naravnost neprijazno preludirali IV. shodu slovanskih novinarjev, Ki s® bo te praznike vršil v Ljubljani. Ne, takega preludija ne bi bili pričakovali dnevom, častnim ne le za avstrijsko slovansko novinstvo v obče in za slovensko ?e poeebfj, ampak tudi za ves narod naš in za njega metropolo še posebej. Kie smo čitali tbe privržencev. Ta bojazen je tem opravičeneja, ker je ob se lanjih desolatnih odnošajih v taboru Slovencev zavladala neka strankarska ortodoksija, zbok katere veliki del javnosti o vsakem vprašanju le prerad pritrja nazorom, kimu jih je sugeriralo glasilo njeg >ve lastne stranke. Na dve strani se moramo upreti nazorom avktorja. Ne moremo soglašati s tem, kakor si on tolmači na loge in dolžnosti slovenskega novinarja, in ne moremo soglašati s tem, kakor si on tolmači namen in pomen institucije slovanskih novinarskih kongresov. Avktor je slovenski novinar. In ta mož piše /. nekakim ponosom, da že 15 let ni bil na nobeni veselici, da se ne meni za društva, I jej je moral čitati slovenski Bvet na adreso da se sploh ne udeležuje nikakih priredeb,1 nas Tržačanov radi načina našega nastopanja, in da se celo norca dela, ko vidi) Umejemo pa tudi, da kdo že po svo-drage, kako s e t r u d i j o, »d a bi jem temperamentu, po svojem du- ševnem razpoloženju in svoji osebni indivi- igrali kako ulog o«. Nas vsaj je ompnil > do skrajnosti, ko ' duvalnosti ni vsposobljen za javno nastopa-smo prečitali to izjavo. Čudili bi se, da je nje. Ali jedno je smeti zahtevati tudi od od kogarsibodi ; ali da je prišla ta izjava o<1 kogarsiDotii prišla iz peresa slovenskega novinarja v s e - | danji h časih — na tem smo opravičeno strmeli. V sedanjih časih — pravimo. V teh ča- | sih s trdimi borbami, ki stavljajo velike za- j hteve do požrtvovalnosti vseh slojev na-, roda, tudi slovonski novinar ne sme gledati n. pr. na udobno položenje kakega nemškega j kolege svojega, ki je že dovršil vbo svojo I dolžnost, ako je v redakciji napisal svoj pen-sum in napolnil odkazano mu rubriko. Bolj nego kr'o drugi je ravno slovenski novinar dolžan udeleževati se javnega življenja na- njega : naj tega svojega m oral i finega nedostatka ne predstavlja pred svetom kakor čednost! mora za roda. V sedanjih ekziBtenčoih borbah j veljati princip rodoljubne požrtvovalnosti ! vseh brez izjeme ! Slovenski novinar se ne sme zadovolje Politični pregled. V Trstu, 11. maja 1902- Iz proračunskega odseka avstrijske delegacije. V sobotni seji proračunskega odseka avstrijske delegacije so razpravljali o proračunu vojne mornarice. — Pogajanja med Avstrijo in Ogrsko. Položenje je trajno zel6 resno. V soboto se je sešel ministerski svet, da iz Budimpešte povrnivsi se dr. Korber vsem tovarišem svojim sporoči o vspehu svojih konferenc z gospodom Szellom in da potem ministerski svet stori potrebne sklepe. Praška »Politik« priobčuje brzojavnim potom nastopno situvacijsko sliko : Omenjeno mini-stersko posvetovanje je bilo med najintere-santnejimi v čri Korber. Sklepe hočejo držati tajne, baje zato, d» ogrski nasprotnik ostane v nejasnem o namenih in taktiki avstrijske vlade. V kolikor pa je možno soditi po namigavanjili, odnošaji do Ogrske še niso pretrgani, marveč so razmišljali o novih mo-dalitetah, pod katerimi bi mogla avstrijska vlada nadaljevati svoja pogajanja z ogrsko vlado. Ugibali pa so tudi o eventuvalitetah za slučaj, da bi bilo nemožno nadaljnje kom' promitiranje z ogrsko vludo. Členi k a b i-izjavili solidarne z Debate so se udeležili del. Vuković, Kin- dermann in Kramar, poročevalec dr. Pergelt n e t a so se in poveljnik mornarice baron Spaun. Del. dro m. Korberjem. Poslednji se je vit. V u k o v i <5 je izrazil upravi vojne takoj podal v Schonbrunn, kjer je bil vspre- mornarice priznanje na lepih vspehih, katere jet od cesarja v daljši avdijenci. Ni izključeno, vati s tem, da za primerno plačo daja na je ista dosegla. Naglašal je, da ga navdaja s da cesar sam, po svoji povrnitvi v Budim- razpoiago svoj razum in svoje pero, ampak pravim ponosom, ko vidi, kako se povsod pešto, poseže v nagodbeno pogajanje. Odlo- in srcem {»omagati na na- prišli v konfl kt radi vpra- priznavajo prednosti možtva nase mornarice, čilna za nadaljnji razvoj pogajanj in s tem katero je po veliki večini hrvatske narodnosti, za vprašanje, da-li pride do sporazum ljenja, Povdarjal je, da bi narod, ki daja mornarici je vsakako okolnost, da se je Ogrska mora tudi z dušo rodnem delu. Nedavno smo šanja, da-li je tudi od slovenskih pisateljev tako izvrstno možtvo, dajal gotovo tudi iz- z a č e 1 a bližati opravičenemu zahtevati požrtvovalnosti, abnegacije, oziroma : vrstne mornarične častnike, ako bi se mu in skromnemu stališču avstrij- da-Ii so tudi oni — da se poslužimo običajne olabkotilo pot do izobrazbe. Hrvatskim mla- ske v 1 a d e. Če Ogrska pokaže isto pri- fraze _ dolžni »delati tlako« ?! Slovenski ; deničem je težko priti v vojaško pomorsko jenljivost, ki jo kaže avstrijska vlada s tem, novinar je povprek še veči siromak, nego' akademijo, ker se morajo boriti z nemščino, da glede nagodbenega programa ne stav- slovenski pisatelj. In pri poslednjem je zah- Govornik je vsled tega priporočal, naj se na 1 j a več dalekosežnih zahtev teva : žrtvuj se za narodno Btvar! — še trša. pomorski akademiji ustanovi pripravljalni mnogih politikov in strank (Aha! Aha! Op. Ali mi jo stavljamo vendar, ker je zahtevana i tečaj, kjer bi se mogli hrvatski mladeniči urod.), ampak le avstrijski »ekzistenčni mi- po položenju našega naroda, oziroma po ne-j priučiti nemščini; del. Vuković je priporočal, nimum«, potem more in pride do sporazum- izogibnih potrebah, ki jih ustvarja to polo- j naj bi se tudi nehrvatski častniki vojne mor- ljenja. Ce ne — pa ne ! Če se tudi zadnji loženje. I narice bolje učili hrvaščine, da se bodo poskusi izjalove, potem seveda moramo biti Ali gornja cinična izjava o onih, ki se j mogli laglje umeti s hrvatskim možtvom. Go- pripravljeni na nadaljnje komplikacije, pred trudijo na narodnih prireditvah, napravlja na j vornik je slednjič tudi naglašal potrebo po vsem pa na zameno ministerstva to- in ono- nas utis, kakor da je nje avktor zgubil ves pomnožitvi našega vojnega ladijevja ter iz- stran Litve. zmisel za velikansko važnost, ki jo imajo na-1 razil nekatere želje glede podčastnikov in Tudi »>eue Freie Presse« poroča v rodne prireditve za probujanje naroda in jednoletnih dobrovoljcev v vojni mornarici. blizu istem zmislu, samo da je čutiti tu pri- usposobljanje istega za težko narodno borbo.; Poveljnik vojne mornarice, admiral ba- zadevanje, da bi gospoda Korberja videli za In ta avktor je — slovenski novinar!! To ron S p a u n je mej drugim odgovarjal tudi nekoliko nijans še bolj korajžnega. Ministerski je žalostno in more jako nevarno uplivati. na Vukoviceva izvajanja ter omenil, da se svet da se je odločno izrekel proti sedanji Novinarji bi morali biti misijonarji ; oni so na mornarski akademiji sedaj še ne more zavlačevalni taktiki od strani ogrske vlade. ustanoviti pripravljalnih tečajev, ker pomanj- Pogajanja se bodo mogla nadaljevati le tedaj, kuje prostorov, kar pa bo mogoče napraviti ako Ogrska odgovori na avstrijske ponudbe po predstojećem preoBnutju akademije. On in sicer tako, da bo jasno, da tudi ona želi da ni načelno naBproten temu kurzu. zaključenje pogajanj že v prihodnjih tednih. Odsek je na 10 neizpremenjeno vsprejel Dokler ne pride tak odgovor, se ne bodo proračun vojne mornarice, na kar se je ob nadaljevala posvetovanja med posamičnimi 1 */» uri popoludne seja zaključila. reBortnimi ministri od te in one strani. Sedaj misijonarji poklicani, da vzbujajo v narodu zmisel za vsa obrambena in bojevna sredstva. Sedaj pa moramo čuti iz ust novinarja tako cinično govoriti o onih, ki se trudijo na javnih prireditvah in s tem poniževati pred narodom tudi prireditve same. Seiaj umejemo mnogokatero roganje, ki PODLISTEK Majdetova Cilka. Spisal Ivo Trošt. Drugi so mi pravili in tudi sam sem slutil — mi je pripovedoval oni dan stric K rel —, da mi ni zvesta ter jej je moja t^pla ljubezen le v zabavo. V naši vasi itak ni bilo drugačne zabave na izbero. — Ko sem jej to očital s živo žalostjo v srcu in kolikor mogoče ljubeznivimi besedami, se mi je oklenila okolu vratu in ihtela : — Pa ti, ti misliš tako ? Ti moj Korelček, moje vse ? — In s poljubi — pa kakošnimi ! — e zapečatila na mojih ustnicah vsakošno očitanje. Pa vendar jej nisem verjel. Zakaj ni marala, da bi jo snubil resno pri njenem strogem gospodu papa ? Vedel sem sicer, da bi me papa odslovil kolikor mogoče neuljudno, a o tem bi papa lahko prašal tudi njo, a njena odločna izjava bi bila meni v gotovo poroštvo, da sem nje Korelček, mlad, boren trgovec sicer, toda odločen zet — prej ali poslej — upogljivemu Majdetu ! lega ni marala. Nemirni časi bo bili tedaj zare3 tudi v Zvečer sem zaprl prodajalnico ob na gocena prstana in se zopet zavrtel s Cilko naših južnih deželah, a zato Be je mladina, vadni uri skočil v boljšo obleko, zapregel po dvorani. Cilka je drhtela same radosti in kakor še danes, rada zasukala v veselem konjiča, pa sva jo ubrala za Cdko. Slo je prihodnje sreče. Kdo je neki ta lepi domino ? predpustnem času. Cilka je bila krasna črno-laska in res izborna plesalka. Oče jo je vodil — za možitev godno — na veselice, celo v šest ur oddaljeno Gorico in prav to-1 liko daleč v Trst na gosposke plese k sorod-; nikom in na odlične veselice z drugimi hčerkami. — - O, to bo lepo, Korelček ! Škoda, da kakor sv. Elija v nebesa. Opolnoči se je pa šetal čin domino v dvorani Tersicore in opazoval — cvet tržaškega devištva. Lep pa je bil domino : vitek prijazen in izboren plesalec. Le nekatere laške besede je izgovarjal kakor nalašč z bene čanskim nbglasom. In Cilko je imel kmalu na piki. O, kako bos ti tam v dvomni Tersicore v Trstu' sta se sukala! Kakor veter in kakor misel je ne prih. sredo zvečer! — mi je ščebljala na poslednjem sestanku. — Morda pa najdeš tam koga dru-zega, ki me bo nadomeščal izvrat no, Cilka ! — Ti neverni Tomaž, nepobolšljivi dvomljivec! Zopet me ja obsula s poljubi, vročimi in sladkimi kakor nebeška mana. Zložno in veselo se je peljala Cilka že popoludne v Trst na zabavo v tržaško Ter-sicoro. Z belo rutico mi je zamahljala v bIovo, vozeča se mimo moje prodajalnice, a jaz sem mislil drugače; snoval sem načrte: na svidenje ! švigala ž njim po blesteči dvorani. Toda črni domino se ni hotel razkriti, da-si je Cilka prosila milo in goreče in zatrjala, da bi zaplesala ž njim najraje v — dolgo in neznano bodo finost, celo v večnost... — Gcspiea, če želite kaj tacega, me lahko srečate jutri ob enajstih na borznem trgu. V gumbnici bom imel kamelijo, a turško čepico na glavi. Toda, nečesa prosim — mia bella ! — v zastavo, da pridete zares. Morda kak prstan če k--- — O, seveda, seveda ! Dva, tri, če hočete. In črni domino je varno spravil dva dra* Odkod pa je ? Ali naj se sedaj stara za ta prašaija, ko se topi v objemu krasnega mladeniča, čegar kretanje in vedenje svedoČi, da je gotovo odlične rodbine, morda celo plemič, visok uradnik . . . general. Polovico večnosti bi mu zastavila, da bi se pokazal. Tesno se je stisnila k »j€mu in ga — z ustnicami skoio dotikaje se njegovih brčic, — nagovarjala naj jej vendar pove, kdo je. Črni domino jo je sprovel na prejšnji sedež in rekel : Jutri, jutri ! Na svidenje carissima ! V tem hipu je izginil. Zastonj se je obračalo Cilkino lepo očesce po dvorani; njega ni bilo več. In očesce se je zasolzilo in bleščeči svit prerazkošne odičene dvorane je odseval v dragoceni solzi. — Ti brezsrčni domino, kje si, da bi jej od poljubil tisto krasno solzo! — Cilko je kmalu pobo-lela glava; tako je tožila očetu, in kmalu po črnem dominu je tudi ona z družbo ostavila plesišče, da si v mehki postelji vnovič naslika bodoče veselje, zlasti jutršnji sestanek in prijetno iznenađenje. ima Ogrska besedo. Sedaj more le še nagod-bena prijenljivost od strani Ogrske odvrniti nagodbeno krizo. Proganjanje Poljakov v Nemčiji. Te dni s> izgnali iz Poznanja dva poljaka glumaca, avstrijska podanika, ker sta sodelovala na nekem sokolskem koncertu. Dali so jima le 12 ur odloga. To je naravnost kruto. Iz vseh poročil je razvidno, da hoče nemška vlada še poojstriti svojo poljsko politiko. Z vsem nasiljem hoče povspeševati naseljevanje nemških kmetov med Poljak . Za letos hoče zahtevati zopet 1U0 milijonov v ta namen, drugo leto pa zopet no\ ih 100 milijonov. Tako dela Nemčija z vsemi in najnemo-ralnej.mi sredstvi na uničenje poljskega življa, dočim ne ve navesti niti jednega dokaza za to, da bi ee Poljaki vedli načinom, ki bi bil nevaren zadrža\o. Edino, po čemer stremi, je: ohranitev svoje narodnosti...! In gorje avstrijskemu Poljaku, ki se je drznil priti čez nemško mejo in pokazati tam, tla je Poljak ! Takoj ga izganjajo kakor psa. A če bi hotel kdo prigovarjati takemu krutemu postopanju, zavračajo ga, da je to notranja stvar Nemčije, v katero utikati se nima nikdo pravice. Tu mora veljati princip neumesavanja. Ista nemška vlada pa, ki vedno ote p I je okolo sebe s tem principom proti drugim, se sama najnesramneje utika v naše avstrijske razmere, pošilja sem doli čez mejo svoje emisčrje in je hitro vsa v ognju, če bi avstrijska vlada le en las skrivila kateremu teh hujskačev in pruskih propagandistov ! ! Iz Alzacije in Lotaringije, obeh teh provinci;, kateri je Nemčija po usodni vojni leta 1*70— 1 oalednjič pa je pristavil: — Ali Vas ni čakal na borznem trgu včeraj ob enajstih ? Cilka se je stresla. — Korel, ti veš? — Da, tudi prstana mi je pokazal. Tukaj-le sta. Z, Bogom gosp: ca. — Korel, ti si bil! — In ti nezvesta! Ločila sta se za vselej. Pozneje se je stric Korel ženil drugod in drugače, pa Maji letova Cilka tudi drugod in drugače. .Strogi gospod papa jej je nazadnje pripeljal nekega laškega laži-barona iz Milana. Naslednje leto je nastala v Milanu znana revolucija, |ki je popihala Cilkinega barona kdo ve kam, njo so pa morali v košu pripeljati preko mejnih straž na avstrijska tla in potem — na živem udovo — zopet domov. ustom, mu je ista zdrsnila iz roke na tla ter se mu je glava nagnila na prsa. Njegove prijatelje je to osupnilo ter so hitro priskočili k njemu, da mu pomagajo. Ko so videli, da je stvar resna, stekli so nekateri takoj telefonirati po pomoč od bližnje zdravniške postaje; došli zdravnik pa ni mogel o svojem prihodu druzega, nego konstatirati, da je že nastopila smrt vsled pretrganja srčne žile. Truplo pokojnika so prepeljali potem na njegovo stanovanje, v ulici Madonnina štev. 31. Karol Ucekar je pred kratkim dopolnil 47. leto svoje dobe. Pred kratkim mu je bila umrla soproga in nekoliko pozneje 17-leten sin; zapustil pa je sedaj še dve siroti. Ucekar je bil po svojem poklicu črkostavec v Liovdovi tiskarni, kamor je vstopil že kakor vajenec in ostal do svoje smrti, skozi polnih 35 let. V vsem tem času je bil le enkrat (in sicer le pol leta) na delu v drugi tiskarni. Ucekar je bil prvi, ki je začel v našem mestu dtlati socijalistično propagando. V Bvoji mladosti je bil Ucekar goreč pristaš laške liberalne stranke, pozneje pa je vspre-jel socijalistične ideje in je 1. 181U). z neko-| likimi svojimi somišljeniki ustanovil prvo 1 socijalno-demokratično društvo v našem mestu, ki se je imenovalo »Confederazione operaia«. Ko je oblastvo razpustilo to društvo že po njegovem dveletnem obstanku, ustanovil je Ucekar 1. 1S<»4. še sedaj obstoječe društvo »Lega sociale-dtmocratica«. Cesto smo morali proti njemu naperiti ost svojega izvajanja. Bolj nego socijalnemu demokratu bili smo mu nasprotniki radi tega, ker smo bili prepričani, da ozirom na nacijo-nalno vprašanje on ni — socijalni demokrat! Neprestano nam je šumelo po ušesih, kako se je on na javnem shodu potegnil za laške inozemske delavce, rekši odkrito: da on Italijane ljubi s podvojeno silo, in nikdar nismo dvomili, da je bilo delo pokojnika to, da je na ožji volitvi za V. kurijo povodom zadnjih državnozborskih volitev velika, ogromna večina focijalistov glasovala za Hortisa, to inkarnacijo buržoazijstva in slepo orodje kapitalizma tržaškega. Prepričanje nas je sililo, da nismo prizanašali živemu Ucekarju. Danes leži mož na mrtvaškem odru in stopa v veljavo človeško čutstvovanje. Tragični način njegove smrti vzbuja tudi v nas sočutje. Pogreb bo jutri ob T>. uri popoludne iz hiše žalosti, ulica Madonnina št. 31. »Narodne cunje«. Povodom smrti vodje Ucekarja vise skozi vsa okna na sedežu socijalistov v ulici Boschetto žal valni znaki in je razobešena črna zastvam; na pol droga in s črnim trakom. Ako bi hoteli govoriti po Kopačevo, rekli bi, da so socijalisti razobesili cunje ! Mari ne? Ce pa razobešeni žalovalni znaki in zastava na sedežu socijalistov simbolizujejo nekaj, kar je njihovemu srcu drago in sveto, potem pa velja to tudi za znake druzih društev. Kajti cunja je cunja, pa naj že visi v ulici Boschetto ali pa v ulici Molin piceol.i; če pa je zastava v prvoimenovani ulici znak, kateremu socijalisti zahtevajo spoštovanja, potem pa so tudi oni dolžni spoštovat: znake drugih društev. Izlasti pa so dolžni spoštovati častitljivo zastavo našega »Delalskega podpornega društvac in to ne le po oznaee-čenem principu jednake pravice, ampak tudi se stališča mejsebojnega spoštovanja med — delavci. Kajti ravno pod to zastavo se je izvršil lep del — delavske organizacije in pod to zastavo uživa množica delavcev varstva, za s lom be in podpore. Dovoljeno je nasprotovati idejam in ten-dencijam, katerim slede oni, ki se zb'rajo okolo kake zastave, ali socijalisti naj ne za-sramujejo takih znakov s cunjami, dokler sami razobešajo .... zastave! Shod slov. časnikarjev. Pripravljalni odbor za IV. shod slovanskih časnikarjev je izdal v soboto nastopni oklic: »Danes teden pridejo v Ljubljano zastopniki slovanskega časopisja v avstrijsko-ogrski monarhiji. Izbrali so si Ljubljano, da tu obhajajo svoj IV. skupni shod. Obisk tolikega števila odličnih pisateljev, novinarjev in slovanskih domoljubov je tako velepomemben za ljubljansko mesto in za slovenski narod, da smo dolžni, milim gostom prirediti najsloves-nejši sprejem ter se potruditi po svojih močeh, da jim bo bivanje v naši sredi prijetno in ljubo. Izvedo naj, da so prišli med brate, kateri sprejemajo svoje slovanske rojake z z odkritosrčno slovansko gostoljubnostjo. Zato se obračamo do vseh slovenskih rodoljubov, v prvi vrsti do meščanstva stolnega mesta ljubljanskega, da prihodnje blnkoštne praznike v Čast slovanskim časnikarjem z zastavami okrase svoje hiše, tako, da bodo vsi kraji, katere obiščejo te dni slovanski časnikarji, imeli slovesno, praznično lice. Posebno pa prosimo še ljubljansko meščanstvo, da naj da podpisanemu pripravljalnemu odbora gostoljubno na razpolago toliko stanovanj, da bo mogoče preskrb-iti vsem zborovalcem potrebna bivališča. \ ečina časnikarjev pride v soboto ter bo tu do torka zjutraj«. Rlnaldfni je moral oditi! Po mestu ee širi govorica — ki se nam potrjuje tudi od krogov, kateri morejo biti dobro poučeni o stvari —, da je bivši tržaški namestnik, ekscelenca baron Rinaldini dobil z Dunaja decidirano povelje, naj izstopi iz upravnega sveta avstrijskega Llovda. Govori se tudi, da je ta stvar v zvezi s februvarskimi dogodki. Iiinaldini da je bil največ kriv na tem, da vodstvo Llovda ni hotelo pravočasno nstreSi zahtevam štrajkujočih kurjačev, kar je pro-vzročilo generalni štrajk, katerega posledice so bili znani žalostni dogodki. Poleg Rinaldi-nija da so dobili tudi nekateri drugi Liovdovi upravni svetovalci slično povelje in sicer iz istih motivov: ker se 'namreč tem gospodom pripisuje največi del krivde na tem, da smo imeli v februvarju tiste veležalostne dogodke. Šeavi in tržaška civilna bolnišnica. Dne 8. t. m. je šel neki okoličanski posestnik v tukajšnjo bolnišnico, da plača stroške za svojega sina, ki se je pred Časopa zdravil v tem — humanitarnem zavodu. Ker so tamošnji uradniki pokvarili priimek stranke, je ta sama popravila istega ter oi> enem izrazila željo, naj bi se gospodje uradniki naučili v kratkem vsaj nekoliko slovenskega jezika. »Qua no se seri vi per šeaTo« je bil odgovor, ki ga je vdobil naš mož na svojo nedolžno opazko! Ker je naš posestnik protestiral proti takemu nesramnemu žaljenju našega jezika od strani magistratovca, je pristopilo še drugih uradnikov, ki so trdili, da : »A Trieste vi chiamano tutti cosi« (v Trstu vam pravijo vsi — le ščavi !) Naš okoličan je odgovarjal ogorčeno in povedal iredentovcem, kar jim je šlo. Takoj na to se je prikazal g. ravnatelj Marsich, ki je, ko je čul, kaj se je zgodilo— pokazal vrata onemu , ki je bil nesramno žaljen ! Tako delajo z nami, v zahvalo, ker jih redimo z našimi krvavimi žulji! Pfui ! Užival i ce v narodne svrhe. Pišejo nam : Ko smo te dni čitali v ljubljanskih listih koliko svitlih kronic je že vdobila naša prepotrebna družba sv. Cirila in Metodija od razprodaje vžigalic v narodne svrhe, nam je prišlo na m;3el, da spregovorimo zopet besedo našim »velikim« in »malim« narodnjakom ter jib zopet enkrat opomnimo na narodno dolžnost. Tu imamo dvoje vrste vžigalic, ki se razprodajajo v narodne svrhe. Vendar je le redek slučaj, di opazimo v rokah naših narodnih slojev, skatljico — takih vžigalic. Možje! Iz malega raste veliko in mi moramo — ako smo res narodni — podpirati narodna podjetja ! Dobro poznamo vse prigovore, ki jih je čuti proti užigalicam ! družbe sv. Cirila ia Metodija. In niti se nočemo spuščati v proučevanja, da-li in v ko-, liko so ti prigovori opravičeni. Suponirati hočemo celo, da je res tako kakor ?e prigo -varja, in verovati hočemo, da so naše uži-galice nekoliko dražje in da je oni, ki jih kupuje, nekoliko oškodovan. Ali roko na srce in vprašajmo se dvojno : 1. kolika more biti ta diferenca za posamičnika ? ! 2. kam gre ta diferenca ?! Diferenca je za posamičnika gotovo malenkostna, k večemu 5 — 10 novč. na mesec ; ali pa še ne!! In plačujč to diferenco, ozi-ro.na to veČo ceno, plačujemo d a j potr e b n ej i narodni davek, davek v kulturne namene! Tega davka ne bi se smeli braniti, v prvo zato, ker je res malenkosten, če prihaja posamična oseba v poštev, v drugo pa zato, ker je to tiste vrste davek, ki se bo vračal narodu s stoterimi obresti v dobri narodni vzgoji mladine, davši mu žnjo garancije za obstanek in bodočnost!! Za posamičnika to ni Bog ve kafcovo breme, za družbo pa bi bila to imenitna postavka v računih, ako bi Slovenci plačevali ta davek, kakor bi od njih zahtevala narodna dolžnost in kakor bi tudi — mogli. Saj smo rekli že gor; : iz malega raste veliko, kamen do kamena palača, mnogo malih svotic narašča do velike svote. Še enkrat torej, rojaki, Vas pro3irao : ko odhajate v tobakarno po užigalice, ne pozabite nikdar, da, kupivši si izdelek naši družb-na korist, niste si le kupili užigaiic, ampak ste plačali tudi najpotrebnejs narodni davek! Kje je naša mladina ? ! Prejeli smo : Minoli četrtek je priredil naš »Tržaški Sokr.}» svojo javno telovadbo in je podal — kakor ste že sporočili v polnem soglasju z resnico — sijajen dokaz vsposobljenosti svoje za vršenje glavne naloge Sokolstva. Da-si bolan sem se vendar tudi jaz podal v Barkovlje, da vidim sam. Vreme je bilo res .-.krajno neugodno, kakor je sploh neugodno že par tednov sem. Zato nisem pričakoval bogsivedi kako velike udeležbe, izlasti pa še, ako upoštevamo dejstvo, da dnevi med tednom sploh niso primerni za naše priredbe, ako se reflektira na udeležbo v ve-čih dimenzijah. Ali jednega sem vendar pričakoval : cestne udeležbe takoimenovane tržaške slovenske mladine. Med udeleženci je bilo zastopnikov vseh stanov, le njih nisem videl, ki bi si hoteli prisvajati pravico do nekakega ofieijelnega zastopanja tržaške slovenske mladine. Kaj po-menja to? Kje so narodni ideali našega mladega naraščaja? Nekdaj smo mi, ko smo bili še, tako rekoč, na pragu življenja, kar drli J za »Sokolom« in smo se žnjim navduševali za poznejše n i še narodno delovanje. Sedaj pa S ta apatija ! Glejte, kaj so dosegli naši bratje j Cehi s tem, da so se z dušo in telom oklenili sokolskih društev ! Mi pa, mesto da bi posnemali Cehe — — — no, pogoltnimo raje trpko besedo, ki nam sili na papir! Kaj bi bilo lepšega in častnejega za nas, nego, tla bi videli Tebe, tržaška mladina, nastopati v doigih sokolskih vrstah nastopati v javnosti ter s tem sokoliti nas starejše in navduševati sebe in tisti še mlajši zarod, ki ti ima slediti. Kdor v »mladini« imaš res še srca in ognja, pridruži se onim, ki naB budijo in soko-lijo za borbo za bodočnost zatira nega naroda našega! Posnemajte — brate Cehe ! Oni so pred-njaki avstr. Slovanov, oni so nam učitelji v narodni borbi — naj nam bodo torej v izgled tudi v pravem ocenjevanju pomena in namena sokolrke organizacije ! Drugi koncert »Slovanskega pevskega društva«, ki se je vršil sinoči v gledališču »Armonia«, vspel je, kar se tiče izvajanja posamičnih koncertnih točk, še mnogo bolje od prvega. Povdarjati moramo sosebno, da je g.ca Marija Kobalova sinoči pela še bolje nego prvikrat. Posebno zanimanje pa je sinoči vzbujala nova Bkladba mladega skladatelja, g. Josipa Mandi<5-a »Slaven in pjesma«, ki je žela viharno pohvalo od strani občinstva. Skladatelju sta bila podarjena tudi dva lovorjeva venca ; • » jednega je podarilo »Slov. pevsko društvo«, jednega pa pevovodja tega društva, gospod | Srečko Bartelj. — Obširneje porodilo pride. Skod privatnih uradnikov. Včeraj popoludne je bil v gledališču »Armonia« shod privatnih uradnikov v svrho ustanovitve lastnega stanovskega društva. Shodu je predsedoval gosp. Viljelm \Veil, poročal pa je tajnik osnovalnega odbora gosp. Frascati. Po prečitanju pravil vnela se je polemika med nekaterimi zborovalci glede vprašanja, naj se li vsprejemajo ali ne v društvo tudi ženske. Ker je bila večina zborovalcev proti j vsprejemanju žensk v društvo, so se dotične točke načrta pravil v tem sm*s!u spremenile j in se je shod zaključil ob 2. uri popoludne. Drebne vesti. Samomor. Na svojem stanovanju v ulici Acquedotto št. ustrelil se je včeraj popolune 20-letni Marij Nigris. Predrzna tatvina. V ulici della Torretta približal se je neznan tat gospej Ani Molin, stanujoČej v hotelu Perco ter jej s čudovito spretnostjo izmaknil iz roke novčarko, v kateri je bilo 140 kron. Policija je zastonj iskala tatu, ki se je izgubil v tesnih ulicah starega mesta. Dražbe premičnin. V torek, dne 13. maja ob 10. uri predpoludne se bodo vsled aaredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : ulica del Pešce 5, hišna oprava; ulica del Pešce 2, hišna oprava ; ulica Concordia 1, hišna oprava; Skorklja .'>70, buffet ; ulica S. Giacomo 3, hišna oprava ; ulica deli' I^ti-tuto 1, hišna oprava ; Barkovlje, kovaška oprema; ulica Boschetto 34, voz, konj ia konjska oprava. Tremenaki vrstnik. Včeraj : toplomer ob 7. uri zjutraj 12.2 ob 2. uri popoludna l'J.o— C.f — Tlakfirer oi-7. uri zjutraj 762.3 — Dante pi ma oi 12 12 predp. in ob 8 35 pop.; oseka ol 2 o4 predpoludne in ob—.— popoludne. Društvene vesti. Ženski podružnici družbe sr. Cirila in Metodija -o pristopile po nagovarjanju g. P. sledeče nove udinje : Gospa Antonija Gregorič, gosp'ee Marija Primožič, Antonija Odina'T Josipi na Poniž, ga. Ivanka Klemen-čič, ga. -losipina Katern. Živele naše za-vedne gospe in gospice! Upamo, da bomo beležili še mnogo tak h notic. .V vrle gospe naj brž posnemajo g. P., ki je znala v tako kratkem času pridobiti že 6 novih udinj naši prekori^tni šolski družbi! Društvo se mo a ustanoviti. Izvedeli ?mo, da se nekatere dame ne strinjajo z mislijo, da bi ženska podružnica družbe sv. 1 irila in Met' dija razširila *»voj delokrog s tem, da bi prirejala predavanja, marveč, da mis-lijo na ustanovitev posebnega društva. Veseli nas ta pojav, kajt v tem vidimo, da se je začelo tudi v nas daniti ter da tudi druge mislijo in hočejo delati, Živele ! Upamo, da bomo kaj kmaio čuli v javnosti glasove o namenjenem izobraževalnem društvu. Redni občni zbor »Delavskega pod p. društva«, ki je bil včeraj popoludne v Sokolovi d v rani, se je izvršil v navzočnosti precejšnjega števila udeležencev. Podrobnejše poročilo in imena odbornikov prinesemo potem, ko se izvrši konstituiranje novega odbora. Odbor pevskega društva >Kolo« bo imel jutri dne 13. t. m. svojo redno sejo. Za dijaško kuhinjo v Trstu je poslal g. Anton Kosovel, nad učitelj v Sežani 2 K 40 st., kakor preostanek računa pri vinu. — Srčna hvala ! Blagajništvo. /a zavod sv. Nikolaja si darovali : Slav. žopanztvo v Podgori 100 K, županstvo Tolmin .">0 K posojilnica in hranilnica v Podgradu 2<> lv; jrg. dr- Kržič duhoven H) K 40 st.. Kost ševič Miha 1 K, Bole Katica 1 K. Debevc Josipina 1 K, Zgur Leopold 1 K. Šmid Miloš župnik v S>!čevi 1() K, Furlan Anton 3 K, ga. Katarina Stoka 5 K, posojilnica n hranilnica v Logatcu 20 K, na občnem zboru sv. Nikolaja se je nabralo 15 K 20 st. Presrčna hvala vsem !c Blagajništvo. Za možko podružnico družbe sv. i irila in Metodija v Trstu so darovali : g. Šmid Miloš, župnik v Sjlčevi 10 K, si. pevsko društvo »Prešern v Boljuocu poslalo potom upravništva »Edinosti« 4 K 1<> st., gosp. Bla/.ič Štefan, ker je postal Tržačan, 1 K. — SrČna hvala ! Blagajništvo. Prijatelju dramatike. Na Vaše tozadevno vprašai je odgovarjamo, da se sestanka z v rs uj oči h členov » Draocat čcega društva«, .ii se bo vršil danes ob S. uri z\ ečer v telovadnici »Tržaškega Sokola« (ul. <' »roneo št. 2.")I udeleže ahko tudi nečleni »Dramatičnega društva«, ako se zanimajo za dramatiko in žele pristopiti k društvu. Vesti iz ostale Primorske. X Pevsko in bralno društvo »Dom« r Velieemrepnil priredi na IJinkoštni ponedeljek, dae 19. maja 1 »<>2, sodelovanjem pevskega zbora iz Sežane, veselico na dvorišču g. Ivana Skabaria. Razpored : I. Va;>re-;em pevskega zbora «z Sežane. 1. »Prijatelj Matija«, godba. 2. P. H. S ittner . »Xa planine«, možki zb . Gleisner: »Zvončki velikega travrac, godba, G. F. A. Vogel : »Cigani«, možki zbor, poje pevski zl>or iz Sežane. 7. Iv. pl. Zaje: »Zrinjsko-Franko-pauka t, možki zbor. 8. Majcen: »Slovenec sem*, potpf uri, godba. 9. J. Z rovnik : »Kukavica« (narodna), mešr n zbor. 10. Straus: < 'vetlice z juga. godba. 11. »Kateri bo?«, prizor iz domačega življenja. 12. F. S. Vil-iar: »Hrvatska davor ja«, pojeta skupna zl>ora. 13. P U s. V slučaju slabega vremena se lx> vršila veselica naslednjo nedeljo. X Iz Podgrada v Istri. Naši vas ima tudi svoje vsakoletno praznovanje 1. majnika. Pa ne m< rda radi t^ga, ker inauo tu veliko mdustrjalno torišče z ogromnim številom organizovanega deiavetva. Ne, ampak edioo za to, ker je naš 1. majn.k — »zaljubljen«, alias zacbljubljen dan! Druge sosednje vasi seveda niti ne poznajo tega »zaobljubljenega« dneva. No, to je sicer premalen kosten pojav, da bi Vam, g. urednik, še morali poročati o njem. A docela drug povod je, ki nam narekuje te vrstice; ta namreč, da je bil 1. majnik, poleg tega, da je za Podgrad »zaljubljen«, prazničen, letos tudi v enem oziru — imeniten. Imeniten pa zato, ker se je tega dne definitivno določilo, da dobi tudi naš pozabljeni Podgrad svoj — »Narodni dom«! Vrla podgradska posojilnica in hranilnica odločila se je za to. »Narodni dom« bo velikega pomena za Podgrad posebej, v splošnem pa tudi za ves naš sodni okraj ! Pomislimo, koliko se je moral ta naš zavod boriti za svoj obstanek! Nad njim je visel ostro nabrušen Damoklejev meč : imel je in ;raa še mnogo domačih protivnikov (sicer mogotcev v žepu, a ne v glavi!), ki so skušali, pa mu niso in ne morejo nimalo škodovati; in potem — oblaBtnije, ki so mu žugale izpodkopati temelj, izrekši kruto in usodepolno prepoved, da ta naš zavod nima pravice sprejemati hranilnih vlog tudi od nezadružnikov. Ako bi res obveljala ta prepoved, potem bi sploh nobena posojilnica ne mogla več obstajati, kamo li pa naša, ki je še le začela poslovati in to celo v okraju, ki i je znan kakor najrevnejši in pomoči najpotrebnejši v vsej deželi. Vendar se je stvar zaključila tako, kakor se je tudi morala: ugodno za naš zavod ! In danes stoji ta zavod: ponosen na svoje dosedanje delovanje in dovolj krepak, da ga ne podere več izlahka vsaka sila. Zaupanja pridobiva vedno več, kakor smo se osvedočili na dan občnega zbora, 1. majnika. Iz poročila, oziroma računskih zaključkov za sedmo upravno leto pe3nemamo, da je zaključkom 1. 1001. imela naša posojilnica iti hranilnica K 242101 denarnega prometa. :>U0 zadružnikov s ">04 deleži v znesku K U»080, 133 kranilnih vlog za K 195.358, 405 dolžnikov, katerim je posodila K 189343, lastnega naloženega denarja pri drugih denarnih zavodih K 15048 in da znaša dobiček tega leta K 16V)4. Od tega dobička je, kakor navadno, občni zbor dovolil malenkostno odškodnino členom staresinjstva in nadzorstva za pota in zamudo časa ter darila dobrodelnim društvom: sv. Cirila . in Metodija za Istro, bratovščini hrvatskih ljudi, dijaškemu podpornemu društvu v Pazinu in gospodarski zadrugi v Podgradu, vsakemu po K 40, in zavodu sv. Nikolaja v Trstu K 20, ostanek čistega dobička se porabi v povečanje zadružnega zaklada, ki je vsled tega narasel na lepo svoto K 7131. To so, ako se vzamejo v ozir naše znane siromašne razmere, dovolj čedne številke. In na tem, da smo to dosegli, moramo se v prvi vrsti zahvaliti onim, ki so se trudili za razvoj zavoda. Napredek je vsako leto uprav viden ter nam vzbuja nado, da bo tako tudi zanaprej. Da pa se dela z vso previdnostjo, o tem priča dejstvo, da v vseh minulih sedmih letih in zdaj že v osmem letu poslovanja, se n: beležil niti en vinar z g u b e ! To so dejstva, ki nam jamčijo dovolj, da se v kratkem in morda že v tekočem letu uresniči hvalevredna od-lcčba z dne i. očajnika za prepotrebni »Narodni dom«. Vseh nas, ki smo se udeležili občnega i j zbora posojilnice, je novica o »Narodnem domu« vzradostila ni način, umeven onim, ki ; žive v istih razmerah kakor mi. Da bi skoro imeli potrebnih udobnih prostorov za naše ' družbe in sestanke povsodi, da ne bom • i vlekli vsaki na svojo stran....!! Skromne in dosegljive želje! ! S tem bi vam bili torej sporočili glavno, a ne smemo, ako hočemo biti popolni, zamol-čati še en vesel dogodek od dne 1. maja. Ravno tpga dne je bilo namreč tudi 25 let, odkar je v našem Podgradu začel delovati v narodnem, gospodarskem in kulturnem oziru nsš župan in bivši dolgoletni deželni poslanec, g. Slavoj Jenko. Nekateri njegovi prijatelji in častilci so se zbrali tem povodom, da dostojno počaste ta spomen dan, ki je ob enem tudi proslava preporoda naše občine ;n skoro tudi vsega okraja. V lepi napitnici je napil vrlemu možu njegov zvesti prijatelj, veleč, in od vseh ljubljeni g. dekan hrušiški, Rogač. Govornik je slavil zasluge slavljenca, omenivši one težke borbe, ki jih j je ta imel, dokler se niso razmere v nsšem okraju, in deloma tudi po drugih delih Istre, zasukale tako, kakor jih imamo danes. Slovenski ali hrvatski dopisi od c. kr. oblastnij našim županstvom, župnim uradom itd., to so vam bile prave bele vrane. Predrznost itali- janskih in italijansko mislečih c. k. uradnikov je bila včasih uprav neznosna; danes tega ni več. Napadi na vredno osebo Jenkovo, ker je bil mož prvoboritelj za naša narodna prava, so bili že taki, da je bilo vsaki čas pričakovati najhujšega ; a njegovi bistroumnosti, poštenosti in delavnosti se imamo zahvaliti, da so se hudobni naklepi njegovih in zato tudi naših sovragov razpršili. On je bil na ustanovitvi naše gospodarske zadruge, ki je že mnogo koristila našemu okraju ; on je ustanovil našo posojilnico, in hranilnico, o katere napredku smo danes čuli ; on je tudi danes krepka zaslomba tema zadrugama in slednji pravi oče. On je največ delal na to, da se je vzdržavalo naše bralno društvo, ki je bilo že mnogokrat na robu propada. In nameravana zgradba »Narodnega doma« v Podgradu je njegova misel in bo tudi edino njegova zasluga za to našo narodno pridobitev. Sploh pa ne more govornik nešteti vsega; kar je slavljenec storil za naš narod, ker bi bil preobširen. Mi vsi, ki smo mu vedno stali na stran! mu bomo še nadalje pomagali; naravno, da se tudi pridružujemo temu njegovemu veselju, želeči, da bi še mnogo let tako neutrudljivo, čvrsto in vspešao zastopal pravice in koristi našega naroda, kakor jih je dozdaj ! X Strajk v kar panju. Iz Karpasja poročajo, da je večina delavcev zopet zapri-čela delo, ker jim je vodstvo obljubilo po boljšanje dnin in sicer so določili najnižo dnino na 2.00 krone ter 5°/0 povišanje dnin rudarjem in 10°/0 povišanje pomagačem. Teh obljubljenih zboljšanj pa vodstvo še ni izvelo dosedaj. eksplodiral in je, ves v plamenu, padal z neznansko hitrico v globino. Zrakoplovec in njegov spremljevalec sta mrtva. Ožje volitve na Francozkem. PARIZ 11. (B) Pariz je volil na ožjih volitvah 19 ministerijainih in 9 protimini-sterijalnih. Poslednji so pridobili tri sedeže. Zadnji izkazi o vspehih ožjih volitev kažejo: 3 konservativce, 17 nacijonalistov, 16 proti-ministerijalnih republikancev, 29 republikancev, 42 radikalcev, 40 radikalnih socijalistov, 21 socijalistov in 4 pristaše socijalista Guesde. Katastrofi na otokih 3lartinique in sv. Vineeneij. NE\V-YORK 11. (B.) Glasom brzojavke iz Santa Lucia je severni del otoka Sv, (Dalje na četrti strani.) Razne vesti. Katastrofa na otoku Martinique. Vulkanski pojavi na sosednjih otokih. Od vseh strani prihajajo podrobna poročila o grozni kata-str. fi, ki se je dogodila na otoku Martinique, katerih vesti pa ne moremo (radi tesnosti prostora) posneti tako obširno, kakor bi radi. — Katastrofa se je izvršila v velikanski na glosti. Mnogo mrličev, katerih trupla leže po ulicah in obrežjih, je le na polu oblečenih, kar znači, da jih je katastrofa dohitela še v postelji, pridno so zjutraj vstali ter da so potem na pol nngi zbežali proti morju, v katerem so potem utonili, druge je pa že na ulici umoril ognjeni dež. Mnogo prebivalstva pa je zgorelo v stanovanjih. Vse mesto je sedaj le žalostno pogorišče; mrtva trupla, ki leže po vsem mestu, pa so začeli zažigati, da se zrak ne okuži. Najnovejša poročila trde, da znaša število žrtev 30 000. Iz Ne\v-Yorka poročajo, da je v Fort de France priplul paraik »Bonjer Car-tier«, na katerem je bilo 450 o*eb, rešenih o Saint-P erski katastrofi. Francozka vlada je zapričela veliko rešilno akcijo ter je iz Fran cije že od plula tja jedna vojna ladija, da se udeleži rešilnega dela ; tudi nekatere druge države so odposlale na otok Martinique po jedno vojno ladijo. Novejše vesti zatrjujejo povsem odločno, da je tudi guverner tega otoka, ki je na predvečer katastrofe došel v Siint Pierre o3tal žrtva se svojo soprogo vred. Neka v soboto v London došla brzojavka poroča, da je začel bij u vati tudi vulsran Soufriere na otoku Sv. Vincenca, kateri je tudi v otočju Male Antile a an-gležka posest. Na srečo pa ni imela erupcija tega vulkana tako grozovitih posledic, kakor ona vulkana Pelče. Vsejedno pa je bilo tudi na *em otoku ubitih 30 oseb po komadih žlindre, ki so padali na tla nad bljuvajoČeg* vulkana. XKKMMXXXKXMXKXXj| X MIZARSKA ZADRUGA 7 BORICI X z omejeni« jamstvom naznanja slovenskemu občinstvu, da Jg je prevzela S po slov. zalop pltva i X iz odlikovanih in svetovnoznanih to- X X varn v Solkanu in Gorici X X Antona Černigoj-a * Katera se nahaja X v Trata, Via Piazza vecchia X X (Roiario) it. 1. X (na desni strani cerkve sv. Petra). X Konkorenoa nemogoča, ker J a blago X X U prve roke. X K * xxxxxxxxxxxxxxxx kašlju, grlobolu, hripavosti. katanu, upadanju glasu, itd. itd. zahtevajte vedno Prendinijeve paštilje Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved- nikih, učiteljih itd. Dobivajo se v škatljicah v Preiidinijevi lekarni v Trstu in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi. Skatljica stane 60 atotink. a ■ 50 000 kron znaša glavni dobitek loterije gledaliških igralcev (glnmačev). Opozarjamo svoje cenjene čitatelje, da se bo vršilo srečkanje nepreklicno dne 19. junija 1902 in vsi dobitki se izplačujejo od zalagateljev v gotovini z 10°/0 odbitkom. Brzojavna poročila. Viši prokarator Pobedonoscev. PETROGRAD 11. {B ) Viši prokurator sv. einodp, Pobedonoscev, je zapustil Petro grad za nekaj časa. Velikanski požar. PETROGRAD 11. (B.) V trgu Anikčti (okrožje Velkomer) je navstal požar, ki je upepelil 1(30 hiš. Nesreča z balonom. PARIZ 12. (B.) Brazilijanski poslanec Severo se je povzdignil danes v višave z zrakoplovom, ki se daje voditi. Balon pa je elikanska rastava pohištva in tapecarij. Izvenredno ugodne UMU cene. M M M VILJEM DAL L A T0RRE v Trstu, trg Giovanni 5. (Palača Diana.) ■oje pohiitvo donese srečo. ™ ■ PRVA TOVARNA za čopiče in ščetke Santo iT Auli TRST. - Via S. Aiitoiiio - TRST (nasproti Zennaro in GentUi). Specijaliteta ČopiČev za zidna dela nepresežne trpežnosti. Bogat izbor ščetk, strojev za čiščenje parketov, metelj, metlic, ščetk od perja, palic za iztolči prah. Velikanski izbor mil, glavnikov, parfumov, listnic, novČark, mošnjičkov itd. Vse po jako nizkih cenah. '•I V prepričanje se prosi blagohoten obisk. MsaMer Levi Minzi 3 9 •J T R S T S*-S Prva In največja tovarna pohištva vseh vrst. TOVARNA: Via Tesa, vogal Via UHltasea ZALOG«: © & i iS? Velik ixboi tmpecarij, zrcal In slik. Is- vrSnje naročbe tudi po posebnih načrtih. Gena brez konkurenoe. ILUITBOVAIJ CSIII ZA S T 01j il FE1II0 Predmeti postavio se na pat obrod ali železnico franko, (Šolsko poslopje) in Via Riborgo it 21 Telefon tt. 670. -MOM- i Piazza Rosarle it. 2 I (šolsko poslopje) Sf St & & St V.'rr n r i j rt popolnoma opns'ošen j>o velikan fritej reki lave. Jjudije se ne morejo približati severnemu obrežju otok a. S levilo mrtvili se eeni n i <1 vesto. Strele so bile kakili 00 oseb. IMKIZ 12. (B.) Predsednik J,oul>et je pfxl,ir;t pobožnemu odboru 20.000 frankov za žrtve v St. Pierre. Ministerski svet je p dir ! v ta namen :~>50O frankov. \VIESBADEX 12. (B.) Nemški oea-ir Viljelin odposlal je povodom St. Pierrske katastrofe predsedniku francozke »epublike Ij Tibetu sledečo brzojavko: »G oboko ganjen p> vesti o grozni katastrofi, ki je zadela St. Pitrre in uničila njegom prebi val-tvo, katerega je bilo skoraj to'iko, k »likor onfga, ki je svoj^časno poginilo v Pompeji, izrekam Franciji svoje najiskreneje soža^je. Naj bi B-ig tolažil sr^a v*«ih onih, ki objokujejo nenadomestljive izgube. Moj poslanik izrodi Vtši ekaeelenei svoto 10 000 mark v podporo prizadetim. Viljelm J. R.« Loubet se je c»«arju Viljelmu brzojavno zali valil na izrazil sožalja in za podarjeno svoto. Li Prodaja vina „Ai Maestri v ulici VaJdirivo St. 17. Slavnemu občinstvu se naznanja. da se od danets naprej topijo sledeča vina : refošk črn po novč., bela rebnla iz Brd po 28 novč. Za družine po ugodnejših cenah. Opolo iz Visa po 28. novč Za obilen obisk se priporoča ter že v naprej zahvaljuje. Vpak zamore moja vina analizovati in ako jih tdobi ponarejena' vdobi 100 gld. nagrade. Anton Breščak Vetturini ima v zalogi v veliki ;zberi pohištvo vseh slogov za vsak stan od najboljšega izdelka V zalogi ima : podobe na platno in šipe, ogledala, žime palatno, razne tapecarije itd Daje tudi na obroke. Skladišče vina ulica Acquedotto š 23. Prodaja vina na sodih in buteljkah. Fine paštne in dezertne vina na debelo in drobno, franko na dom po najugodnej:ih in konkurenčnih cenah. Trgovina z izsrotovljenimi oblekami. O Ponte del!a Fabbra §tv. 2, vogal wdlCll lili ul Tor rente. Podružnica Piazza Pozzo deli M aro st. 1. Zaloga izgotovljenih oblek za mo-kp in dečke priporoča posebno z h binkoštne paznike in liirmo; obleke z.a moške od gld. <>.50 do 24. 7a dečke ol gld. 4.50 do 12, suknene jope v velikem izl»oru od gld. 3 do H. suknene hlače od glo. 1.80 do 4. volnene goldinarjev 4.50 do D. Velik izbor površnih sukenj v modernih barkah od gld. '.» do 16- Volnene obleke za dečke ml 3 do 12 let od gld. 2.50 dc f. od platna ali satena v raznih barvah od gld. 1 do 5. Haveloki za moške in dečke po najnižjih ceaali. Hlače od mole~kina (zlodjeva koža) za delavce, izgotovljene v lastni predilnici na roko v Korminu o J gld. 1.30 do 'J. Lastna posebnost: črtane močne srajce za delavce gld. 1 20. Velika ziiloga snovij za moške na meter ali tudi za oaročbe na obleke, ki se izgotovijo z največjo točnostjo v slučaju potrebe v 24. urah. Juta le Mi' krčma v ulici Geppa Stv. 14. Toči vina prve vrste: Bela vipavska . . . liter po 36 kr. Crna istrska „ 36 „ Istrski refošk . . . . „ „ <48 „ Kuhinja domača, vedno preskrbljena z gor-kimi in mrzlimi jedili po zmernih cenah. Družinam se pošilja na dom od 10 litrov naprej: Ipavako belo liter po 28 kr. črno istersko liter po 28 kr. Priporoča se tudi kremarjem, katerim dajem vino hI 50 litrov naprej jkj dogovorjeni ceni. Josip Furlan, lastnik. l>lag. gosp. Gabrijel Piccoli lekar. dvomi založnik N j. sv. iiapi-žs Le»ust XIII. v Ljubljani. Potrjujem prejem steklenic Va;e tinkture za želodec, katero morem naj topleje vsakomur priporočati, kajti rabim jo že <»d leta l^TS. in zmiraj mi je kot izborno ućinkujot-e zdravilo služila pri želodčnih in erevesn h l»oleziiih. Krmin, 13. maja Miroslav Leitner, c. kr davčni blagajnik. Z uporabo Va-e izborne tinkture za želodec sem re>en skoro dve leti trajajoče želodčne bolezni ter s?m popolnoma ozdravel, kar z lahko vestjo potrjujem in to tinkturo za želodce le priporočam vsem. ki trpe na želodčni bolezni. Strasoldo Primorsko). »".. marca 1M*8. Karel grof Strasoldo. Razprodaja se v lekarnah v T ratu, Istri, Dalmaciji, Pimorakem, Goriikem in Tolminskem po 30 stot. steklenica. Dr. Rosa Balsam --11 Praško domače zdravilo iz lelame B. Fraper-ja v Pragi [•» je že več kakor 30 let obče znano domače zdravilo, vzbuja slast in advaja lahko. Z redno uporal>o istega ae prebavljanje krepi is ohrani. Velika steklenica 1 gld., mala 50 nvč. po pošti 20 nvč. več. je staro, najprej v Prairi rabljeno domače zdravilo, katero varuje in ohrani rane ciste, vnetje in bolečine olajša in hladi. V pušicah po 35 in 25 nvč., po pošti 6 nvč. već. S varilo! T>i deli embalaže nosijo zraven stoječo, postavno položeno varstveno znamko. Glavna zaloga: Lekarna B. Fraper-ja c. in kr. dvornep zalagatelja „pri črnec« orla" F raga, Malastran 203, vogal Nerudove ulice. Vsakdanje poštno razpošiljanje. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogerake, v Trstu v Lekarnah: G. Lucinni. E. Leitenhurgr, v P. Prendini, S. SSerravallo, A. Suttina. C. Zanelti. A. Piaxmarer. m il--— \m '.J V". Srečkanj e NEPREKLICNO 19. junija 1902. Loterija iMališlil iiralcev (glmnarev) T slavni dobitek' po soooo 1 » » 3> 5000 1 2> » » 3000 2 glayna dobitka 2000 5 đotiitioT 1000 10 » » 500 20 » s- 200 60 ^ j 100 100 ^ s 50 300 j> » 20 3500 » » 10 hrerke po I krono Lekarnar Thierry (Adolf) Limited pravo stolistno mazilo je najjače unizilo, ki oblaži bolečine, jih hitro zdravi ter odpravi na človeškem telesu vse prirasle izrastke. Vdobiva se po lekarnah. Po pošti fnmko 2 lončka 3 K 50 stot. Lekarnar TMerry (Adolf) LimM v Pregradi pri Rogatcu (Rohitsch-Sauerbrunn.) Naj se izogibije ponarejanj ter pazi na zgornjo, na lončku utisnjeno varn. znamko in tvrdko. XXXKXXKKXKXKXXXKXXKXXXK*XKXXXXXX X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X Paglianovo mazilo (sirup) o°o o°o o oo za osveženje in čiščenje krvi prof. ESrnesta Pagliano o oo e oo o oo nečak pokojnega profesorja Hieronima Pagliano je bilo predloženo zdravstvenem vodstvu min. za notranje posle, koje je dovolilo razprodajo. Odlikovano na narodni farmacevtićni razstavi iSg4 in na liigije-nieni narodni razstavi 1900 z zlatimi kolajnami. Dvor višjega sodišča v Lucca je izdal razsodbo po koji ima tvrdka Hieronima lJ*gliano izključno pravi-o postopati proti vsakomur, ki l>i razpečeval ponarejanja, ter je ob jednom prisodil tvrdki vse sodne tri ške io odvetniške troske provzn cene do leta 1S97. Naš sirup je ravno isti, kojega je izumil 1838. pok. naš stric prof. Hieronim Patrliauo ter hranimo njegove izvirne rteepte, 3 kojimi se je dokazala resnica. Vsi ti dokumenti ki so p rani z njegovo lastno roko, eo bili predloženi pristojnemu sodišču. Poživljamo vsakogar, da prekliče; to zadošča v dokaz resnice, kojo smo vedno trdili in razkrili brezvestne laži gotovih špekulantov. Zgoraj označene listine zamore si vsakdo ogledati. Ogibajte se vedno ponarejanj in zahtevajte vedno izdelke, koji nosijo na lončku m ovitkih n^šo varstveno znamko. Tvrdka nima družic. Napolj 4, Calata S. Marco. Ciril-JVtetoDijc vo w cikorijo. xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx I ^^^^^^^^ X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X priporočijo : Josip BolafTio. Mantil & Co.. Ign. Neumann. Mercurio Triestino. Henrik Schiffmann, Josip Zoldan. Vsi dobitki se izplačujejo od zafagateljev s IO°/o odbitkom v gotovem denarju. OBU VA L A. — Dobro jutro ! Kam pa kam ? 1 — Grem kupit par čevljev ! — Svetujem Vam, da greste v ulica Riborgo št. 25 po domače k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste obuvala za moške, žensko 111 otroke. Isti popravlja male stvari brezplačno j vsakovrstno obuvalo ter sprejema na-rocbe na debelo in drobno. Lastnik : Peter Rehar. Gostilna „Ai Transwaal". prej »Antfoo Gobbo«) Via dello Scoglio. (nasproti Drejevi pivovarni) Podj)isani priporoča I. vrste istrska, vipavska in dalmatinska vina, refošk, kraški teran, Opolo, prosekar, nadalje Dreherjevo pivo, Plzensko in Spi«ten v hotiljkah. DomaČa kuhinja vedno pripravljena. Krogljišce. Svojim rojakom se toplo priporoma Fran Benčič, krčmar. i«! Zahtevajte pri svojih trgovcih TLOVO FONOGRAF1 - GRAFOFONI PRIREJENI CILINDRI za kbncerte (najboljši na svetu) tudi na plačevanje v obrokih. Odlikovani mM zavod E. Freisinpr |Najb0,jši stro]- PEČATI, PEČATNI ROČI umetno izdelani pečati, v velikem izbora tvrdke lin (in Trst. - Corso štv. 2. Pečati za numeriranje in paginiranje. Graviranja. Stroj za ljuknjanje kolkov itd. Trakovi, tmane pečatne blazine in pripasti za pisalne stroje. Specialiteta napisane plošče in črte od kositra, brona, emajlovanega ali izbočenega železa. HELI0GKAF1ČEN PAPIR pozitiven ali negativen za reprodukcije s pomočjo svetlobe. MEHANIČNA DELAVNICA za popravljanje in či-čenje pisalnih strojev vst'h vrst. THE AUTOMATIC CTCLOSTTLE. Najpopolniši stroj za pomnoževanje. Velik izbor najnovejših električnih predmetov kakor: Žepne svetilnice za zdravnike in fotografe, naprsne igle itd. Velifca tlajeiicna noTcst: elastični tapeti (za čiščenje ubnvala) izgoto?ljEHi v močni jekleni žici, uvedeni v pirili Doinišnieab. zavodili rrodajaliiican iti itd. Ponnoževalni stroj: „OPTIM1JS'1 (poi»oIni>i šapirograf) Kr 28,— t velikosti 22 X