MARTIN PJAIBA LETO Vlil. St. 10 0 Ljubljana, avgust 1966 GLASILO KOLEKTIVA PODJETJA »GRADIS« PE Ljubljana prebrodila krizo Za letos je zagotovljenega toliko dela, da bodo plan dveh milijard lahko dosegli, za drugo leto pa ni še nič Naposled lahko rečemo, da je najhujše že za nami, je dejal šef poslovne enote Ljubljana inž. Štefan Mesarič v pogovoru z našim sodelavcem. Še pred tremi tedni ni bilo jasno, kako bo v drugem polletju. Zdaj je to v glavnem razčiščeno, ker smo zadnje dni uspeli na nekaj licitacijah ali pa so se odprla dela, ki so bila že prej dogovorjena, pa so investitorji zdaj dobili denar. Pepe, zakaj pa se ne poslužiš betonarne, ki jo imaš pred nosom? Veš Martin, imam specialen recept za mešanje betona. Zakaj pa s' ti raje pri svoji Katri na hrani k°t v menzi? Gradis in IV. plenum ZKJ __ Četrti ali brionski plenum centralnega komiteja ZKJ je znan našim ljudem mnogo bolj kot številni prejšnji plenumi. Kaj privlači Pozornost ljudi doma pa tudi v tujini? Dobro je, če znamo ločiti vsebino ?? ®°godkov. Ti so bili sprva skoraj ?e ?e Presenetljivi, vendar pa jili drugiU'bS0, r!! "IS m i,)0j ~ preudarno tehtajo, le . 50 torej bili, so in še bodo V-1.V • z procesa, ki ga mi. J ugoslo- “ni imenujemo samoupravljanje, tuJina pa demokratičnost v družbi. V socialistični družbi v svetu ni enotnega nazora o meri demoltra-ticnosti. Kot vemo, sta dve naj večji socialistični državi močno sprti, kden od glavnih, če že ne najvaž-"ejši razlog temu je v različnem gledanju in seve tudi v različni pra-h se tudi KP po vsem svetu Pucljujejo jn ne samo KP, am-rudi posamezne skupine, frak-c,lc v njih. nn|-a,,Prvo koncepcijo je značilno: Drillru? >*rde roke« centralizem v vsnr,'1’v gospodarstvu in kulturi, drn'iSocnost partije in še vrsta ime«' • znaeilnosti, ki jih pri nas mn;lJemo didi - stalinizem. Spo-' - 10 sevPrvih povojnih let, ko je bilo 7nn-:, rrašem življenju precej teh c , .oostn Praksa je potrdila, da vsesDlošn35111 živIienia POS°jen z ^espiosno nerazvitostjo družbe. knlL upoštevanju misli iz tega sed»„^a, sprehoda v zgodovino in nr ajos* svetovnega socializma nas onel-fa^ra7 dogodki ob in po bri-Dr„,em Plenumu ne bi smeli tako 1 jugosl°vanska družba je dirc^1 kulturne in gospo- n s^e dediščine, in zaradi skoraj erjetno hitrega razvoja »obsoje-/*, na burno življenje. Mirno in i dno) pravilno pot si domišljajo . ecm nezadovoljneži in kritikanti Pr?tirani optimisti, ki hkrati i; Poznajo osnovnih zakonitosti živ-,J.a m razvoja družbe. p". *u*»uja uiuzue. nosiV na j6 del službe državne var-.Poskušal oživotvoriti politiko sistem, ki bi najbrž .. (jusKUS >trde roke« ze opuščene značilnosti iz trel * P°7.°jnih let. Ne bi nam bilo ?a toliko govoriti o vsebini, o šlo VU brionskega plenuma, če bi he S^ai° za reorganizacijo ene služ-g al' zamenjavo nekaj ljudi, pa bil p V najodgovornejših, če ne bi jj°lj ^orenine teh sprememb dosti Vprašajmo se — ali smo kdaj, ko „ 0 nezadovoljni kritizirali to ali j,il dejanje, mislili ali rekli: »Če bi oi; i ^nnj razpravljanja (demokra-hil *,n Vee discipline (trde roke), bi Vep, dosti bolje. Najbrž bi začuda p lk° ljudi odgovorilo pritrdilno, vendar večina podpira sklepe četrtega plenuma, ki je takim mislim in dejanjem odločno rekel — ne. Kako odvozlati to reč? Poskusimo na primeru našega podjetja. Centralizacija ali decentralizacija. Ali smo že razčistili s tem.?. Morda načelno že, morda tudi še ne. Vsekakor pa v praksi še nismo dovolj odločni, ko je treba recimo »žrtvovati« poslovno korist enote v prid podjetja. Na drugi strani po spet nismo dovolj odločni, torej se bojimo priznati uspešni enoti zaslužen delež; medtem ko manj uspešni enoti ali premalo pomagamo ali se ji bojimo priznati zaslužen delež — tokrat slab. Najbrž gre za oboje. Ni naključje, da v Jugoslaviji želijo nekateri predstavniki manj razvitih politiko »trde roke«, kot ni naključje, da si slabše enote našega, podjetja želijo bolj centraliziran Gradis. Oboje izvira iz družbenoekonomske zakonitosti, o kateri je tekla beseda malo prej. In še ena misel: Tako kot Beograd ni (le) srbsko mesto, marveč je (tudi) glavno mesto Jugoslavije, Ljubljana ni (le) sedež centrale, ampak (tudi) sedež podjetja. Upajmo, da ni parola: V sili »trda roka« (slabši ima večkrat silo) sicer pa čimvečja samostojnost PE — odraz mišljenja, hotenja in dejanj današnjega Gradisa. Če smo prepričani, da ni tako, in če želimo pravilno prepričanje oživotvoriti, potem načel ne bomo spreminjali po vetru, to je po poslovni uspešnosti enote. Samostojnost poslovnih enot je nujnost, vendar ne za vsako ceno. Cena je poslovna korist, praviloma tako enote kot podjetja, izjemoma pa najbrž slej ko prej podjetja. In še eno pomembno in pri nas še nerešeno vprašanje — mesto in vloga strokovnjakov in pojav tehnokracije. Nismo še prešli prakse, ko tehnični strokovnjaki — od kolegija do sektorskih tehnikov in delovodij — rešujejo politična in družbena vpra- šanja. Res je, rešujejo jih po svojih (najboljših) močeh. Največkrat pa jih rešujejo zato, ker jih pač nekdo mora reševati. Toda družbene probleme vidijo pre-često kot vsa druga vprašanja, ki so rešljiva na tehničen ali administrativen način, to je z okrožnicami, z disciplinskimi postopki, s formalno razpravo ali brez nje in, če je že predpis tak, tudi s sklepom samoupravnega organa. »Tako hudo ravno ni,« bomo rekli. Poleg tega pa bomo še dodali: »Kaj pa takrat ko razni funkcionarji brez ustreznega znanja šarijo po strokovnih zadevah?« Da, pri nas v Gradisu je aktivnost funkcionarjev in organizacij prevečkrat res problematična. Poglejmo samo aktiv ZK v podjetju. Problemi hitijo mimo nas brez enotnejše družbene, da ne rečem politične koncepcije in. kar je še hujše, brez enotne (v okviru podjetja) akcije. Ali bo tudi tako važna stvar, kot je brionski plenum in proces po osmem kongresu ZKJ Predvsem se je odprla gradnja kliničnega centra v Ljubljani, o čemer je časopisje že na široko pisalo. Toda delo se za našo poslovno enoto še ni začelo. Nosilec pogodbe je »Tehnika« iz Ljubljane, ki pa nas uradno še ni obvestila o zadnjih dogovorih z investitorjem. Lani smo dali skupno ponudbo za betonska dela v vrednosti okrog 6 milijonov novih dinarjev. To pa je bilo lanskega maja, torej še pred reformo, ki je stvari v marsičem spremenila. Betonska dela bi morala biti končana do jeseni prihodnjega leta. Zdaj tečejo že pripravljalna in zemeljska dela. Gre pa za prvo fazo prve etape nadaljevanja graditve kliničnega centra, to je za graditev bolniškega objekta, v katerem bo prostora za čez 900 bolniških postelj. Republiška skupščina je sprejela poseben zakon o gradnji kliničnega centra, s katerim je predvsem uzakonjen koncept kliničnega centra ter potrjen dogovor med republiko in občinami o sofinanciranju te gradnje. Zakon je bil sprejet zadnje dni junija in zato so se dela šele zdaj odprla. Reči pa je treba, da bo izšel še poseben akt republiške skupščine, s katerim bo dokončno urejeno financiranje te gradnje. Tudi drugi objekt, okrog katerega so zdaj stvari razčiščene, je bolnišnični. Gre za bolnišnico dr. Petra Deržaja. Gradnja je bila pred pol- spet — šel mimo nas? Končno ne gre samo za gospodarsko demokratizacijo, temveč tudi za vsebinske spremembe v Zvezi komunistov sami. Vsi vemo na primer, da imamo nekatere »komuniste« z legitimacijo na eni strani, na drugi strani pa tudi prave komuniste brez legitimacij, ki odklanjajo legitimacijo večkrat prav zaradi »komunistov«. Seveda je to samo en problem naše organizacije. Stane Uhan drugim letom ali več ustavljena, ker ni bilo denarja. Zdaj je republiška skupščina sprejela finančni načrt za, financiranje te gradnje tako, da bi, bil objekt čjmprej dokončan in da bi polno začel služiti svojemu namenu. Sredstva so zdaj zagotovljena iz posojila, ki ga je bila najela republika pri splošni gospodarski banki in tako smo lahko z gradnjo nadaljevali. Celotna vrednost teh del znaša blizu dva milijona novih dinarjev in bodo končana do mladi. spo- li Nadaljevanje na 2. strani NM JCOMgKITAg, Komunisti Gradisa so solidarni s sklepi IV. plenuma CK ZK Jugoslavije Po vseli naših enotah so komunisti Gradisa obširno razpravljali o sklepih IV. plenuma ZKJ, analizirali lastno delo ter se v celoti postavili na stran borcev za ohranitev in nadaljnje širjenje demokratičnih pravic na področju delavskega samoupravljanja. Ne moderno govoriti v imenu demokratičnih pravic, če te pravice sami s svojim zgledom ne uveljavljamo. Posebno uspešni so bili sestanki na Jesenicah, Mariboru in Ravnah na Koroškem. Tu so se sestankov udeležili tudi predstavniki občinskih komitejev. V razpravi na Jesenicah je sodeloval tudi sekretar občinskega komiteja tovariš Frane Žvan. Med drugim je dejal: »Delo IV. plenuma je logičen zaključek velike etape v našem družbeno-po-litičnem razvoju. Gre predvsem za nadaljnje utrjevanje delavskega sa- moupravljanja in za boljše gospodarjenje na vseh toriščih našega družbenega življenja. Ne želimo neke kampanjske akcije pri izvajanju sklepov III. in IV. plenuma, temveč mora biti to naša stalna metoda dela.« Na Ravnah na Koroškem se je sestanka udeležil sekretar občinskega komiteja tovariš Franc Praznik. Analiziral je vse značilnosti IV. plenuma ter odgovarjal na vprašanja posameznikov. Na centrali podjetja so komunisti obsodili mrtvilo celotnega aktiva komunistov podjetja ter želeli, da se aktiv čimprej sestane. Razpravljali so tudi o kadrovskih vprašanjih, predvsem o potrebi po vključevanju novih mlajših kadrov. Ko danes z velikimi uspehi gradimo samoupravni sistem, katerega Nadaljevanje na 2. strani Kako dolgo še občinski lokalizem 7 e dni je o »Delu< izšel članek izpod peresa novinarja Igorja Prešerna, ki obravnava vprašanje kooperacija in integracijskih procesov med gradbenimi podjetji v koroškem kolu. Izjave, ki jih jc zbral novinar »De/a«, pravzaprav niso nikakršna novost in odkritje, so pa vendarle po svoje zanimive. Tako direktor gradbenega^ podjetja >Dravograd«, tov. Jože Korošec, kot tudi predsednik občine Ravne, tov. Franc Fale, jasno priznavata, da je občinski lokalizem glavni kamen spotike in ena poglavitnih ovir na poti integracijskih in kooperacijskih procesov. Dokler se bodo najrazličnejši občinski interesi vmešavali v licitacije, tako dolgo je zaman pričakovati, da bosta reforma in zaostren konkurenčni boj na tržišču naredila selekcijo in izločila iz boja tiste, ki so manj sposobni. »Gradis je nedvomno d koroškem kotu najbolje opremljeno podjetje,< je med drugim dejal o svoji izjavi predsednik občine Ravne Franc Fale, >oendar pa prav to podjetje začenja stagnirati zaradi občinske politike in občinskih lokalističnih teženj. V naši občini smo na primer oddali gradnjo šole tistemu, ki je bil najugodnejši, predvsem najcenejši in tudi najhitrejši. To je bilo podjetje »Gradis«. Lahko bi gradnjo šole oddali občinskemu podjetju »Stavbeniki o Prevaljah, vendar nam kaj takšnega ni prišlo na misel. V vseh sosednjih občinah — o Dravogradu, Radljah in Slovenjem Gradcu — so dobila šole izključno domača, občinska gradbena podjetja. < Tako torej ravenski župan. In kaj naj k temu še dodamo? Nič drugega kot to, da takšnih primerov poznamo z lastne kože dolgo, dolgo vrsto. Tovariš Fale jih pozna le iz Raven in koroških občin, naše podjetje pa jih občuti o skoraj oseh 62 slovenskih občinah! Da, kako dolgo bo še živel občinski lokalizem na licitacijah? ka}CUla Je-.Vtem ko se drugi nama-n» vi v morju, se mi v lastnem znoju t ^h' ‘a*cer DB ®e tudi nas čaka — Kaj naj storim s temi Vestniki, Martin? — Počakajte do naslednje številke, ker boste tako prihranili vec poštnine. Mesec dni gor ali dol, fantom na gradbiščih je tako vseeno Odlikovani > ____, , f - r * '•'•••v - •••'• VELIKO PRIČAKOVANJE IN ŠE VEČJA SMOLA Devet pravilnih zadetkov na mali športni prognozi ima zidar tov. Josip Kneževič iz Raven na Koroškem, ki dela na sektorju v Žerjavu. To bo denarja, so menili sodelavci. Naslednji dan sem ga srečal in sem se prepričal, da se zadnji stolpec ne ujema z objavo pravilnega stolpca v časopisu. Na vprašanje, kaj misli o svojem zadetku, je menil, da bi bil že čas, da nekaj zadene, saj že nekaj let sem redno stav-lja na športni loteriji. Končno se mi je le posrečilo, je dejal nervozno. In to zadetek v najmanj verjetni kombinaciji. Upam. da bo malo igralcev, ki so stavili tako kot jaz. In izkazalo se je, da so v tem kolu zadeli samo trije državljani. Računi so pokazali, da bodo le-ti dobili vsak okoli 4,700.000 S din. Pa se je vrinilo nekaj nepričakovanega. Prvenstvena tekma med kluboma Trešnjevka : Rijeka se je odigrala že v soboto in rezultata te tekme niso upoštevali. S tem je obveljal stolpec z 8 pravilnimi zadetki. Ker pa je bilo veliko število z osmimi pravilnimi zadetki, so milijončki hitro usahnili in za našega dobitnika je’ostalo borih 38.382 S din. Smola kaj? Ludvik Luhtineger ..Gradisov vestnik" »Gradisov vestnik« izdaja delavski svet podjetja Gradis. Ureja ga uredniški odbor. Odgovorni urednik Lojze Cepaš. — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani.— Izhaja mescem Ob 20-letnici osvoboditve in obstoja podjetja »Gradis« je predsednik republike Josip Broz-Tito odlikoval najzaslužnejše člane kolektiva iz Raven na Koroškem. 1. Ivan Ciringer, šef komerciale *— medalja dela 2. Karel Lang, tesar — medalja dela 3. Jakob Prosenjak, tesar — medalja dela Vsem odlikovancem naše iskrene čestitke! Obiskala nas je češka delegacija Dne 28. junija je bila na službenem obisku v Sloveniji delegacija ministrstva za gradnje CSSR. Člani delegacije so med drugim obiskali tudi naše podjetje. Zanimali so se predvsem za izobraževanje, vzgojo kadrov in za samoupravljanje. V delegaciji so bili: Bohuslav Domin, dr. Jindrich Hanzal iz Prage ter ing. Jan G e rek iz Bratislave in Ervin Primus, personalni šef ministrstva v Pragi. Delegacijo je sprejel glavni direktor podjetja ing. Hugo Keržan, po enotah pa jih je vodil direktor kadrovsko-socialne službe ing. Dra- govan Sever. Iz vojske nam pišejo Član našega kolektiva Duro Alač, ki služi vojaški rok v vojni pošti 8440-8 v Vranju, Srbija nam je poslal obširen dopis, od katerega objavljamo l,e kratek odlomek. »Dragi tovariši! Deset mesecev je minilo, odkar sem oblekel vojaško suknjo. Čeprav čas hitro teče, pogrešam vesti iz podjetja, od mojih sotovarišev. Že nekajkrat sem pisal tajništvu enote SPO in zaprosil, da mi pošljejo »Gradisov vestnik«. Izredno me zanima življenje v kolektivu in komaj čakam, da bi se vrnil nazaj na delovno mesto k mojim strojem, katere bom v bodoče še bolj negoval in čuval. Sprejmite mnogo lepih pozdravov! Duro Alač« Jezikovni vpliv V analitsko-planskem oddelku centrale zbira in »predeluje« razne podatke tovariš Markuž. Nedavno je prišlo poročilo od naše enote iz Bosanskega Broda, ki je bilo naslovljeno na ime — Markužič. Jezikovni vpliv druge republike je vsekakor opazen. IVANU VAVPOTIČU V SLOVO V petek dne 24. 6. 1966 je tragično preminil naš dolgoletni vestni sodelavec tov. Ivan Vavpotič, rojen 15. 10. 1914 v Krčevini pri Ptuju. Pokojni Ivan Vavpotič je bil član našega kolektiva od 1. 1. 1947. Sodeloval je že pri gradnji hidroelektrarne Mariborski otok. Takrat se je usposobil za vozača za Dies-lovo lokomotivo, s katero je prevažal gradbeni material. Bil je vedno nasmejan, veselo razpoložen in vsako zaupano mu delo je z voljo in veliko prizadevnostjo opravil. Po dograditvi HC se je zaposlil leta 1949 v kovinskih obratih v Mariboru kot nabavni referent. To naporno in odgovorno službo je opravljal vse do tragičnega dne vestno in marljivo. Z njegovo smrtjo smo izgubili dobrega im vestnega sodelavca, ki ga bomo v kolektivu zelo pogrešali. Slava njegovemu spominu! Kristini Horvat ob visokem jubileju Prva svetovna vojna še ni bila končana, ko je v Vodicah pri Medvodah prvič vdihnila čisti gorenjski zrak Kristina Horvat, komercialni šef iz Kopra. Študirala je v Ljubljani in v letih 1932—1936 končala trgovsko akademijo. Po končanem študiju jo je pot zanesla na Dolenjsko. Službovala je v Mali Loki pri Trebnjem, v Novem mestu in pozneje v Kamniku. Leta 1958 je nastopila službo v Kopru, kjer že osmo leto vestno in vzorno opravlja odgovorne naloge. Jubilantki želimo še mnogo srečnih in zdravih let v naši sredini! Sodelavci Gradbene konstrukcije STOLP KUPOLA VIADUKT PREGRADA NEBOTIČNIK Iz črk navedenih besed sestavi šest novih in jih vpiši v lik. Na označenih poljih dobiš še en gradbeni objekt. 1. usločenje, trdnost v gradbeni mehaniki 2. veselje 3. rovi podzemeljskih živali 4. kosmat 5. slovenski nogometaš in trener Crvene zvezde 6. general, vodja bele garde med NOB ' > s / r s < / ^ \ s / ' s s / / s s NADALJEVANJE S PRVE STRANI * NADALJEVANJE S PRVE STRANI * Komunisti Gradisa so solidarni s sklepi IV. plenuma CK ZKJ ni mogoče uresničiti z nekim dekretom ali silo od zgoraj, nas posamezne deformacije še bolj bolijo, pa naj bodo te deformacije na najvišjem forumu ali v podjetju. Nihče se ne more postaviti nad samoupravne organe, kot tudi samoupravni organi ne morejo biti v rokah veščih menagerjev. Prav tako pa si demokratične svobode ne more vsak po svoje tolmačiti. Eno je disciplina v celotnem proizvodnem procesu in polna odgovornost za določeno delo, drugo pa je borba samoupravnih organov za večji red in disciplino pri izvajanju na demokratičen način sprejetih sklepov. Ne samoupravljanje zaradi samoupravljanja, temveč samoupravljane zaradi večje discipline, dviga produktivnosti in s tem zboljšanja življenjskih pogojev naših delavcev. L. C. FE Ljubljana Tretjič: prevzeli smo izgradnjo desetih objektov na koprski železnici To so nadvozi, mostovi, prepusti in dve deviaciji v skupni vrednosti 3,76 milijona novih dinarjev. Zdaj tečejo že pripravljalna dela, postavljamo delavsko naselje in bodo dela opravljena do konca leta, deviaciji pa do spomladi. Delamo na sektorju vodne skupnosti Koper, ki izvaja zemeljska dela, to je od Bertokov do luke Koper. Naselje gradimo ob Sermin-skem hribu. Vsega skupaj bo tu zaposlenih okrog 80 ljudi. In končno smo prevzeli gradnjo prizidka k industrijski hali v tovarni »Rašica*. Rok je konec leta, vrednost del pa znaša 1,91 milijona novih dinarjev. Z vsemi temi deli bi se letos približali planu, ki znaša 20 milijonov novih dinarjev (dve milijardi starih). V celoti pa plan le ne bo pokrit. Toda za drugo leto nimamo še prav nobenega dela in je to vprašanje v celoti odprto. Morali bi namreč že zdaj imeti nekaj prevzetega dela. Vsaj tako je bilo druga leta. Potemtakem je kriza le preložena. IVAN DJURANEC — PETDESETLETNIK Mineva čas in med petdesetletnike smo uvrstili tudi našega dolgoletnega člana tov. Ivana Djuranca. Ob njegovem jubileju sem ga zaprosil, da nam oriše važne dogodke iz njegovega življenja in je povedal naslednje: Rodil sem se v vasi Novo selo pri Čakovcu 1. 6. 1916. leta, tako da imam sedaj že pet križev. V šolo sem hodil v domačem kraju, kjer sem se učil tudi obrti. Moje življenje je teklo mirno, dokler naših krajev niso zasedli Madžari. Ker nisem bil zadovoljen z okupatorjem, sem jeseni leta 1942 začel sodelovati z NOV. Nasledne leto sem bil aretiran in postavljen pred vojno sodišče. Bil sem obsojen na 14 mesecev prisilnega dela. Tu sem doživel težke dneve, katere nikoli ne bom pozabil. Ko so me izpustili iz zapora, sem se takoj priključil partizanom in sem ostal v ljudski armadi do konca leta 1946. Po odpustu iz vojske sem se zn krajši čas zaposlil v Čakovcu. Nato sem šel na delo v Slovenijo kot tudi dosti mojih rojakov. Prvič sem se zaposlil v tej republiki pri »Gradisu« na gradbišču v Medvodah že 8. 1. 1948. Potem sem romal z gradbišča na gradbišče — pač tja, kjer sem bil kot miner potreben. Potem sem bil še v Grosupljem, Šoštanju, Veliki Loki, Podvelki. Kranju, Ravnah, sedaj pa že nekaj mesecev delam v Bosanskem Brodu. Kdo ve, kam boni še vse prestavljen do upokojitve, saj mi manjka še vrsta delovnih let. Navadil sem se romati po terenih, zato se ne upiram nobeni premestitvi kljub temu, da delam v Ravnah najraje. Moj drugi dom je podjetje, zalo je pač vseeno, kje delam. Dela sem navajen in primem za vsako delo, tako da mi pri delu nikoli ni težko. Dokler bom sposoben za delo in seveda tudi zdrav, bom dal vse od sebe, tako da bodo z mojim delom vsi zadovoljni kot doslej. Tovariš Ivan! Ob 50. obletnici življenja vam kolektiv na Ravnali želi še vrsto zdravih in zadovoljnih let v naši sredini. L. L. Pismo z Japonskega Naša bivša štipendistka in uslužbenka projektivnega biroja inž. Nataša Krašček, se je za dve leti odločila za dopolnilni študij na Japonskem. Pred dnevi je poslala uredništvu Gradisovega vestnika naslednje pismo: Dragi tovariši, dragi sodelavci, oglašam se z Daljnega vzhoda, iz dežele vzhajajočega sonca, ki ga pa trenutno ne vidimo, ker je »raining seasone«, ves mesec junij dežuje. Dolgčas mi je po domovini, edina vez je magnetofonski trak in slovenska glasba, ki sem jo posnela pred odhodom. Tako sem se spomnila vas vseh, ki mi pomenite domovino, ki je tako dragocena. Govorimo samo angleško in japonsko. Japonsko seveda še ne znam dobro. Lep pozdrav celotnemu Gradisu, posebno pa mojim nnjožjim sodelavcem. Oglasite se kaj! Nataša Krašček, dipl. inž. arb. Cio! Satol Sakamoto, 17 Motomachi Tennoitiku Osaka/Japan Resnična Seminarja v Ankaranu se je udeležil tudi predsednik sindikalnega odbora Martin Zajšek. Iz Maribora se je peljal z drugimi udeleženci, avto pa je vozil tovariš Janžekovič. Mudilo se je in med dolgo vožnjo iz Maribora do Ankarana se niso nikjer ustavili. No. Martin, je dejal v Ankaranu tovariš Janžekovič, ali si lahko zdržal? Ti strela ti. zakaj imaš pa spredaj »špeglce«? Ali nisi videl, kako imam ves čas suha ušla ... V ZASLUŽEN POKOJ Prvega julija je odšel v zaslužen pokoj dolgoletni član kolekti¥* »Gradis« KO Maribor tovariš Vik' tor Korošec. Rodil se je leta 1908 v Slovenje^ Gradcu. Po končani meščanski šd1 je prišel v Maribor, kjer se je iz9' čil za strojnega ključavničarja teI strugarja. V naš kolektiv se je vključil j' marca 1948 ter je bil vse do odhod* v pokoj zaposlen kot strugar. Bil je vseskozi vesten in marlji* delavec ter predan član »Gradisa*; kar priča tudi slovo, ko se je njega poslovil celoten kolektiv, k1 mu je dal tudi lepa darila. Tov. Korošcu želimo še velik0 let življenja, zdravja in osebo0 sreče! Marjan Hernec Zahvala Delavci — štipendisti podjetj9' kateri smo obiskovali gradbeno d*; lovodsko šolo v Mariboru in jo tim1 uspešno končale se iskreno z»' hvaijujemo centru za izobraževanj6 in vodstvu poslovne enote v Mat1' boru za štipendijo in za vso pou>°c med študijem. Obljubljamo, da bomo pridobijo no znanje v praksi uspešno upora' bili. Bogomir Cernko Roman Mernik Janez Horvat Franc Predikaka In memoriam Anionu Vovku >Ljudje umirajo in niso srečnic (Kaligula) V soboto 2. julija se je končalo življenje Antona Vovka-šefa poslovne enote SPO Ljubljana. Anton Vovk je bil rojen 2-6. 1012. Oče je bil železničar in tako je že o rani mladosti prepotoval po dolgem in počez našo prelepo Slovenijo. Od leta 1920 je bil član i Sokola t in se mnogo udejstvoval na odru-Diplomiral je o Ljubljani. Prvo službo je nastopil 1.9.1934 o takratni tekstilni tovarni v Kranju. Leta 1938 se je zaposlil pri železnici. V času okupacije je služboval v Mariboru in Novem mestu. Po osvoboditvi je nekaj časa služboval v Ljubljani kot šolski nadzornik, nato na delovnem mestu šefa delavnic na progi Šamac-Sarajevo. Pol ga je zanesla tudi v Batajnico Septembra 1949 ga najdemo kot strokovnega učitelja na železniški šoli v Ljubljani. Na prigovarjanje tovariša Martinška se je leta 1933 za postil v podjetju jGradis« kjer je ostal do svoje prerane smrti. Ko sem po njegovi smrti pre gledoval njegov dosije in po vojne karakteristike, sem povsod zasledil same pohvale in pozitivne ocene Bil je ozoren delavec, objektiven in dosleden. Od samega sebe je zahieval trdo samodisciplino, vestnost Večkrat je dejal: >Največ velja tisto, kar sam z velikim trudom ustvariš.« Ko ga je kruta bolezen priklenila na posteljo ni miroval, kajti njegove misli so bile vedno v kolektivu. S? ne popolnoma zdrav se je vrnit na odgovorno mesto šefa enote se z novim elanom posvetil K delu, kar je n bistvu poznal vse življenje. Vse bolj je štet dneve dopusta, ki ga pa ni m koli dočakal. Tri dni. preden bi moral z družino na dopu?! — je odšel na verni dopust. To je težka, preprosta >'■ bridka resnica, ki se ne da ve spremeniti. Družini naše iskreno sožalj1■ Lojze Cepuš Ne bi smeli ostati na pol poti Urednik našega glasila tov. Cepuš me je zaprosil, daj mu pomagam ob tako slabem odzivu iz naših enot dopolniti s kakšnim člankom material za naslednjo številko »Gradisovega vestnika«. Takšne in podobne naloge dobimo kot člani uredniškega odbora. Mesec je hitro naokoli in material za naslednjo številko mora biti zbran do osemnajstega v mesecu. Nič čudnega potem, če je vsebina člankov v nekaterih številkah našega glasnika premalo pestra. Ze sam sem »kritiziral« tov. Lojzeta kot urednika, zakaj vedno pišejo eni in isti člani kolektiva in zakaj se ne razširi omrežje dopisnikov. Večina dopisnikov je namreč iz centrale. Če k temu dodamo še imena naših direktorjev, ki morajo ob nekaterih prilikah obvezno odgovarjati na razna vprašanja pri intervjujih, potem bi lahko smatrali, da to ni glasilo našega 4000-članskega kolektiva. Ob stoti številki našega glasnika je bilo napisano hekaj jubilejnih besed in misli, kakšno vlogo je do-sedaj odigralo naše glasilo, koliko smo pri tem uspeli In kaj pričakuje St kolektiva pri nadaljnjem urejanju Gradisovega vestnika. Tako zaključuje predzadnji odstavek: »Več pa bi lahko storil, če bi pogostni pozivi Uredništva na sodelovanje naleteli na ugodnejši odmev članov naših kolektivov, čisto drugačna in bolj neposredna je beseda iz same enote, delavčeva beseda o določeni stvari, kot pa če mora to skoraj vedno storiti kdo iz uredništva ...« (podčrtal M. A.). Naj mi urednik oprosti, da ponavljam njegove besede. Toda te misli toi niso prišle ponovno v glavo zato, ker sem se spom-uil stote številke našega glasila ali pa morda moje »naloge«, da napišem članek, temveč prav zato, ker smo imeli po tem času IV. zasedanje CK ZKJ. Prav la plenum je dokazal med drugim, da ne smemo za-Uemarjati odprtih ran in opustiti njih zdravljenja (Tito: »To, zaradi česar danes tu zasedamo in o čemer bomo razpravljali, torej ni najnovejša stvar. Njen izvor sega nekaj let nazaj...«). Morda se bo marsikdo vprašal, kam merim prav s temi Titovimi besedami? Pa Uaj bom še bolj konkreten in uporabim zopet njegove besede: »Ne bi smeli obstati na pol poti«. V našem glasniku so bili večkrat in z dobrim namenom objavljeni konstruktivni članki nekaterih čla-uov našega kolektiva. Avtor članka napiše članek z dobrim namenom, da bo njegova vsebina vsaj opozorila organe upravljanja ali vodilne v podjetju na nekatere ekscese v težjih primerih, ali pomanjkljivosti v lažjih primerih. Ko sem se zanimal pri sodelavcih, Zakaj so opustili ali zakaj intenzivnejše ne sodelujejo PU našem glasilu, mi je nekdo od teh približno takole odgovoril: »Če že imam prosti čas,, je bolje, da ga Pprabim za druge namene, kot pa da pišem za Gradisov vestnik. Saj ni nobenega odziva ali reakcije na kakršnokoli pisanje.« No ta tovariš je bil res nekoliko črnogled. Nekaj resnice je pa tudi v tem mišljenju. Zakaj npr. ne bi smatral predsednik DS ali UO podjetja vsaj za signal po objavljenem članku v našem glasilu in zahteval od strokovne službe na centrali pojasnilo in mišljenje k članku. Mislim, da ne smemo biti samo registratorji že preteklih dogodkov, temveč se moramo iz vsakega dela, dobrega in slabega, nekaj naučiti; slabo skušati popraviti, dobro propagirati. Mi se na nekem gradbišču učimo nečesa, kar smo na drugem že odlično rešili, ali pa ponavljamo iste napake tam, kjer jih ne bi smeli. , , Vse to pa zahteva široko sodelovanje celotnega kori w a’ ne Pa samo nekaterih, za katere bi celo morda ekdo mislil, da imajo monopol. Ne moremo in ne Sniemo dopisovati v naše glasilo samo člani kolektiva centrale, če hočemo dvigniti tudi kvaliteto glasila, ker ne moremo biti hkrati tožniki in sodniki. Upam, da bo ta moja misel dala spodbudo, da bi pritegnili k sodelovanju tudi člane kolektiva še iz drugih poslovnih en°t in obratov. S tem bomo dosegli tudi enega izmed namenov izhajanja Gradisovega vestnika. Anton Martinšek Revalorizacija sredstev delovnih organizacij Zvezni sekretariat za finance je izdelal predlog zakona o revalorizaciji sredstev delovnih organizacij in Sa Predložil zvezni skupščini. Povod za ta predlog zakona je v porastu cen na tegu in v spremenjeni pariteti dinarja. Zaradi tega So vrednosti družbenih sredstev, ki jih podjetja izka-Zuiejo v svojih poslovnih knjigah, nerealne in jih je treba uskladiti s tržnimi odnosi. Po zakonu bo treba revalorizacijo izvesti do konac teta. Popraviti bo torej treba vrednosti posameznih sredstev, ki so izkazane v poslovnih knjigah po stanju koncu prvega letošnjega polletja. To bo opravljeno lako> da bomo nabavno vrednost določenih skupin sredstev in tisti del vrednosti, ki je bila knjigovodsko odpisana (t. im. popravek vrednosti), pomnožili s končnikom za določeno skupino. Za gradbene objekte je na Primer predviden količnik 1,55, in sicer za tiste objekte, ki so bili zgrajeni leta 1962 in prej. Za objekte, zgrajene v letu 1963, je količnik 1,49, za tiste iz teta 1964 1,32 in za objekte, ki so bili zgrajeni v prvi Polovici 1965. leta, količnik 1,13. , Vrednost gradbenih strojev se bo npr. pomnožila s količnikom 1,19 za tiste stroje, ki so bili nabavljeni v 'etu 1962 in prej ter v letu 1963, za stroje, nabavljene V |f*:u 1964, znaša količnik 1,10, za tiste pa, ki so bili nabavljeni v prvi polovici lanskega leta, je količnik t,05. Tako je podobno določeno za posamezne skupine sredstev delovnih organizacij, vključno objektov družbenega standarda (stanovanja). Organi upravljanja Podjetja imajo pri revalorizaciji določene pravice. Če b' ugotovil delavski svet, da so posamezna sredstva nerealno prikazana v poslovnih knjigah, sme povečati Predpisane kvociente, ali pa jih tudi zmanjšati. Poveljuje je dovoljeno največ do 50°/o, zmanjšanje pa do z0 /o predpisanega količnika. Dalje bo smela gospodarska organizacija razliko med neodpisano vredno-stlo pred in po revalorizaciji prosto razporediti na posamezna sredstva in na način, ki ga organ upravljanja podjetja sam določi. Pri tem pa se ta razlika ne bo klela razporediti od vrednosti gradbenih objektov na Premo in obratno. , Povečana vrednost sredstev delovnih organizacij 0 od leta 1967 dalje osnova za obračun amortizacije, ro bo vsekakor vplivalo na večje poslovne stroške in ° s tem zmanjšan dohodek, ki ga delovne organiza-Jje razporejajo na osebne dohodke in sklade. Večja Pa bodo sredstva za zamenjavo dotrajanih osnovnih t.r k tev (krojev, objektov, delovnih priprav) in ne bo l °ba za takšno nadomestitev uporabljati sklade iz do-°dka v toliki meri kot doslej. Rajko Zupančič Ob prazniku šoferjev in avtomehanikov se je zbralo na izletu 37 avtomehanikov, da bi svečano in v prijetni družbi prosla-vili svoj praznik. — Desno: Če se na gradbišču pogrezne avto,ni nič čudnega in novega, toda... ŠOFER JE LEP POKLIC. SEDEŠ ZA VOLAN IN SE ODPELJEŠ PO ASFALTIRANI CESTI OD LJUBLJANE DO DJEVDJELiJE. ŠE LEPŠA PA JE VOŽNJA OR JADRANSKI OBALI. TAKO MISLI MARSIKDO, KO VIDI ŠOFERJA 7,A VOLANOM. V gradbenem podjetju je nekaj čisto drugega. Tu ni modernih cest. naši šoferji vo-vozijo po slabili cestah, (če jih sploh lahko tako imenujemo), po blatu in vodi Razdalje so kratke, včasih komaj 50 m. Da, tudi kruh za volanom je težak. Naš šoferji so razen redkih izjem pridni, tako je dejal Vinko Brglez, vršilec dolžnosti šefa na SPO v Ljubl jani. Da je to res, nam dokazujejo konkretni podatki. V prvem polletju so naši šoferji napravili 1,749.354 ton kilometrov, ali prevozili 588.493 kilometrov. Po statističnih podatkih imamo v Jugoslaviji registriranih 77.725 km javnih cest, torej so naši šoferji prevozili 7-krat več kilometrov, kot je vseh cest v Jugoslaviji. Pravijo, da so šoferji posebna vrsta ljudi, ki imajo vedno neke zahteve, toda to ne drži. @ Stanovanjski bloki pod eno streho Sovjetski arhitekti so napravili projekt novega stanovanjskega bloka, ki ga bodo gradili v za-polarnem rudarskem naselju De-potatski. Ker je na tem področju klima ostra z veliko snežnih pa-davin in mrzlimi ledenimi vetrovi, ki pihajo vse leto, so projektanti misliti tudi na ljudi, kako bi jih zaščitili pred vsemi vremenskimi težavami. Med osemnadstropnimi stanovanjskimi hišam! bodo po tem projektu zgradili popolnoma zaprta dvorišča z določeno mikroklimo. Skozi ta dvorišča bodo stanovalci hodili v klub, na trolejbusno postajo in v trgovine. Ob slabem vremenu bodo stanovalci teh hiš hodili po pokritih visečih galerijah, s katerimi so hiše zvezane. Tako bo blok s ca. 2400 stanovanji zavarovan pred slabim vremenom, ker bodo stanovalci tako rekoč pod eno streho. Zastarel vozni park terja od naših šoferjev in avtomehanikov še več truda, požrtvovalnosti in odgovornosti Naši šoferji so dobri in disciplinirani, predvsem so taki starejši. Ti nikoli ne vprašajo, kam, kje in kako. Le nekateri mlajši se radi upirajo delu na terenu. Mod njimi je tudi »Rade«, s svojim 4,5-tonskim ta-movcem. Zastarel vozni park zahteva od naših šoferjev še več truda in požrtvovalnosti. Čeprav so v prvem polletju porabili samo za popravila avtomobilov 4.273 avto dni, odpade-glavna krivda za to na stare vozove, ki so svojo življenjsko dobo že odslužili. Pa tudi naši gradbinci posvečajo premalo pozornosti dobrim zasilnim cestam, zato je tudi največ okvar menjalnikov. Toda pustimo probleme ob strani in se za trenutek ozrimo na letošnje praznovanje dneva šoferjev. Prav skromno in v znamenju reforme so letos šoferji praznovali svoj praznik na dvorišču obratov. Zakurili so ogenj in pekli čevapčiče. To popoldne so avtomobili zares počivali, kajti šoferji so ta dan smeli popiti svoj »prepovedani« kozarček vina. Na praznik so povabili tudi ba-geriste, ki svojega praznika še nimajo. Bilo je zelo »luštno«, pravijo udeleženci in prav je tako. Srečno vožnjo — šoferji! Ob dnevu šoferjev praznujejo svoj praznik tudi avtomehaniki in vsi delavci v remontnih delavnicah. »Zadnja leta so' pozabili na nas.« je dejal tovariš Stale. »Sploh pa se o našem delu vse premalo piše.« ■ Mi imate veliko dela?« »No, tega nam pa res ne bo nikoli zmanjkalo. Imamo zelo -auoS po as a [lAo.idod psop rahlih do sredn jih in manjših. Prav bi bilo, da bi se kdo našel. ki bi temeljito raziskal vzroke tolikšnih okvar avtomobilov. Tudi pri avtomobilu je veliko odvisno od tega, kdo ga vozi, kako in kje vozi in kako ga vzdržujejo.« »Kakšnih okvar pa je največ? « sva nadaljevala pogovor. »Največ okvar je na prenosnih delih menjalnika in diferenciala, zelo veliko popravljamo tudi kesone. Kaže pa, da šoferji premalo poznajo svoje avtomobile. Po mojem mnenju — je nadaljeval tovariš Stale — bi morali pri sprejemu novih šoferjev bolj paziti. Dobro bi bilo, če bi v podjetju uvedli defektažno službo.« »V delavnici imate toliko različnih popravil, lepih in slabih del. Ali se nikoli ne sprete med seboj?« »Včasih že ali kmalu smo spet dobri prijatelji. V bistvu pa se ne morem potožiti, medsebojni odnosi so urejeni, tako navzgor kot navzdol. Služba je eno, družba pa je drugo,« je dejal tovariš Stale. 0 Konstrukcija napete mreže Znani japonski arhitekt Kenezo Tange je projektiral nekoliko posebnih gradbenih objektov s konstrukcijo napete mreže Iz vrvi. S pomočjo te konstrukcije sta Izdelana tudi dva športna objekta za olimpijske Igre v Tokiu: nacionalni gimnazium ln dvorana za košarko. Uporabil je mrežo tz vrvi, ki je pritrjena za stebre Iz armiranega betona. Napeti kabli in vrvi so hkrati konstrukcijski nosilci strehe, ki je sestavljena iz upognjenih jeklenih plošč. Ta konstrukcija je Imenovana prostor-nlnskl nosilec in omogoča izreden prihranek materiala. Od leve proti desni so: avtoelektričar Marjan Igličar, Ludvik Uršič s svojim famom, šofer Ernest Gregorič in šofer Avgust Filipič, ki dela pri podjetju že polnili dvajset let. Vsi pa pozdravljajo svoje sodelavce ter jim žele ob prazniku šoferjev, iu avtomehanikov srečno vožnjo in čimmanj defektov Nova šoia v Črni na Koroškem Kot marsikje v Sloveniji je tudi v Črni na Koroškem »črna« stara šola postala pretesna. Sklad za šolstvo pri občinski skupščini Ravne na Koroškem je z veliko težavo zbral potrebna sredstva. Predračunska vsota za prvi del zgradnje je znašala 110,000,000 8 din. Prve lopate so naši delavci zasadili ob koncu marca 1966. Izkop je bil izredno težak. Močan pritisk talne vode in trdi lapor sta delo zelo otežkočala. Delo je počasi napredovalo. Pri izkopu so morali stalno uporabljati pnevmatska kladiva. Danes so ta trdi oreh že davno pretolkli. Dohiteli in prehiteli so terminski plan in tako ni več bojazni, da objekt ne bi bil do roka zgrajen, pa čeprav je rok še tako oster (1.2.1967). Nova šola je poligonskega tipa in z zveznim hodnikom priključena na staro šolo. Prvi trakt zavzema 696 m2, drugi trakt pa ima 924 m2 tlorisne površine. Delovodja Stanko Kostanjevec, ki vodi gradnjo objekta, je star član ravenskega kolektiva. Od preprostega delavca se je skozi vse faze učenja povzpel na odgovorno mesto delovodje. Na objektu dela 23 delavcev. Težko bi pohvalil posameznike, kajti vsi so pridni kot mravlje. Pravijo vsi za enega, eden za vse, zato tudi delo ne zaostaja. Stanujejo v Črni. Zrak je čist, le kadar pritisne plin iz »doline smrti« nad Žerjavom, je delo mnogo težje. Posebnega razvedrila ni, zato pa delajo od jutra do večera. Lepo je v tem koščku naše koroške zemlje, v dolini izpod Pece, kjer spi kralj Matjaž s svojo Alenčico. To so pravljice, realnost po so žulji naših delavcev, ki si tu služijo svoj vsakdanji kruh. KADROVSKA evidenca — Tu imate potrdilo o zaposlitvi. — Hvala, ga ne potrebujem več. Sedaj bi potreboval že potrdilo za pokojnino, ker sem na prvega toliko časa čakal! — Ali misliš, da trobi dovolj glasno, da bi se prebudili vsi Gradisovi športniki po enoletnem spanju? Gradnja šole v Črni na Koroškem. Ravenčani so se že specializirali za gradnjo takih šol. Šola bo poligonskega sistema in mora biti dograjena do 1. februarja prihodnjega leta. Na desni je železokrivska skupina pri gradnji šole Tudi na Ravnah ..stanovanjske zadrege" Precejšnje težave s finančnimi sredstvi za dograditev stanovanj Bivši stanovanjski sklad občine Ravne na Koroškem se prav gotovo ni v tolikšni meri preangažiral, kot so se na primer stanovanjski skladi v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana-Moste, Ljublja-na-Bežigrad in še nekateri. Kljub temu, da je stanovanjski sklad v Ravnah posloval razmeroma solidno, so letos v tem velikem železarskem središču nastopile dokajšnje težave s financiranjem na pol dograjenih stanovanjskih objektov. Naše podjetje gradi trenutno na Ravnah 4 stanovanjske stolpiče (tipe G-62 in G-64) ter 3 stanovanjske bloke (tipe G-64). V dveh stolpičih bo po 20 stanovanj, v dveh pa po 25, skupno bo torej v 4 stolpičih 90 stanovanj. V vsakem bloku pa bo po 30 stanovanj, tako da bomo letos oziroma prihodnje leto v bloke vselili 90 družin. Stolpiči, ki leže ob vznožju Ce-čevja (v »gramoznici«, kot pravijo temu predelu naši ljudje), bodo po vsej verjetnosti že letos vseljivi, medtem ko je za bloke malo verjetno, da bi jih lahko letos končali (morda bo dograjen vsaj eden). Kupci za stanovanja so znani, vsa stanovanja so že oddana, težave pa so — kot omenjeno — predvsem z banko, z denarnimi sredstvi. Kako se bo razmetal ta problem in kdo bo presekal ta finančni gordijski vozel, trenutno na Ravnah še ni znano. V stolpičih so enoinpolsobna, dvosobna in dvoinpolsobna stanovanja (površine 40, 48 in 64 m2), v blokih po enoinpol, dvosobna in trisobna stanovanja (nekoliko večje površine kot v stolpičih). Na te objekte se pogosto obračajo misli naših delavcev, saj se bo v stolpiče vselilo kar 12 družin naših delavcev. Vsi, ki bodo prišli do novih stanovanj, so že vrsto let zaposleni v na- šem kolektivu, kljub temu pa so morali vse do današnjih dni vztrajati v barakah in tesnih sobicah. Prav zato pa tem bolj iskreno želimo, da bi tudi v Ravnah čim prej uspeli rešiti problem financiranja nedograjenih stanovanj, saj bo s tem tudi rešeno vprašanje mnogih naših delavcev. Upajmo, da bo t° pereče vprašanje spravljeno z dnevnega reda še letos poleti, tako da se bodo še pred zimo naši najboljši delavci iz barak (kjer je še nedavno bilo pravo leglo podgan) preselili v lepa, udobna in moderna stanovanja, v »Gradisove« stolpiče. Ha ravenski osemletki delo od zore do mraka Že leta 1964 na jesen so naši delavci v Ravnah na Ko#ošken> zabetonirali kletno ploščo za stavbo nove osemletke, ki leži nedaleč od stanovanjskega naselja Čečevje. Lani je nova šola zrasla do strehe, letos pa delamo s polno paro, da bi bila šola že do jeseni usposobljena za pouk. Ljudje delajo od zore do mraka, da ne bi prišlo do zamud in zastojev. Nova ravenska osemletka, za katero je izdelal načrte »Slovenija-projekt«, se lepo vrašča v planinsko okolje tega kraja. V šoli bo 12 velikih učilnic, vrh tega pa še več laboratorijev, delavnic, sanitarije in hiš-niško stanovanje. Šola bo sprejela okrog 400 do 500 otrok, zgrajena pa je zelo sodobno po najmodernejših uzancah. Ni odveč poudariti, da gradimo šolo po načrtih, ki so prej doživeli vrsto sprememb in dopolnitev, tako da je prišlo do res najboljših rešitev (baje je bilo prej pripravljenih 6 osnutkov in idejnih načrtov, ki pa so bili stalno dopolnjevani m izboljšani). Nova ravenska osemletka bo ena izmed najcenejših šol takšne velikosti, saj bo veljala le okrog 280 mi- lijonov starih dinarjev. Velike zasluge za gradnjo te šole gredo take občinski skupščini kot njenem11 predsedniku tov. Francu Feletu, kakor tudi Železarni Ravne in drugič? kolektivom, saj so novo šolo zač* graditi brez kreditov in brez kakršnih koli pomoči republiškega sklada za šolstvo. Vsekakor pa se bodi' starši in otroci na Ravnah, ko bc nova osemletka dograjena, pošten? oddahnili, saj so v stari šoli morah organizirati pouk že v treh izmenah Marsikateri šolarček pa je pozimi i® jeseni drobil v šolo po uro in še vec daleč, tam od Strojne in izpod obronkov Uršlje gore. Ko bo nova osemletka letos dograjena, bodo vse omenjene težave odpadle ali pa bod® vsaj znatno olajšane. DS podjetja je na svojem 11. zasedanju dne 10. junija 1966 sprejel gospodarski načrt podjetja za polovno leto 1966. Izvršitev plana je prikazana na bazi poll-letne realizacije z opisom na polletni in letni plan. Pri obratih se pojavljajo obrtniška dela pri LO Škofja Loka in pri projektivnem biroju, medtem ko vso ostalo realizacijo obratov prikazujemo kot gradbena dela. A. Uspeh podjetja V juniju 1966 je izvršilo podjetje kumulativni mesečni plan za 101,8 »/o, medtem ko so izvršena gradbena dela le s 100,6 % pa so obrtniška dela presežena za 8,3 %. Skupni letni plan je presežen za 0,7 Vo. Od tega pride na gradbena dela 0,3 % presežka, na obrtniška dela pa 2,9 °/o. Razmerje med gradbenimi in obrtniškimi deli gradbišč je približno 74 : 26, zato na skupno realizacijo vpliva predvsem čista gradbena realizacija. B. Uspeh gradbenih enot Gradbišča so kot celota izvršila kumulativni mesečni plan s 101,7%. Medtem ko so s čisto gradbeno realizacijo dosegli plan. so obrtniška dela za 9,2 % nad planom. Močno pod polletnim planom sta PE Ljubljana okolica in Ravne, vse druge PE pa so nad planom. Skupni letni plan so gradbišča kot celota dosegla _ s 40,9 % ali za 0,9% več, kot je bilo predvideno. Tudi v izvršitvi letnega plana so pri gradbenih delih dosegli 100 %, pri obrtniških delih pa prikazujejo presežek za 2,8 %. V skupnem letnem načrtu je nižji odstotek doseganja prikazan pri PE Ljubljana Planski barometer za junij 1966 A. Gradbišča Planski pokazatelji »Gradis* Realizacija za jan.—junij Skupna dela gradb. dela obrln. dela 101,8 160,6 108,3 Letni plan a) Skup. dela plan v °/o realiz. v % 4- ali — v % 39,9 40,6 4 0.7 b) Gradb. dela plan v % realiz. v °/o 4- ali — v % 40,9 41,2 4 0,3 c) Obrtn. dela plan v % realiz. v % 4 ali — v % 34,7 37,6 4 2.9 Produkt iv most za jan.1966 plen realizacija 16,19 17.24 Efektivne ure plan v «/o realiz. v °/o 4 ali — v % 42,9 40,6 — 24 Gradbišča skupaj Ljubljana Maribor Celje 101,7 101,6 109,9 108,3 1-00,0 101,6 109,7 112,0 108,2 101,2 110,7 leo.o 40,2 40,7 38,0 33,6 40.9 41,3 41,8 36,3 4 0,7 4 0,6 4 3,8 4 2,7 41,9 41,8 38,5 32,2 41,9 42,5 42,3 36,1 — 4 0,7 4 3,8 4 3,9 34,9 36,3 35,5 37,0 37,7 36,7 39,3 37,2 4 2,8 4 0,4 4 3,8 4 0,2 14,39 14,52 14,51 8,96 15,46 16,65 18.06 10,09 41,9 43,1 38,0 46,7 39,0 38,2 33,5 46,4 29 — 4,9 -4,5 -0,3 Jesenice Ravne Ljubljana okolica Koper 113,0 83,4 72,9 130,1 112,0 80,5 61,5 131,2 116.0 94,3 112,1 125,0 40,4 38,0 49,9 43,6 45,2 31,7 36,4 56,9 4 5,2 - 6,3 - 13,5 4 13,3 39.0 41.8 63,9 43,8 43,7 33,6 39,5 57,4 4 4,7 — 8,2 — 24,4 4 13,6 43,0 28,5 28.3 43,8 49,9 26,9 31,7 54,7 4 6,9 - 1,6 4 3,4 4 10,9 13,52 12,93 19,91 18,38 15,54 11,04 13,99 22,37 39.6 45,0 45,7 43,8 38,6 28,1 40,1 47,2 -1,0 — 16,9 - 5,6 4 3,4 okolica, Ravne in Celje. Za obdobje januar-junij ima PE Ljubljana okolica naj višji odstotek letnega plana (49,9), kar delno vpliva na tako nizko doseganje, saj so vse ostale PE planirale okrog 40 % letne realizacije za I. polletje. C. Uspeh obratov Obrati so kot celota dosegli polletni plan s 102.0 %. Lastne realizacije obratov (gradbeno realizacijo) so presegli za 1,9 •/», tuje storitve (obrtniška dela) pa so presežne za 13,9% predvsem zaradi LO Škofja Loka. Od obratov so pod planom samo KO Maribor in OGP. B. Obrati Planski pokazatelji Obrati skupaj SPO KO Ljubljana KO Maribor S o o ^ 8“ OGP g V M' II Realizacija plana za obdobje Skupaj gradb. dela 102,0 101,9 108,1 108,1 K3 KN O O 91,1 91,1 111,9 111,4 86,6 86,6 113.0 116.0 jan,—junij 1966 obrtni«, dela 113,9 — — — 142,8 — 99,4 Lelni plan plan v % 39,2 35,0 40,0 45,0 42,0 37,3 49,2 realiz. v % 40,0 37,8 44,1 41,0 47,1 32,3 55,6 4 ali — v % 4 0,8 4 2,8 4 4,1 — 4,0 + 5,1 -5,0 4 6,4 Produktivnost plan 20,88 22,2f 20,03 23,00 19,83 19,67 21.40 za junij 1966 realizacija 21,60 23,57 23,73 20,84 19,86 19,18 24,32 Efektivne ure plan v % 45,8 47,5 47.8 44,0 42,7 45,7 48.2 realiz. v °/o 45,1 48,4 44,5 44,2 47,5 40,6 49,2 4 ali — v % -0,7 4 0,9 -3,3 4 0,2 4 4.8 -5,1 4 10 C. Produktivnost in efektivne ure Produktivnost je izračunana iz razmerja čiste gradbene realiza- cije in efektivnih ur. Pod planirano produktivnostjo so PE Ravne, Lj. okolica, KO Maribor in OGP. Gradbene PE so v popreč- ju presegle planirano produktivnost za 7,4 % obrati pa za 3,4 “/a. Efektivne ure so v glavnem pod planiranimi. Od gradbišč je samo PE Koper opravila več efektivnih ur kot je bilo predvideno, pri obratih pa SPO, KO Maribor, LO Škofja Loka in projektivni biro. V centralnih betonarnah še korak naprej Že v letu 1962, ko je pričela obratovati prva centralna betonarna, iz katere so razvažali beton po gradbiščih gradbenega vodstva Ljubljane, je bilo očitno, da s tem še ni bilo vse rešeno, nasprotno, pojavljali so se novi problemi — tako organizacijski kot tudi tehnološki. Prve kot druge so postopno reševali in rešili, kot so dopuščale finančne možnosti in kakor je raslo spoznanje, da je sistem napreden. Od takrat so minila 4 leta. Gradbeno vodstvo Ljubljana je dobilo medtem moderno, lahko bi rekel super moderno, napravo za pripravo betona. Podobni imata tudi Maribor in Jesenice. Morda je vse to celo Preveč moderno glede na to, da sta tudi prevoz in »uskladiščenje« betona na stavbi dva bistvena sestavna dela tehnologije betona. Čeprav ie načelno prevoz z »raketami« rešen, je to samo načelno, ker naprava za obračanje in mešanje betona na raketi mora med prevozom mešati. To se pa pri naših raketah ne dogaja, vsaj ne pri teh v Ljubljani. Če naprava ni solidno in dovolj močno izdelana, je zahtevati od izvajalca, da jo tako dimenzionira, da bo to Prenesla, sicer problem ni dokončno rešen. Nadalje mora na gradbiščih, kamor se vozi beton, obstajati možnost, da se boben temeljito opere z vodo pod pritiskom, sicer je večja obraba raket neizogibna. Če tega ni mogoče izvesti, mora raketa imeti možnost, da se opere pod pritiskom z vodo iz lastnega rezervoarja. »Rakete« so že same po sebi zelo draga specialna vozila. Zasušenega betona ni mogoče prati, tega je možno le sekati, kar pa močno škoduje konstrukciji. Konstruktorjem raket bi bilo nadalje potrebno posredovati, da zboljšajo konstrukcijo tako, da bo možno beton direktno prazniti tudi na razdaljo vsaj 2 metrov. To gradbena operativa potrebuje. Največji problem je pa seveda še vedno, kam uskladiščiti beton iz rakete, da bi to delo bilo res racionalno in da pri tem tehnologije betona ne bi kazili. Dosedanje rešitve z lesenimi silosi, nadalje da se raketa prazni v posebne posode, je le slaba improvizacija. Od vseh rešitev, ki jih poznam, je najboljša »kadunja na hidravlični pogon«. Izdelovalcem takih kadunj bi morali postaviti naslednje pogoje: 1. da ima kadunja volumen vsaj 1,5-krat večji od volumna največje rakete, to je okoli 3 m3; 2. da je lahko prevozna in da jo je možno pripeljati na gradbišče kot priklopnik avtomobila. Po montaži se morajo kolesa enostavno in brez neke posebne strokovnosti ali orodja demontirati; 3. da je delo z njo enostavno. Vemo, da jo bo praktično opravljal priučen delavec. Zato mora biti ves mehanizem temu primerno prikrojen; 4. praznenje kadunje mora biti enostavno in možno v vsako od posod, ki jih že imamo (kadunje na žerjave, japanarje in samokolnice). Zahteve torej niso velike. Mislim tudi, da ne bi bilo prav, če bi jih podjetje samo izdelovalo. Take kadunje naj bi delal tisti, ki izdeluje tudi »rakete«, in to serijsko, ker le tako bodo cenejše. Potem šele lahko pričakujemo, da bo ciklus proizvodnje, transporta in vgraditve betona na potrebni tehnični ravni. Mislim, da lahko v imenu vseh koristnikov betona in centralnih betonarn predlagam željo po taki rešitvi. Tudi je že čas za to. Končno so 4 leta že za nami. Jože Lipovec Ne samo hoteti - tudi znati Samoupravljanje ni zgolj pravica, temveč je tudi dolžnost in odgovornost Kot kaže, smo si sedaj edini, da je treba naše gospodarstvo modernizirati, delo bolj pametno organizirati, skratka, napraviti b°lj učinkovito. To pomeni, da ni važno samo, koliko bomo proizvedli, ampak ali se ne da to napraviti tudi z manjšimi stroški in fc°lj kvalitetno. To pa so zaenkrat samo želje, ki kakor da se nam nalašč nočejo izpolniti, čeprav o njih govorimo ved-„ °, !n Povsod. Proizvodnja je postala tihleven in kompliciran proces, ki mu zgolj izkustvo ni več kos. Le še znanost, ki je v svojem bistvu tudi izkustvo, toda ne več izkustvo posameznika, oziroma manjšega kroga ljudi, ampak izkustvo velikega kroga praktikov in teoretikov, lahko zadosti potrebam sodobne proizvod-P]e. Ljudje so stalno nezadovoljni z obstoječim in nenehno iščejo nove, “°lj racionalne poti, kako ugnati na-ravo, da bo bolj radodarna. Taki, vedno nove poti iščoči du-novi prinašajo napredek. Kdor pa se krčevito oklepa tradicije, ne more zivati sadov napredka. Najprej mi-_uJe in končno nazaduje. Mi si napredek nedvomno želimo, vprašanje r® Je, ali smo sposobni oziroma ali mamo tudi potrebno znanje, da bi |a uresničili. Odgovor je kratek: uanja, ki je potrebno sedaj, še ni-troK10' ^saj ne toliko, kot bi ga po-. t>0vali. v produktivnosti zaosta-, "1° za visoko razvitimi deželami , , 3-krat. Zanimivo je, da tudi v • r^kluri srednje, višje in visoko -J^raženih kadrov zaostajamo za P mlizno 2—3-krat za temi dežela-1 Prav gotovo si nihče ne dela , vecmh stroškov, če ni prepričan, da nujni in da se mu bodo vrnili. Tudi z izobraževanjem ne! Pri nas pogosto vse preveč prevladuje šted-nja ravno pri izdatkih za izobrazbo. Ali ne štedimo na napačnem koncu? Toda strokovna izobrazba ni vse. Družbena lastnina nad proizvajalnimi sredstvi zahteva od delavca, da upravlja ne le v tehničnem, ampak tudi v družbenem smislu. Neposredno upravlja preko referenduma in zbora kolektiva, posredno pa v DS, UO, raznih komisijah in drugod. To upravljanje oziroma odločanje pa prav gotovo ni nekaj, kar bi bilo slehernemu že prirojeno. Tudi upravljanje zahteva znanje, le-to pa je različno od tehničnega, oziroma strokovnega znanja. Vsi želimo, da bi delovni kolektivi upravljali s svojim podjetjem, tako da bi to bilo najbolj koristno za njih in obenem za vso družbo. Pri tem pa zanemarjamo vprašanje ali so tudi usposobljeni za to, za kar imajo ustavno in zakonsko pravico. Ne da bi koga podcenjeval, moramo ugotoviti da niso, vsaj ne v tolikšni meri, da bi lahko bili tako učinkoviti, kot želimo. Odločati namreč pomeni imeti znanje, kolektivni čut in zavestno odgovornost za odločitve. Iskreno priznajmo, da marsikomu izmed nas še ni povsem jasno, kaj je amortizacija, kaj so anuitete, bilanca, skladi, družbeni proizvod, narodni dohodek, bruto produkt, pro- duktivnost, ekonomičnost, rentabilnost, likvidnost itd. Da nam ni jasno, kakšen poslovni koncept naj imamo, zakaj naj sodelujemo, se združujemo ali specializiramo? Najemamo kratkoročna, srednjeročna ali dolgoročna posojila, ali oročuje-mo lastna sredstva. Vse to in še marsikaj nam ni povsem jasno, pa vendar ne moti, da ne bi zasledili v zapisnikih DS naslednje: »Delavski svet je na seji z dne_____ soglasno sprejel sklep, da se sprejme zaključni račun za preteklo leto in razdelitev sredstev na sklade ...« Vse to pa do pike tako, kot je predlagal računovodja podjetja brez sleherne tehtne razprave. Pa ne zato, ker bi ne želeli razpravljati, ampak zato, ker se večina ne čuti sposobna za razgovor s strokovnjakom in se boji, da se z vprašanjem ne bi osmešil. To pa ugaja tudi nekaterim »strokovnjakom«, saj oni na ta način dejansko vodijo in upravljajo podjetje. Delavski svet pa postane formalni organ. Tega dejstva bi se organi samoupravljanja morali bolj zavedati. Tudi sindikat in druge politične sile bi morali storiti vse, da se ta razkorak med potrebnim in dejanskim znanjem samoupravljavcev čimprej odpravi in da samoupravljanje zaživi v svojem polnem pomenu. Delavski sveti bi morali sprejeti sklep o stalnem izobraževanju tega organa, določila o tem pa vnesti v statut. Samoupravljanja namreč ne smemo jemati samo kot pravico ampak tudi kot odgovorno dolžnost, ki je ne izpolnjujemo, če pravic zaradi nezadostnega znanja ne moremo uveljaviti. Zadnji veliki objekt na Ravnah Pred nekaj tedni je bila v Železarni Ravne na Koroškem licita-c'ja za zadnji veliki proizvodni objekt v tej železarni — za tako imenovano halo bluming. Na licitaciji je bil najugodnejši ponudnik naše podjetje in tako bodo že v kratkem stekla pripravljalna dela Za gradnjo te hale. Na licitaciji so se pojavila štiri Podjetja: »Konstruktor« iz Maribora, f tehnika« Ljubljana, »Dravograd« lz Dravograda in »Gradis«. Kot že prnenjeno je delo dobilo naše pod-•Ntje. Samo gradbena dela so prera-c}>nana na približno 600 milijonov starih dinarjev. Predvideno je, da bi pripravljalnimi deli začeli sredi inč k°nec julija, do konca junija pa mora nova hala biti že dograjena. Načrte za novo halo pripravlja zagrebško podjetje »Plan«, onstrukcijo hale, ki bo izdelana v izvedbi, pripravljajo v Masino-projektu« v Beogradu, med-m k° bo samo jekleno konstruk- cijo izdelalo podjetje »Kovinsko« v Krškem. Nova hala bo dolga 100 in široka 65 m, visoka pa okrog 15 m. Naslonjena bo na veliko novo valjarno, ki jo je predlanskim dogradilo naše podjetje. Računi kažejo, da bo treba za gradnjo nove hale bluming izkopati približno 15.000 kubičnih metrov materiala, vanjo pa bomo vgradili okrog 8000 kubičnih metrov betona in približno 400 ton armatur. Gradnja bo precej zahtevna, zlasti zaradi razmeroma globokih temeljev, ki morajo biti izdelani iz vodotesnega betona. Ponekod bodo namreč temelji segali tudi do 10 m pod zemeljsko površino, dognano pa je, da na kraju, kjer stoji železarna, že v globini 2 m ponekod pridemo na talno vodo. Vsekakor bodo naši delavci in strokovnjaki, ki so v Ravnah zgradili že vrsto proizvodnih objektov v sklopu železarne in še več stanovanjskih in drugih objektov, tudi tokrat nedvomno dokazali, da so mojstri svojega poklica in da je ime »Gradis« tesno povezano s pojmom kvalitete. Opremo za novo halo bodo dobavila nekatera velika podjetja iz CSSR. Prvi kosi opreme za novo halo bluming že prihajajo na Ravne, zato bo treba kar pohiteti, da bo zadnji veliki objekt Železarne Ravne čimprej pod streho. Ko se bo še ta proizvodni obrat vključil v celoten proizvodni proces Železarne Ravne, bo ravenska jeklarna letno dajala na tržišče okrog 150.000 ton kvalitetnih jeklenih izdelkov. fP) V drugem trimesečju 1966 (april-junij) je odšlo 323 delavcev iz naše delovne organizacije. Vsega skupaj pa je odšel v letošnjem letu že 601 delavec. Vzroki so bili naslednji: 1. Po volji delavca II. trimesečje 1966 Skupaj (jan.-junij) a) samovoljne prekinitve . . . . 101 207 b) neznan vzrok 70 87 c) osebni dohodek . 30 89 č) sporazumne prekinitve . . . . 25 28 d) po poskusni dobi . 24 35 e) družinske razmere — stanovanje . 14 16 f) slabi pogoji dela . 12 29 g) delo v inozemstvu . 10 11 h) slabi odnosi 3 Samovoljne prekinitve so tudi v tem trimesečju na prvem mestu, iz četrtega v prvem trimesečju pa so prešli na drugo mesto: neznani vzroki. Samovoljne prekinitve in neznani vzroki zajemajo skoraj 300 ali 58 % delavcev, ki so odšli v prvem polletju letošnjega leta po lastni želji iz delovne organizacije. Na tretjem mestu odhodov v drugem trimesečju in na drugem mestu v kumulativi so osebni dohodki. Ta razlog predstavlja v kumulativi 17 % vseh odšlih delavcev po lastni želji 17 °/o od 505 delavcev. Bolj pomemben pa je podatek, da je od teh delavcev kar 43 % kvalificiranih in 48 % delavcev v starosti od 25—35 let ter 44% Slovencev, torej takih, ki si jih želimo imeti čimveč v podjetju. II. trlme- Skupaj seč j e 1966 (jan.-junij) 2. Po volji delovne organizacije a) prekinitev v poskusni dobi . ... 16 17 b) ukinitev delovnega mesta .... 3 7 c) nedoseganje poprečnega uspeha . . 2 4 č) težja kršitev delovne dolžnosti . . 1 7 d) trajnejše zmanjšanje obsega del . . 1 3 Skupaj ... 23 38 Vsega je odšlo po volji delovne organizacije komaj ali dobrih 6 % delavcev od vseh, ki so odšli v tem času Iz podjetja. 3. Višja sila a) upokojitev b) v JLA . . n. trimesečje 1966 ... 5 . . 12 ...........1 Skupaj ... 13 Skupaj (Jan.-junij) 19 39 58 Delavci, ki so odšli zaradi upokojitve, so v večini delovodje in uslužbenci ter izključno Slovenci. Po grupah strokovnosti oziroma po kvalifikacijah so bili odhodi delavcev naslednji: H. trime- Skupaj eečje 1966 (Jan.-junij) nekvalificirani.............s s . . 150 280 polkvalificirani 50 107 kvalificirani s ». HM 177 visoko kvalificirani . > . , č . . 11 15 višje strokovni — 2 srednje strokovni »«.»«»» 6 18 nižje strokovni — 2 visoko strokovni.........s « . — — Skupaj ... 323 601 Primerjava med I. in II. trimesečjem kaže, da je odšlo v II. trimesečju znatno več kvalificiranih in visoko kvalificiranih delavcev kot v prvem trimesečju. Po letih starosti so podatki za odšle delavce naslednji: n. trime- Skupaj seč j e 1966 (jan.-junij) do 25 let.......................... 126 213 od 25 do 35 let ................. 135 259 od 35 do 45 let . . v............... 34 72 od 45 do 55 let ............. . 17 32 nad 55 let.............................11 25 Skupaj . . . 323 601 Ne le v I. trimesečju tudi v II. trimesečju je odšlo iz podjetja največ delavcev v starosti od 25—35 let (43 °/o), naslednja skupina so delavci v starosti do 25 let, ki predstavljajo 35 %> vseh odšlih delavcev ali 78 % vseh delavcev starih do 35 let, ki so odšli v prvem polletju iz kolektiva. Po narodnosti so odšli iz podjetja naslednji delavci: Slovenci.................... . . Hrvati........................... Srbi............................. Neopredeljeni............... . . Šiptarji . . .................... Muslimani........................ Skupaj . . JI. trimesečje 1966 Skupaj (jan.-junij) . 113 230 . 107 179 . 70 108 . 21 62 . 12 20 . 2 . 323 601 Po narodnosti je odšlo največ Slovencev, bodisi v drugem trimesečju ali pa kumulativno. V istem obdobju smo sprejeli 533 delavcev oziroma vsega letos 904 delavce ali 303 delavce več, kot jih je odšlo v istem času. Vzroki za sprejem so bili naslednji: 1. objektivno pogojen sprejem a) zaradi povečanja obsega del b) zaradi nadomeščanja odšlih delavcev................... Skupaj . 2. Drugi vzroki sprejema: a) vrnitev iz JLA . . . . . b) vrnitev iz šole - . . . , Skupaj 11. trimesečje 1966 Skupaj (jan.-junij) . 312 486 343 . 491 829 H. trimesečje 1966 Skupaj (jan.-junij) . . 3 . . 39 18 57 . . 42 75 Zaradi povečanega obsega del in za nadomeščanje odšlih delavcev smo v II. trimesečju sprejeli od 491 kar 62% nekvalificiranih delavcev, od katerih je 76% delavcev starih do 25 let. Za komulativno obdobje je isti podatek naslednji: od 829 delavcev je 67 % delavcev nekvalificiranih, od katerih je 53 % delavcev starih do 25 let. To je nekaj ugotovitev o fluktuaciji delavcev, vendar samo ugotovitve nam ne bodo zadostovale, če podatkov ne bomo skušali uporabljati pri vsakodnevnem delu. Zakaj se delavci otepajo zaščitnih pokrival? Vsako zaščitno sredstvo je namenjeno zaščiti določenega dela telesa, ki je tako ali drugače ogrožen med delom. Vsako tako zaščitno sredstvo je torej vedno le v korist tistemu, ki ga uporablja. Pa vendar se dogaja še vedno prepogosto, da delavci ne zahtevajo teh zaščitnih sredstev. Nasprotno, prav vsiliti jim jih je potrebno in uporabljajo jih le več ali manj zato, ker jih morajo. Nedavno tega sem obiskal jeklarno na Ravnah na Koroškem. Ker me je uslužbenec vodil v obrate, mi je vratar nekako avtomatično pomeril obseg glave in v istem mahu že ponudil čelado brez kakršnega koli komentarja. To mi je bilo všeč. Občutil sem, da jeklar skrbi za varnost svojega gosta. Nesreče se ne dogajajo ob vsakem prekršku, pa vendar lažje in hitreje nezavarovanemu. Naši delavci pa delajo na krajih, kjer kaj hitro lahko kaj pade na glavo. Koliko je bilo do sedaj že poškodovanih glav? Kaj bi bilo treba storiti, da bi delavci zahtevali zaščitna pokrivala in da jim jih ne bi morali vsiljevati? Menim, da naši ljudje v glavnem odklanjajo ta pokrivala zato, ker niso lična, ker je z njimi neprikladno delati, posebno sklonjeno, in ker je v poletnih mesecih še po vrhu pod njimi hudo vroče. Naštete slabosti bo potrebno odstraniti ali pa omiliti in izdelovalcem zaščitnih pokrival postaviti naslednje pogoje: 1. Zaščitno pokrivalo naj bo lahko. Ima naj izrazito lepo belo, rdečo ali modro barvo. Tudi se mora lahko prati. 2. Pokrivalo naj bo lepo izoblikovano ne pa kot kak vojaški šlem iz prejšnjega stoletja. 3. Pokrivalo naj se nasaja na glavo s posebnim pasom, ki se lahko primerno razširi ali zoži. Na ta način so lahko vsa pokrivala iste velikosti. Pas mora biti mehak, da ne žuli glave. Tako nasajeno pokrivalo, naj ima zadaj dovolj prostora za zračenje lasišča. Ker je nasajeno na glavo, ni nevarnosti, da bi padlo z glave pri sklanjanju. Na zadnji strani pokrivala pa naj bi bil v obsegu od ušesa do ušesa formiran žleb, ki bi preprečeval, da bi se deževnica ne stekala za vrat. Tako bi pokrivalo služilo tudi ob dežju. In končno zaščitno pokrivalo naj bi imelo lično in funkcionalno oblikovan ščitnik. Delovodje in tehnični vodje naj^ bi imeli pokrivalo v drugi barvi; tako da jih je možno že na daleč opaziti. Prepričan sem, da bodo delavci radi segali po ta-tem zaščitnem pokrivalu, ga s pridom uporabljali in jih ne bo treba siliti, da si zaščitijo glavo. lože Lipovec Strela in nje nevarnosti V letnem obdobju pogosto slišimo, da je strela povzročila veliko škodo na objektih. Njene žrtve pa so tudi ljudje in živali. Strela, katera udari v neki objekt, ki se nahaja v območju najbolj naelektrene atmosfere, je zelo močan, toda kratkotrajen tok. V praksi poznamo dve vrsti atmosferskih električnih praznjenj. Prvo atmosfersko praznjenje je iz nevihtnih oblakov na zemljo ali med seboj, ki se dogaja s hudim pokom in bliskom, drugo pa se pojavlja ob zelo lepem vremenu zaradi premikanja zračnih gmot in temperaturnih razlik. Žrtve le-teh praznenj so običajno daljnovodi, ki prehajajo čez vzpetine in druge visokonapetostne naprave. Če pogledamo na naša gradbišča, vidimo, da je več objektov, v katere lahko udari strela in povzroči gospodarsko škodo ter človeške žrtve. Najbolj privlačni objekti na gradbišču so tisti, ki so najbolj prevodni za električni tok. Vedno pa ta teorija ne drži, saj se zgodi, da strela udari poleg strelovoda ali mimo prevodnega objekta v slabše prevodnega. Na gradbiščih so najbolj izpostavljeni objekti razna gradbena dvigala, montažne igle, jeklene konstrukcije, stolpi z vodnimi rezervoarji, jekleni ali leseni jambori z električnim omrežjem ter cevni odri. Navedeni objekti so več ali manj ogroženi, kar pa je seveda odvisno od področja, kjer se gradbišče nahaja. Poznamo določena področja, ki so zelo izpostavljena streli. Pogostokrat se postavlja vprašanje, kaj bi se zgodilo z žerjavovodjem, ki se nahaja v kabini, če bi udarila strela v žerjav? Gradbeni stolpni žerjavi so grajeni v glavnem v kletkasti obliki. V elektrotehniki predstavlja kletkasta jeklena konstrukcija tako imenovano Faradayevo kletko, v kateri se mi nahajamo ob udarcu strele in nas ne bo poškodovala. Torej žerjavovodja je v kabini, ki je kovinska, poleg tega jo še obdaja kletkasta jeklena konstrukcija žerjava, na varnem. To pa ni priporočilo, da naj počaka na nevihto v kabini. Pri udaru strele v žerjav bi dobil zelo neprijetne občutke poleg tega pa mu strela lahko poškoduje vid in sluh ter je le boljše, da zapusti žerjav ob pravem času. Zadrževanje v bližini privlačnih objektov ni priporočljivo, čeravno so le-ti dobro ozemljeni. V neposredni ■ bližini takih objektov smo prav tako v nevarnosti. Nastajajo namreč velike napetostne razlike.v zemlji in zraku, ki so lahko usodne, ker se uveljavijo tudi, če je V bližini dobro ozemljen kovinski predmet, na katerega preskoči tok. Strela poprečne moči ima približno 60.000 amperov pri nekaj milijonih voltov napetosti. Strela pa traja le kratek čas, komaj stotisočinko sekunde, zato pa tok strele nima v tako kratkem razdobju polne moči. Če bi se sproščena električna energija ob atmosferskem praznjenju pretakala v daljšem obdobju, bi nastala silna rušilna moč, proti kateri praktično ne bi imeli zaščite. I Kljub temu da pri nas do sedaj še ni bilo večjih poškodb zaradi strele, pa ne smemo zanemarjati zaščite proti njej. Zaradi večjega sevanja atmosfere so bolj pogosto neurja tudi tam, kjer so bila doslej redkost v več desetletjih. V podjetju imamo mnogo nezavarovanih stalnih in začasnih objektov, ki predstavljajo veliko vrednost. Zaščititi moramo vse objekte, stalne in premične. Premični objekti so predvsem gradbeni žerjavi, za katere je predpisana posebna strelovodna zaščita. Strelovodna tehnika danes ne zahteva posebnih naprav in pozlačenih konic, temveč ustrezni prerez ozemljitvenih vodnikov (pocinkan železen valjanec) in temu primerno izvedbo strelovodne instalacije z majhno električno upornostjo, da prenese vse toke strele brez poškodb. IZGRADNJA HIDROENERGET- SKEGA IN PLOVNEGA SISTEMA NA DJERDAPU Vladi Jugoslavije in Romunije sta na podlagi predlogov strokovnih komisij sprejeli 12 posebnih konvencij, ki regulirajo mnogoštevilna ekonomska, pravna in tehnična vprašanja. V tem sporazumu je predvidena naslednja izgradnja objektov in izvajanje del na profilu SIP — Gura Vai za izkoriščanje hidroenergetskega potenciala Donave: — dve elektrarni istih tehničnih karakteristik, ena bo na jugoslovanski, druga na romunski strani, medsebojno bosta povezani z linijo visoke napetosti; — pretočne pregrade v koritu Donave in dve nepretočni pregradi; — v perspektivi gradnja železniškega mostu na pregradi. Takoj se izdela cestni most preko pregrade širine 7,8 metra in 2 stezi za pešce 1,10 metra. in 2,10 metra; — ureditev donavskega korita niz vodno od pregrade; — dograditev pomožnih objektov, ki so potrebni za eksploatacijo hidroenergetskega in plovnega sistema; — dograditev objektov za zaščito obale in objektov, kateri se morajo zaščititi zaradi akumulacijskega bazena. Upoštevajoč odškodnino, izgradnjo celotnega hidroenergetskega kakor tudi plovnega sistema, bodo znašali stroški 400 milijonov ameriških dolarjev. Za izgradnjo objektov za plovbo, pretočnico, predpristanišče in zgradbo za signalizacijo bo od te vsote porabljeno 95 milijonov ameriških dolarjev. Za to vsoto bosta obe vladi kreditirali djerdapsko rečno upravo, na katero bosta prenesli po dograditvi vse objekte, namenjene za plovbo. Po letu 1971, ko bo plovni sistem prenesen na to upravo, bosta obe državi Jugoslavija in Romunija dobili vrnjena vložena sredstva v enakih delih. Obe državi bosta financirali in izvajali dela na tistih objektih sistema Djerdap, ki se nahajajo na njenem teritoriju. S sporazumom je tudi določeno, da se stroške okrog izgradnje objektov porazdeli v enakih delih na obe državi in se predvideva možnost da se kolikor je investicija na eni strani večja od polovice skupne vrednosti investicije za izgradnjo sistema Djerdap, praviloma porazdeli na obe stranki. Vsi objekti sistema, Djerdap na jugoslovanskem teritoriju bodo last Jugoslavije, a objekti, zgrajeni na teritoriju Romunije, bodo last Romunije. S posebno konvencijo, ki regulira eksploatacijo hidroenergetskega in plovnega sistema Djerdap, je predvideno tudi upravljanje in vzdrževanje objektov po letu 1971, ko bo celotni sistem v obratovanju. Jugoslovanske objekte bo upravljalo podjetje HE Djerdap, ki se bo vključilo v energetski sistem Jugoslavije, z romunskim delom pa HC »Portile de Fier«, ki se bo prav tako vključilo v narodni energetski sistem Romunije. Z objekti, zgrajenimi za potrebe plovnega sistemi, pa bo upravljala djerdapska rečna uprava. Ta uprava bo organizirala eksploatacijo plovnega sistema, vzdrževala predpristani-šča. rečne pretočnike, kakor tudi plovno pot v gornjem in spodnjem toku Donave. V zimskem času bo morala organizirati tudi razbijanje velikih ledenih plošč in pravočasno evakuacijo ladij skozi pretočnice. • GLAVNI OBJEKT HIDROSISTEMA Glavni objekt hidroenergetskega plovnega sistema se v glavnem sestoji iz dveh nepretočnih pregrad, dveh pretočnic za ladje, dveh elektrarn in pretočne pregrade. Sistem bo zgrajen na profilu SIP — Gura Vai, 233 km niz-vodno od Beograda ali 942 km od izliva Donave, Vsa raziskovalna dela okrog lokacije same pregrade so dala podatke ,da je profil SIP — Gura Vai najboljši, • predvsem je padec Donave na relativno kratki razdalji zelo velik. Pri obdelavi podatkov o bilancah voda od leta 1910 do 1957 pri Oršavi so bili dobljeni podatki o letnem pretoku 5515 m* na sekundo. V deževnem obdobju je pretok 7915 m3 na sekundo, ob suši pa 3690 m3 na sekundo. Ta letni pretok vode na tem sektorju je enak letnemu pretoku Nila, ki pa je po dolžini mnogo večja reka kakor Donava. Razumljivo je, da predstavlja takšen pretok vode v sekundi ogromno vodno silo. Če pa pomislimo, da se bo z izgradnjo pregrade nivo vode dvignil za okoli 34 m in da bo instalirani pretok elektrarne 8700 m1 na sekundo, potem je razumljivo, zakaj so se odločili projektanti za lokacijo prav na tem mestu. Djerdapsko jezero, ki se bo formiralo v dolžini 130 kilometrov, bo vsebovalo 1,6 do 2,5 milijona m1 vode. Ta količina bo razumljivo močno pritiskala na samo pregrado. Pregrada pa ni kompakten gradbeni objekt, ker sta na obeh obalah pretočnice za ladje, so zato zapornice, ogromna jeklena vrata na pretočnicah in veliki jekleni spusti na pretočni pregradi takšnih dimenzij in teže da bodo lahko uspešno vzdržaii ogromen pritisk. Na sredini toka Donave in s lem tudi na sredini celotnega objekta, ki bo z vsemi objekti vred dolg 1278 m, se bo nahajala pretočna pregrada, dolga 441 metrov s 14 pretočnimi polji. Vsako pretočno polje bo široko 25 metrov. Na levi in desni strani pretočne pregrade, na naši in romunski strani* se bosta nahajali po ena elektrarna. ki bo dolga 214 metrov in široka, če vključimo tudi »sifon«, 77,85 metra. V vsaki elektrarni bo montirano po šest proizvajalnih agregatov. Skupna instalirana moč bo okoli 2050 MW (megawrtt). V poprečnem hidrološkem letu bo proizvodnja energije 10.020 GWh (gigavvattnih ur). To proizvodnjo bo dalo 12 agregatov. Vsaka turbina bo imela premer 9,30 metra, trifazni generator pa bo imel premer rotorja 19,20 metra. Skupna teža vseh 12 turbin bo 20.400 ton, vtem ko bo dvanajst generatorjev težkih skupaj 21.000 ton. Če k tem številkam dodamo še številke, ki vsebujejo težo ostale opreme, — jeklene zapornice, mehanizme za odpiranje in zapiranje pretočnih kanalov za prehod ladij, žerjavov in ostalega, potem bo skupna to-naža opreme skoraj 62.000 ton. Obseg del in veličino celotnega objekta je mogoče razumeti iz naslednjih podatkov. Izkopali bodo 8,418.777 m3 materiala v višini temeljev in še 4,726.589 m3 v samih temeljih. V celotni objekt bodo vgradili 2.683.757 m3 betona in 40.000 ton betonskega železa. Vrednost vseh pripravljalnih del je 6 J/o skupne investicijske vsote ali 25 Vb od vrednosti osnovnih gradbenih del. Gradbena dela na jugoslovanskem delu glavnega objekta bo izva.i Ho združeno gradbeno podjetje >•~ igoinvest«, v katerega je vključeno 7 naj večjih gradbenih podjetij: Hidrotehnika Beograd, Hidroizgradnja Sarajevo. Mostogr arlnja Beograd, Ivan Milutino 'č Beograd, Trudbenik Beograd. Bagrsko podjetje B~ grad. GP Rad Beograd. Poleg tega bo na vzporednih delih, tj. pri gradnji cest sodelovalo še večje število gradbenih podjetij iz SR Srbije. Bosne ‘n Hercegovine in Makedonije. Glavni projektant na jugoslovanski strani je »Energoprojekt«. Za ostale projekte objektov pa je angažirano več specializiranih projektantskih organizacij iz Beograda, Novega Sada, Sarajeva, Za-ječara in Titovega Užica. Prav tako je prevzel Energoinvest kompleten inžiniring z dobavo celotne opreme. Od šestih kompletnih 'lidroagre-gatov bo ZSSR dobavila tri kompletne hR.oagregate, od ostalih treh hidroagregatov bo dobavil tri turbine »Litostroj« v sodelovanju z leningrajskim metalnim zavodom. tri generatorje in vseh •šest transformatorjev pa bo dobavil Rade Končar iz Zagreba. Hidromehansko opremo in dvigala bodo dobavila jugoslovanska podjetja ki so v sestavu poslovnega združenja »Progres-Invest« v Beogradu. »Metalna« iz Maribora in »Litostroj« iz Ljubljane. ® NEENOTNA GRADBENA MEHANIZACIJA Med našim obiskom v Djerda-pu so v glavnem kopali gradbeno jamo. Vgradili so tudi že prve ku-bike betona. Ogled te mehanizacije nas je pravzaprav razočaral. Pričakovali smo, da bomo na tako velikem gradbišču, kot je izgradnja hidroenergetskega sistema Djerdap in ki je naše naj večje gradbišče od leta 1964 do 1971, videli najmodernejšo in predvsem tipizirano gradbeno mehanizacijo. Na vprašanje, ki smo ga zastavili na sestanku z izvajalci, zakaj ni tako, so nam odgovoril, da so ob pričetku del pobrali vso razpoložljivo mehanizacijo, ki se le že nahajala v Jugoslaviji. Investitor ni imel časa iti po tisti poti, ki jo zahteva naša bančna, devizna in uvozna politika. Zato so v glavnem dobili gradbene stroje, ki so bili kot eksponati na raznih spomladanskih in jesenskih sejmih, bodisi v Beogradu, Zagrebu ali Novem Sadu. Tako smo videli univerzalne bagre, namenjene za gradbeništvo in rudarstvo, vzhod" nonemške, zahodnonemške, iz ZSSR z eksplozijskim pogonskim motorjem ali celo z elektropo-gonskimi motorji. Vsi bagri so z. 2 m3 čelno žlico, njihova urna kapaciteta s to žlico pa je od 70 do 100 m3/h. Podobno je z dumperji. Videli smo dumperje znamke Ferlini, Faun, Krupp in MAZ, Nosilnost teh dumperjev je od 20 do 35 ton. Tudi pri buldožerjih in nakladačih smo videli znamke evropskih in ameriških proizvajalcev. Prav zato ker in^jo toliko različnih tipov strojev, jih je bilo ob našem ogledu skoraj polovico v popravilu. Dograjene imajo zelo velike in dobro opremljene delavnice, v katerih lahko opravijo vsa vzdrževalna in remontna dela pri dobro založenem skladišču rezervnih delov. Za izdelavo betona imata podjetji Hidrotehnika Beograd in Hi" drogradnja Sarajevo vsaka svojo betonarno, obe sistema Loro-Pari-sini, ki dajeta vsaka po 70 m* betona na uro. V eni betonarni sta vgrajena dva mešalca Loro-Pari-sini z vsebino 2500 1. K betonarnam razumljivo spadajo tudi separacije. Vsako podjetje ima z0' pet svojo. Celotne naprave obeh betonarn in separacij; ki so avtomatske, nudijo zaradi obsežnosti, | velikega števila transportnih trakov in deponij impozanten pogled — čeprav je vse skupaj nerazumljivo, da je investitor dovolil p°' sta vite v dveh popolnoma enakih naprav na istem kraju. Za prenos betona za gradbene objekte, kakor tudi za pomoč pri montaži hidromehanske opreme bodo služili trije vzporedno montirani kabelski žerjavi z nosilnostjo po 15 ton* Dolžina kabelskih žerjavov je 549 metrov. Posode za beton pa bodo vsebine 3—6 m* S ZELO MLADI KADRI IN SKRB ZANJE Zanimivo je. da so zaupali izgradnjo tako važnega objekta, kot je HE Djerdap razmeroma zelo mladim strokovnjakom. Povsod, kjer smo kontaktirali na samem gradbišču z voditelji P053-meznih sektorjev, smo naleteli 1,3 mlajše inženirje in tehnike Tudi glavni inženir je zelo mlad. *** vprašanje, zakaj tako. so nam od govorili, da so ti kadri »izgoreli* pri gradnji hidrocentrale »Baji«3 Bašta«. Od skupnega števila 55 tehničnega kadra, je zaposleno gradbenih inženirjev, trije strojni inženirji, dva elektroinženirj3’ ostali so gradbeni in strojni tehniki. V bližini Kladova, nizvodno. r'd bodoče pregrade je postavljen« moderno delavsko naselje »Kara-taš« z udobnimi zgradbami za okoli 1800 delavcev. Vsi prostori so centralno ogrevani. V našel j d so restavracija, čitalnica in ostal prostori, ki služijo za kulturne i" športne prireditve. Objekti bodo po končanih delih služili za raz voj turizma. Djerdap ne bo predstavljal samo gospodarskega objekta za izkoriščanje vodne energije, temveč bo postal zauimi* tudi za turizem. S svojim 130 k'” dolgim bazenom, z vodno potjo, novim cestami ob jezeru in okolici jezera bo omogočil razvoj različnih možnosti organiziranja Pri' reditev na vodi, od plavalnih, ve' slaških do ribolovskih tekmovanj-Poleg tega je ob Donavi grad d« lubac. katerega imajo namen re' stavrirati in ga pripraviti za tu' ristični objekt. Predvidevajo, da bo z izgiad njo hidroenergetskega sistem« Djerdap. plovnega sistema Djerdap. z jezerom, z izgradnjo novi naselij in komunikacij, kakor tu z zanimanjem tujih turistov z3 samo sotesko Djerdap postal najskrajnejši vzhodni del naše dr žave najvažnejši in najprivlačnel ši turistični rajon kontinenta!« Evrope. M. A: Kako skrajšali čas za razopaževaaje betona Dandanes je eden od bistvenih elementov za skrajšanje roka gradnje čim hitrejše kroženje ozažev, to se pravi, čimhitrejSc razopaževanje konstrukcije in nato opaževanje naslednjega dela konstrukcije. Zato bomo v tem članku skušali na kratko pregledati probleme, ki se tičejo hitrega razopaževanja. tJEUgODHA RAZPORED/fEV PODPOR Kako torej lahko vplivamo na . to, da se skrajša čas za razopaževanje? V času, ko želimo konstrukcijo razopažiti, mora biti beton že tako trden, da z gotovostjo lahko prevzamemo tedaj nastopajoče obremenitve. Da bi lahko hitro razopažili, si lahko pomagamo samo na tele tri načine: 1. zmanjšati je treba obremenitve, katere delujejo na zgradbo, 2. izboljšati je treba kvaliteto betona, 2. pospešiti je treba strjevanje betona. 1. Zmanjšanje obtežbe. Obtežbe lahko zmanjšamo tako da: — se izognemo uskladiščenju materiala — tudi tistega, ki ga dobimo pri razopaževanju konstrukcije — na ploščah in — da razporedimo opore v kar največjih razdaljah. Pri razopaževanju plošče je plošča obtežena s svojo lastno težo in z normalno koristno obtežbo, ki nastopa med delom; pri betoniranju zgornje plošče pa še z betonom zgornje plošče. Obtežba, ki jo mora prenesti plošča, je odvisna torej od razporeditve opor za opaž zgornje plošče. Slika 1 in slika 2 nam kažeta neugodno in ugodno razporeditev obtežbe pri betoniranju zgornje plošče. 2. Izboljšanje kvalitete betona. Kvaliteto betona lahko izboljšamo tako: — da pristopimo k predhodnim študijam granulometrične krivulje mineralnega agregata, oziroma k sestavljanju mineralnega agregata iz posameznih frakcij; — da omejimo na najmanjšo možno mero količine dodane vode; — da vpeljemo in da vztrajamo pri strogi kontroli betona in njegovih sestavin. Pri enaki dozi cementa lahko trdnost betona med enim in drugim gradbiščem variira tudi za 100 odstotkov. Tako velike razlike nastopijo predvsem zaradi različne sestavine mineralnega agregata, zaradi količine dodane vode in zaradi različnega vgrajevanja betona. Pri različnem vgrajevanju betona mislimo na različnost sredstev, s katerimi beton vgrajujemo, in na različno vestnost pri vgrajevanju betona. Dobro sestavljen beton, ki ga vgradimo z neprimernimi sredstvi, bo nedvomno beton različnih kvalitet. Nasprotno pa bo dal beton, ki je slabo sestavljen in vsebuje veliko vode, toda je dobro- vgrajen, dobre rezultate, brez velikih disperzij. Slika 3 nam kaže statistično porazdelitev rezultatov preskusov za tri različne vrste betona: — z »a« je označen beton MB 280, najzahtevnejši od vseh treh vrst preiskanega 'betona, ki ima veliko disperzijo, t. j. katerega trdnosti se zelo spreminjajo, — z »b« je označen beton MB 260, srednje kvalitetni beton od preiskanih treh vrst betona, ki ima srednje veliko disperzijo in — s »c« beton manjše trdnosti in tudi manjše disperzije. V vseh treh primerih je bila zahtevana ista marka betona Lj. MB 210. Šrafiranj del med krivuljami nam pove, da bo število negativnih preiskav pri vseh treh vrstah betona precej enako. 3. Pospešitev utrjevanja betona. Strjevanje betona pospešimo tako, da — po možnosti uporabimo vrste cementa, ki hitreje dobijo trdnost ali pa da cementu dodamo pospeševalce in — da pazimo na to, da se beton strjuje pri primernih temperaturah. Normirana temperatura za strjevanje betona je +20* C; na to temperaturo so tudi vezane normirane 28-dnevne trdnosti oetona. Ce je temperatura nižja od 20" C, se bo beton strjeval počasneje, če bo višja, pa hitreje. UqODNA RAZ PORED/fE y PODPOR y//////////Z7//////////7/7////////////////\ Ce hočemo ugotoviti, koliko dni dalj se mora beton strjevati, če se strjuje pri temperaturi, ki je nižja od 20* C, moramo 28 dni deliti z 0.853 od svoje trdnosti. H koncu še nekaj pripomb, ki so važne za razopaževanje betonskih konstrukcij: — pred razopaževanjem konstrukcije se moramo prepričati, če je beton že dosegel predvideno trdnost; — vedno je v našem interesu, da kolikor je le mogoče zadržimo razopaževanje. Trdnost, ki jo beton v resnici dobi, je odvisna od mnogih okoliščin, ki nastopajo na gradbiščih, kot na primer: napake, ki bL!K.M 3 5 . i ■B J / A L r $ 2£o 300 3SO 32o Pa Vi-orcrt merjene trc/nos-O se pojavijo pri merjenju temperatur, nečistoča vode in mineralnega agregata, napake v doziranju sestavin betona, neustrezen cement itd. Iz teh razlogov moramo vedno izdelati več betonskih kock, ki jih hranimo na gradbišču pri enakih pogojih, kot se strjuje beton konstrukcije. Seveda se lahko za. ugotovitev trdnosti konstrukcije uporabijo tudi vse tiste metode, pri katerih betona ni treba streti. Dva razloga sta, zaradi katerih želimo čimbolj podaljšati čas do razopaževanja, in sicer: 1. trdnosti mladega betona se od prereza do prereza zelo razlikujejo. Pri starem betonu pa se trdnosti betona med posameznimi prerezi skorajda ne razlikujejo. Iz tega sledi praktični zaključek, da se pri mladem betonu mnogo hitreje dobi prerez, ki ne dosega potrebne trdnosti, možnost porušitve konstrukcije je zato pri mladem betonu dosti večja kot pri starem betonu. 2. Stalne deformacije so večje, če obremenimo še mlad beton. Z drugimi besedami to pomeni, da se povečuje polzenje betona, če obremenimo beton še prej, preden se beton dovolj strdi. Ta ugotovitev je zelo važna, ker izhajajo različna razočaranja in prevelikih deformacij konstrukcije (npr. drugačna porazdelitev sil v konstrukciji skeletnega sistema, izguba napetosti pri preinapetem betonu). Poskusi so pokazali, da se polzenje betona poveča za 30 °/e, če razopažimo beton po treh namesto po 14 dneh. Kot pri vseh drugih karakteristikah betona so tudi v tem primeru disperzije rezultatov pri mladem betonu veliko večje kot pri starejšem betonu. »g. Milivoj Šircelj POGOJI, POD KATERIMI LAHKO DELAJO UPOKOJENCI Po spremembi in dopolnitvi temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju je položaj upokojencev različen glede na dolžino delovne dobe. Upokojencem, ki so dosegli starostno pokojnino na podlagi dobe 40 let (moški), oziroma 35 let (žene), se pokojnina izplačuje, čeprav opravki0 kakršnokoli delo. Zavarovancem, ki so dosegli starostno pokojnino Pred 40 leti delovne dobe (moški) oziroma pred 35 leti (žene), smejo stopiti v delovno razmerje in delati manj kot polovico polnega delovnega asa ali opravljati takšna dela in naloge, katere se ne smatrajo za delovno razmerje, imajo pravico do pokojnine. Takšna zaposlitev se jim ne računa v zavarovalno dobo za povečanje oziroma ponovno določitev Pokojnine. Uživalci starostne pokojnine, ki so dosegli pokojnino po Predpisih iz leta 1957 s polnim delovnim stažem 35 let, se smejo zapo-1 i in delati manj kot polovico polnega delovnega časa in imajo pri m pravico do izplačila pokojnine, česar po prejšnjih predpisih niso hneli. NEOPRAVIČENI IZOSTANKI Z DELA Ali se neopravičeni izostanki z dela lahko izenačujejo z neplačanim dopustom in če je treba za takšne izostanke plačati prispevek za so-Claln° zavarovanje? , 'Po nobenem predpisu temeljnega zakona o delovnih razmerjih niti v rugih predpisih ni predvideno, da bi se lahko neopravičeni izostanki 2 dela izenačevali z neplačanim dopustom (74. člen temeljnega zakona 0 delovnih razmerjih). Za dneve neopravičenega izostanka z dela ni treba P acati prispevka za socialno zavarovanje, ker za te dneve delavcu ne Pripada osebni dohodek, pa tudi pavšalno plačilo prispevka za socialno Zavarovanje za tak primer ni predvideno. Po 127. členu temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju se zavarovalno dobo za pokojnino priznava samo čas v delovnem raz-IB^U s Polnim delovnim časom, kar pomeni, da neopravičenih izostankov e a ne bi mogli šteti v zavarovalno dobo, brez ozira na to, da delovno razmerje ni prekinjeno. PLAČILO PRISPEVKA OD OSEBNEGA DOHODKA IZ DELOVNEGA RAZMERJA NA SREDSTVA dana sindikalni podružnici ^a sredstva, ki se po sklepu delavskega sveta dodelijo sindik Ini o ružnici, se ne plačujejo prispevki iz delovnega razmerja po določilih gj’ C'ena temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov (Ur. 1. SFRJ, • 32 64) Prispevki po omenjenem zakonu se plačujejo na prejemke s varjene iz delovnega razmerja, razen na prejemke, ki po 44. členu a °ba predstavljajo stvarne stroške. ^ katere namene bo sindikalna podružnica uporabila dodeljena (jj6 -S\Va’ octtoča podružnica sama Razne pomoči, ki jih sindikalna po-v Uzn’ca svojim članom, se ne štejejo za osebne dohodke delavcev 40 ^tena omenjenega zakona in se zato tudi na njih ne obraču-a in plačuje prispevek iz delovnega razmerja. Kje smo z osebnimi dohodki? Nekaj primerjav z drugimi podjetji v Jugoslaviji Centralni odbor sindikata grad- podatke o poprečnih terenskih do-bincev Jugoslavije je letos zbral datkih in poprečnih OD za nekaj podatke o poprečnih osebnih dohod- značilnih delovnih mest. kili za dobo od VIII. do XII. 1965 Poglejmo le nekaj podjetij in Pa (čas po reformi). Prav tako je zbral poprečje anketiranih podjetij. Podjetje »Gradis«, Ljubljana . . . »Tehnika«, Ljubljana .... »Radi, Beograd Tempo, Zagreb . . Beton, Skopje . . Vranica, Sarajevo Poprečje .... ? = ni podatkov, OD - »Gradis«, Ljubljana. . »Tehnika«, Ljubl jana. . Poprečje anket. podj. . NK A. Delavci PK K VK V 000 S din Poprečno OD TD OD TD OD TD OD TD OD TD 42,8 6,5 47,7 7,1 62,5 13,4 74,9 . . 15,6 54,2 9,7 38,5 9,3 44,7 10,1 58,1 12,0 82,9 16,3 51,9 10,5 — — 42,7 5,6 50,1 9,2 64,9 12,8 52,1 8,9 — — 43.6 9,9 57,5 13,7 70,7 16,1 51,9 12,1 36,4 ? 41,4 ? 49,5 ? 68,1 ? 48.9 ? 38,2 j> 38.8 ? 49,7 ? 61,1 ? 47,9 ? 40,4 6,0 44,9 7,5 55,1 10,5 68,8 12,1 51,4 9,1 mesečni neto osebni dohodki, TD = terenski dodatek B. Uslužbenci Pom. N. s. V, Poprečno 42,8 6,5 54,4 7,4 79,1 13,1 111,1 15,5 91,5 14,2 — — 60,9 — 79,5 16,7 129,6 44,0 90,9 22,1 49,8 6,1 51,3 10,3 71,7 13,9 103,4 16,9 77,2 13,6 Delavci in uslužbenci skupaj (A + B) »Tehnika«, Ljubljana . , Rad, Beograd . . Tempo, Zagreb . Beton, Skopje Vranica, Sarajevo Poprečje podjetij C. Značilna delovna mesta Poprečni mesečni OD neto v 000 S din OD TD Indeks 60,6 107 n,i 56,4 100 10,7 54,9 97 9,3 57,2 101 12,1 53.7 95 — 50,6 90 ? 56,2 100 9,9 Podjetje »Gradis«, Lj. Tehnika, Lj. Rad. Beograd Tempo, Zagreb Beton. Skopje Najnižji prejemki: snažilka pri »Radu«, Beograd 30.200 S din mesečno. Naj višji prejemki: direktor pri »Komgradu«, Beograd 289.700 S din mesečno. Številke pomenijo dejansko izplačane OD in ne startne osnove. Naše podjetje je pri poprečnih Snažilka Delavec III. sk. Zidar Tesar Tehnik (s prakso) Direktor 42,8 38,7 49,9 53,1 i 15,8 232,6 58,9 33,5 48,9 68,1 96,1 244,6 30,2 39,3 53,3 69,9 80,8 219,6 51,8 53,1 59,3 61,2 85,1 179,4 44,3 48,9 54.4 55,7 139,4 202,8 manjkljivo normiranje gradbenih' del. In res je na zadnji seji DS podjetja spremenil, to je poostril norme za čistilna dela. Podatki GO sindikata gradbincev žal niso zbrani po poprečnih prejemkih vseh delavcev, temveč samo po značilnih poklicih. Zato moramo vzeti podatke s pridržkom. Vendar pa nam tudi taka primerjava pomaga odkrivati, kje naj izpopolnjujemo našo delitev osebnih dohodkov. Križanka Vodoravno: L član kolektiva, vodja enote v Bosanskem Brodu, 9. blagor, 10. okrasni kamen, 11. prastaro mesto v Mezopotaniji; rojstni kraj Abrahama, 12. začetek abecede, 13; zatočišče, 16. znani češkoslovaški smučarski skakalec, 20. sloviti zdravnik antične Grčije. Navpično: 1. kratica družbeno-poli-tične organizacije, 2. zvezna država v ZDA, znana po rasnih nemirih, 3. tehnični pomočnik mariborske PE, 4. ena izmed treh zahtev francoske revolucije (enakost), 5. rimski cesar; tudi okrajšano moško ime, 6. glavni števnik, 7. cestni prelaz, pod katerim je gradilo naše podjetje cesto, 8. novinar, ki piše tudi v Gradisov vestnik, 14. zarja, 15. polet, 17. pomožni glagol, 18. dva samoglasnika, 19. tehnična enota za moč. 1 3 4 5 fr 7 8 9 W m H n D ib 15 in 14 n 18 11 20 OD praviloma nad poprečjem anketiranih podjetij. Ko pa pogledamo razpredelnico C, pa vidimo, da so posamezni značilni ročni delavci pod poprečjem. Preseneča sorazmerno visok OD snažilke v primerjavi z gradbenim delavcem. Ugotovili smo, da gre za »bogate«, to je blage norme za čistilna dela in verjetno hkrati za po- Iz tujih logov Angleško pisateljico Marie Corelli so vprašali: »Zakaj se pravzaprav ne omožite?« Začudila se je. iDa bi se omožila? Doma imam psa, ki zjutraj zarenči name, papigo, ki se ves dan dere, in mačko, ki se vsako noč pozno in tiho priplazi domov. Cernu mi bo potemtakem še mož?« Obnašanje železa v betonu : Ko železo vgradimo v beton, je to navadno rjasto, čestokrat celo zelo rjasto. Toda če čez nekaj časa razbijemo beton in pogledamo isto železo, bomo opazili, da je popolnoma gladko, da površina nima več rje. Rja je izginila oziroma bolje — pretvorila se je v kalcijev ferit, ki je sol bele barve. V katodnem območju se rja pretvori v nek hidroksid, ki je le malo topljiv in brezbarven. Zaradi tega je armatura zaščitena, dokler je njena okolica dovolj alkalna. Armatura v resnici ni v nevarnosti, ker je armirani beton dovolj alkalen in gost in ker ni podvržen nobenim agresivnim vplivom. Vsroki za korozijo armature Poleg dveh že navedenih vzrokov korozije, to je: .— nepremišljena uporaba nekaterih dodatkov in — nezadostna zaščitna plast betona okrog armature, nastopajo še tile vzroki, ki povzročajo korozijo armature: — nezadostna doza cementa, — slabo zmešan beton, — debelejši sloj rje na površini železa, — razpoke, — luknjičav in porozen beton itd. Obširne preiskave so dale tudi še tele izkušnje: — če je granulacija mineralnega agregata pravilna, vpliv doze cementa ni več odločilen; — hitrost korozije armature upada s povečanjem zaščitnega sloja betona; — vpliv razpok na korozijo armature je bistveno odvisen od tega, koliko so razpoke odprte v globini armature. Vplivi raznih dodatkov, ki vsebujejo klor, so bili že opisani v prejšnjem članku. Na korozijo seveda vplivajo tudi razni dodatki, ki se dodajajo cementom (žlindra in podobno). V tem kratkem pregledu smo torej spoznali vzroke za nastanek korozije pri betonskih konstrukcijah in pa tudi zaščito proti korozijskim pojavom pri armiranem betonu. Dober in gost beton ter zadosten zaščitni sloj betona nam bosta prihranila kasnejša neprijetna presenečenja. (Po »Annales de L'institut tehnique du batiment et des travaux publics, december 1965.) Zaradi izpopolnitve poglavja o koroziji v gradbeništvu si oglejmo ta problem še pri vodovodnih napeljavah. Na določenih področjih je korozija vodovodnih instalacij postala že po nekaj letih zelo pereča in stroški za popravila po koroziji poškodovanih napeljav stalno naraščajo. Kako se ti korozijski pojavi pokažejo? V glavnem se pojavijo na ceveh iz galvaniziranega jekla, po pocinkanih ceveh. Zelo malo se korozija pojavlja na črnih ceveh; nobenega korozijskega pojava pa ni opaziti na bakrenih ceveh. Pri preiskavah cevi se je ugotovilo, da so bile tanke cevi prežrte v manj kot v treh letih; cevi z debelimi stenami pa v manj kot v šestih letih. Pri pregledu pogostnosti poškodb glede na geografski položaj naselij v večjih mestih se zdi, da so nekateri mestni predeli bolj izpostavljeni koroziji kot drugig. Končno zapažanje pa je še to, da korozijske poškodbe v času zadnjih deset let vedno bolj naraščajo, torej se je moralo v tej dobi nekaj spremeniti. Nekatere spremembe so opazne, o vplivu drugih sprememb, ki so nastale, pa lahko samo sumimo. 1. Voda — Pomanjkanje naravnih izvirov za potrebe velikih mest je vedno večje; vedno večje je pa tudi onesnaženje obstoječih izvirov in rek, iz katerih zajemamo in čistimo vodo. V teh desetih letih so se zato v vodi pojavili novi elementi kot: — produkti, ki se uporabljajo za sterilizacijo vode kot npr. klor; — čistilna sredstva, ki se po čiščenju vode ne dajo več odstraniti iz nje; — v vodi raztopljeni plini (kisik, ogljik). 2. Nekateri pogoji, ki nastopijo pri položenih ceveh, ki pa sami ne morejo razložiti vseh pojavov korozije. Hkratni vpliv različnih parametrov je verjetno osnova za vsak poseben primer. Tu sem štejemo: — višje temperature vode, ki so zelo škodljive, če temperatura vode prekorači 60° C. Korozija pa se pojavlja tudi tam, kjer imamo napeljave mrzle vode; — mehčanje trde vode, kar povzroči, da se v napeljavah mehke vode ne more v notranjosti cevi napraviti zaščitni sloj iz apnenca. Korozijski pojavi pa so tudi tam, kjer ne uporabljamo mehke vode; — instalirani e vodovodnega omrežja, kjer uporabimo dve različni kovini. Ob stiku dveh različnih kovin nastanejo mikroelektrični elementi, ki povzročijo elektrokemično korozijo; — izgubljena električna energija, vendar pa lahko to zanemarimo; — bakteriološka korozija, katero pa tudi lahko na osnovi raznih preiskav izločimo vsaj v pretežnem delu primerov. 3. Cevi — Galvanizacija (pocinkanje) se je v tem obdobju zelo razvila, spremenila se je tudi njena tehnologija. Težko je vedeti, komu naj se pripišejo nastopajoče težave; vse te dolgotrajne preiskave so še v teku. Pričetek gradnje kliničnega centra v Ljubljani. Napisna tabla že stoji, kjer piše, da ga bomo gradili v kooperaciji. Prevzeli smo namreč vsa betonska dela. — Na desni: nov uspeli kovinskih obratov v Mariboru. Asfaltna baza II je zgrajena po najsodobnejših načelih. Skonstruirali in zgradili so jo sami Takšen je most čez Peračico, ko so staknili oba konca. Dolg je ISO metrov. Ob naj višjem stebru pa znaša globina 80 metrov. Gradila sta ga poslovna enota Ljub'Jana i.i »Metalna« iz Maribora. — Na desni je tajnica v kovinskih obratih v Ljubljani tovarišica Silva Kobal Na objektu IMPOL v Slovenski Bistrici delo hitro napreduje. Desno je sektorski vodja s svojimi sodelavci »Mejdunaj, v tein resnem položaju smo postati v našem podjetju vsi tako resni, da se še poštenega vica ne znebimo.« Dve s plenuma sindikatov Na nedavnem plenumu republiškega odbora Zveze sindikatov za Slovenijo se je v razpravi o strokovnem izobraževanju oglasil tudi Bogo Pečan in začel: Sistem kvalifikacij je pri nas ustvaril že tako zmedo, da včasih niti žena ne ve. kaj je pravzaprav trenutno njen mož... Potem je malo pomislil in nadaljeval: — Ampak tudi žene ne dajo dosti na formalne, papirnate kvalifikacije. Njih zanima predvsem — plača! (»Pavliha« 1900) PRVA SLIKA: Umivanje in čiščenje orodja po delu. Počasi delavci spoznavajo, da je dobro urejeno orodje najboljši pomočnik pri delu. — DRUGA SLIKA: V gramoznici na Otiškem vrhu. kjer nas čas že preganja. Videti je velikanske zaloge gramoza. — TRETJA SLIKA: Po starem običaju so tudi na stolpnici na Jesenicah postavili smrekico. Kaj to • pomeni, gradbinci najbolj sami vedo. — ČETRTA SLIKA: Stolpič na Ravnah na Koroškem tik-pred. predajo '■* Sklepi organov samoupravljanja uo Ljubljana SKLEPI II. redne seje upravnega odbora gradb. vodstva Ljubljana z dne 17. VI. 1966 1. Ugotovi se, da so bili sklepi 1. redne seje UO gradb. vodstva izvršeni. 2. Sprejme se na znanje poročik) o izpolnjevanju letnega plana in poročilo o obračunu proizvodnje s 16. majem. V zvezi s tem ee sklene, da je pri centrali podjetja urgirati likvidacijo obračunov za sanacijo PBM in strehe na konzorciju. 3. V zvezi z uskladitvijo režijskih stroškov gradb. vodstva z obsegom prevzetih del je sklicati sestanek med vodstvom podjetja in tehničnim vodstvom gradb. vodstva. Na sestanek je povabiti tudi predsednika del. sveta gradb. vodstva, o rezultatu teh pogovorov je poročati na naslednji seji upravnega odbora gradbenega vodstva. 4. Delavcem, ki so zaposleni pri gradnji napajalne postaje v Savi, se odobri 40 •/• povišanje terenskega dodatka 5. Odobri se ocenitev upravičencev do nagrad po internem pravilniku gradb. vodstva za merjenje del. uspeha za obdobje od 1. I. 1966 do 15. VI. 1966. 6. Prošnji Štefana Valentaka in Antona Gužvinca za posojilo za gradnjo stanov, hiše je najprej odstopiti centrali. Kolikor iz centralnega fonda ne bi mogli odobriti posojila, bo prošnji znova obravnaval DS gradb. vodstva. 7. Prošnjo tov. Alojza Brezigarja za nakup starih lesenih elementov je odstopiti v rešitev komerc. odd. gradb vodstva. Predsednik UO gradb. vodstva Ljubljana: Franc Zorko SKLEPI III. redne seje upravnega odbora gradbenega vodstva Ljubljana, z dne 14. VII. 1966 1. Ugotovi se, da so biil sklepi II. redn< seje UO gradbenega vodstva izvršeni __ j2 vzemši sestanka med predstavniki central« podjetja in predstavniki gradbenega vod stva, ki je bil prekinjen in se bo v kratken nadaljeval. Sprejme se na znanje poročik o prvem delu tega sestanka. 2. Sprejme se na znanje poročilo o izpol nitvi letnega plana gradbenega vodstva ol prvem polletju in poročilo o polletnem obračunu proizvodnje. 3. Ker je betonarna slabo izkoriščena, j( izdelati študijo o ekonomičnosti betonarne 4. Delavcem, ki bodo zaposleni na gradbišču v Kopru, se odbori 40 % povišanje terenskega dodatka, delavcem, ki bodo zaposlen: na gradbišču v Gameljnah pa 20 •/•. 5. Pooblasti se upravo gradbenega vodstva da v zvezi z zmanjšanjem del postoponu ukine delovna mesta pomožnih delovodij in delavce, ki so zasedli ta delovna mesta, razporedi kot brigadirje. Ker preostalo število delovodij kljub temu ne bo v sorazmerju s prevzetim delom, upoštevajoč pri tem še delovodje, ki so letos zaključili šolanje, je delovodje razporediti po gradbišču tako. da ne bodo delovod-je imeli na posameznih gradbiščih prekomerno število nadur. 6. Glede na prekomerno število bolniških izostankov je vsestransko poostriti kontrolo nad bolniškimi izostanki. 7. Delavskemu svetu gradbenega vodstva je predlagati, da razporedi sredstva iz preostalega čistega dohodka iz leta 1965 v viši. ni 117.502 N din v celoti na sklad skupne porabe gradbenega vodstva. Ljubljana, 15. VIL. 1966 Predsednik UO gradb. vodstvo Ljubljana: Franc Zorko UO Ravne SKLEPI I. redne seje UO PE »Gradis« Ravne na Koroškem z dne 7. VII. 1966 1. Za predsednika. UO PE je izvoljen tov. Karel Ficko, za namestnika pa tov. Ludvik Rudolf. 2. Potrdi se plan dopustov za leto 1966. Predsednik UO — PE: Karel Ficko Svet SPO Ljubljana SKLEPI III. rednega zasedanja Sveta samostojne obračunske enote Strojnega prometnega obrata Ljubljana z dne 22. junija 1966 1. Zapisnik II. rednega zasedanja Sveta z dne 12. V. 1966 se potrdi. 2. Sklepi zadnjega zasednja so bili realizirani. 3. Poročilo o sklepih DS in UO podjetja se sprejme na znanje. 4. Glede na zamišljeno preventivno vzdrževanje mehanizacije, naj bi se vzdrževanje skušalo kombinirati z eventualnimi manjšimi popravili na terenu, katere bi opravili strokovnjaki servisne službe, to pa zaradi tega, da bi prihranili eno vozilo. Za preventivno vzdrževanje SPO nima vozila, zato bi bilo potrebno premestiti servisno vozilo iz KO v SPO. 5. Po zaključnem računu za leto 1965 je ostalo na skladu skupne porabe 119.146.45 N din. Sklad se razdeli takole: — rezerva (ca. 33 ®/o) za stanovanja Nove Jarše...................................61,509,00 — za individualno gradnjo . . . 44,000,00 — dotacija sindikalni podružnici 3,000,00 — razni drobni izdatki.............. 4,646,45 — poslovni sklad: (za nabavo računskega stroja)...................... 6,000,00 6. Organizacijska oblika SPO naj bi se postavila na tako osnovo, da bi bili člani kolektiva zainteresirani za ekonomsko poslovanje. Enota naj bi poslovala kot ekonomska enota. Pri tem pa bi moralo biti poslovanje enote uskladeno s poslovanjem in interesi podjetja zlasti glede dispozicije strojev, nabave strojev, investicijskega popravila in podobno. Dosedanjo prodajno ceno strojnih uslug ali urne najemnine sestavljajo konstantni in variabilni elementi. Razne analize so pokazale, da so v dosedanjem poslovanju prav konstantni stroški vzrok neuspehu, ker so zelo visoki zaradi visoke vrednosti osnovnih sredstev (preko 2 milijardi). Konstantni stroški naj bi se za vse stroje in kamione, ki ne obratujejo zaradi pomanjkanja dela ali zaradi daljšega čakanja na rezervne dele iz uvoza, ustvarili v podjetju. V ta namen bi SPO dostavljal potrebno dokumentacijo centrali. V tem ni zajeta mehanizacija, na kateri se vrši investicijsko ali tekoče popravilo po predhodnem letnem planu. Vse konstantne stroške naj bi ustvarjalo podjetje, ker to mehanizacijo uporabljajo gradbene enote — SPO pa naj bi ekonomsko posloval z odmerjenimi in v naprej določenimi kvotami vseh variabilnih stroškov tj. za tekoča popravila, gorivo in mazivo ter osebne dohodke proizvajalcev. V tem primeru bi se formiralo novo — znatno znižano urno najemnino, zaradi katere bi bilo nujno z novimi najemnimi pogoji zaostriti način okrog ekonomskega izkoriščanja strojev. Treba bi bilo poskrbeti za disciplino pri izkoriščanju in dispoziciji strojev. Ker že pri sedanjih urnih najemninah težko uspemo, bi zvišanje najemnin na ekonomske najemnine ne rodile uspeha v poslovanju. 7. Zemeljska dela se lahko prevzemajo po enotni ceni če v naprej tudi pri sedanji sestavi uprave SPO, toda le tam, kjer je to ekonomsko upravičeno. Kolikor ne bi mogla služba priprave na centrali v posameznih primerih posoditi SPO gradbenega strokovnjaka, se predlaga, da se v to enoto premesti mlajši gradbeni tehnik, ki ima dovolj prakse pri izvajanju zemeljskih del in strojih. Namesto gradbenih delovodij bi uporabljal gradbeni tehnik naše starejše strojnike, kateri po sklepu zdravniške komisije ne smejo več vršiti svojega osnovnega poklica. Nakazane smernice naj se strokovno preštudirajo in končno postavi organizacijska oblika SPO tako, da bo ne samo v korist podjetju temveč tudi moralno dvigala kolektiv pri zadovoljivem ekonomskem uspehu. 8. Za nakup stanovanj in individualno gradnjo je ostalo iz sklada skupne porabe še 44.0C0 novih dinarjev. Ker celotni znesek ne zadostuje niti za nakup enega stanovanja, se sredstva razdelijo takole: Tov. Ernestu Gregorčiču, šoferju, ki je zaposlen pri podjetju že preko 20 let, se dodeli posojilo za nakup stanovanja v višini 8.000 N dinarjev. Na osnovi prošenj za posojilo iz sklada za individualno gradnjo pa se dodeli: tov. Florjanu Štucinu . . . 7.000 N din tov Antonu Stanoniku . . . 5.000 N din tov. Hildi Mlakar — Lesjak . 10.000 N din tov. Ivanki Žvab............ 5.000 N din Z ozirom na premestitev tov. Mihič Božidarja iz SPO na gradbeno vodstvo Maribor se sklene, da se stanovanje tov. Mihiča, ki mu je bilo dodeljeno v letu 1965 v Novih Jaršah, prenese na drugega prosilca, ker bo tov. Mihič dobil stanovanje od gradbenega vodstva v Mariboru. Prošnja tov. Friša se reši iz sredstev za stanovanje v Novih Jaršah, katero bo izpraznjeno oz. prosto v zvezi s premestitvijo tov. Mihiča. Iz teh sredstev se kupi stanovanje tov. Frišu v Mariboru, Stanovanje v Novih Jaršah pa se na osnovi pogodbeno doseženega lastništva s podjetjem »Pletenina« dodeli Milanu Krevsu. Podjetje »Pletenina«, kjer je zaposlena žena Milana Krevsa, bo vplačala za omenjeno stanovanje 50 ”/• cene stanovanja, Tov. Krevs se obveže vplačati 112.500 N dinarjev. Pod' jetje pa je zaprosil za posojilo 32.600 N dinarjev Ker enota SPO nima na razpolago dovolj sredstev, se mu dodeli le 9000 N dinarjev. Za razliko do zaprošene višine se zaprosi za posojilo centralo podjetja. V zadevi stanovanjskega problema tovariša Avgusta Filipiča se zadeva rešuje s KO Ljubljana tako, da se sporazumno reši tudi njegovo stanovanjsko vprašanje. Poleg navedenih stanovanjskih problemov so vložili prošnje za stanovanja še: Bac Jože, Rossi Maks, Šipka Peter, Nemanič Cvetka, Huško Stanko, Hostička Vencelj, Kru-penko Peter, Kovačevič Rajko, Bahor Jože, Marjanovič Nedeljko, Mirjanič Svetislav, Cudič Gojko, Gnidovec Janez. Polček Josip, Barašin Stojan in šuščevič Ilija. Posojilo za individualno gradnjo pa so zaprosili še- Sapanja Milan. Jeranko Jože, Colnarič Karel in Norak Ivan. Vse prošnje se zadržijo v evidenci, prioritetna lista pe se določi tekom leta, ko bodo znani pogoji nakupa oz. dodeljevanja stanovanj v prihodnjem letu. Prej navedenim prošnjam ni bilo mogoče ugoditi iz razloga, ker poslovna enota SPO nima na razpolago dovolj finančnih sredstev, da bi lahko rešila vsa stanovanjska vprašanja. 9. Za praznovanje dneva šoferjev se odobri vsakemu članu — šoferju in voznikom bagrov Liebherr, ki se Vo udeležil proslave, 20 N din. 10. Članom kolektiva SPO, ki bodo v letu 1966 dopolnili 50 let starosti ali odšli v pokoj, se iz sklada skupne porabe odobri kvota za nakup spominskega darila v višini določil pravilnika podjetja »Gradis« o dajanju spominskih daril. 11. Blagajno vzajemne pomoči naj se obvesti, naj se strojnikom in šoferjem, ki se nahajajo na terenu in nihajo možnosti privilegijev v raznem blagu, odobrijo v nujnih primerih razna manjša posojila v denarju. 12 Ker se v traktorski delavnici KO nahaja skozi vse leto po nekaj strojnikov, ki sodelujejo pri raznih manjših popravilih in nimajo možnosti, da si zaščitijo svojo obleko pred raznimi maščobami in prahom, se v traktorski delavnici organizira in namesti 30 omaric, v katerih bodo lahko strojniki shranjevali svoje rovari tako, da br^o lahko tudi zaklenjene Ob odhodu na teren je vsak strojnik dolžan ključ vrniti vodji trak- °rske delavnice, ob vrnitvi s terena pa bo lobil vrnjenega. Člani sveta predlagajo, naj bi izdelali a°v pravilnik o delitvi OD, kjer bi bili upoštevani razponi, to pa zato, ker je sedali nestimulativen. Ce upoštevamo in pri-nerjamo delo enega strojnika in drugega Hojnika na istem stroju, lahko ugotovimo, la ne moreta biti oba enako stimulirana, v6r začetnik nima enake rutine pri delu strojnik z daljšo prakso, kar pa sedali Pravilnik točno določa. Knenuje se komisija, ki bo pripravila jredloge. v komisijo se imenujejo: pripravo razponov osnove za delitev ,$ebnih dohodkov šoferjev: Marko Tomšič — predsednik Vinko Irma n — član Anton Stanonik — član pripravo razponov osnove za delitev M* strojnikov: Franc Rus — predsednik Av§ust Gomboc — Član A1°jz Kobalj - član Osnutek razponov osnove za delitev OD 'aj se pripravi v roku enega meseca. M. Posebna komisija uprave SPO je prijavila predlog sprememb delovnih mest posameznikov v upravi SPO, kar je v inte-'esu zmanjšanja režije reševala v sporazumu z upravo KO Ljubljana. Kadrovske ‘Premembe bi se v glavnem izvedle s 15. 7. l966> kolikor prinesejo na posamezne spremembe tudi organi upravljanja KO. Predlog se osvoji, kolikor je ekonomsko ^Pravičen v korist SPO oziroma podjetja m zmanjšanja režije. K taki rigorozni šted-^Ji naj se pristopi v vseh enotah podjetja, vakor tudi na centrali ne pa samo v SPO n KO. Kolikor bo ta sklep realiziran, naj ,’e °stali predlogi izvršijo preko pristojne ^misije Sveta. , 15- Prošnji tov. StošiČa Braneta, šoferja, Prosi za tri tedne neplačanega dopusta, a bi lahko letoval na morju, se ne ugodi, j^novani je svoj redni letni dopust izko-^ že v zimskem času, neplačani dopusti P* niso namenjeni za letovanje na morju. 18* Odobri se 11 dni neplačanega dopusta y°v* Jančarju Feliksu, katerega potrebuje ureditev svojih privatnih zadev. Dopust mu odobri izjemoma glede na obveznost 10 Podjetja. 17. Pritožbi šoferja tov. Dovča Franca se ugodi, vendar v mejah pravilnika o delitvi OD Strojno prometnega obrata. Predsednik sveta: Avgust Filipič uo Celje SKLEPI II. redne seje upravnega odbora »Gradis« PE Celje, ki je bila dne 7. VI. 1966 1. Finančno stanje: izračun dohodka per i5. V. 1966: Obračun dohodka za navedeno obdobje izkazuje preveč izplačanih osebnih dohodkov v višini 100.384,03 N din, kar je posledica nizke realizacije v mesecu maju 1966 in dviga osebnih dohodkov v mesecu aprilu 1966. Največji primanjkljaj izkazuje sektor Majšperk, kjer so bila dela prevzeta »na ključ« z zelo nizko ceno. Prognoza realizacije za mesec junij in julij kaže porast realizacije (junij 60 mio., julij 58 mio. S), tako, da ob sedanjih pogojih obračuna ni pričakovati povečane izgube. Od meseca marca 1966 se povečanje plač ne regresira iz rezerve iz leta 1965. Po izjavi predsednika centrale se bo eventualne primanjkljaje krilo v polletju in ob koncu leta. Edinica Celje ima v tej kvoti še ca. 20 S mio. . . Ker je neuspeh posledica dviga osebnih dohodkov na račun rezerve iz leta 1965 in nizko prevzetih del v Majšperku, se naj primanjkljaj krije iz rezerve OD iz leta 1965. Za edinico je nujno prevzeti nova dela in ukiniti vse sektorje z nizko realizacijo. Forsirati je dela na novih objektih (samski dom, blok B-7) in poostriti delovno disciplino. 2. Angažiranost PE Cf^je: 2e sklenjene pogodbe: S din 365,06 mio. od tega gradb. d. 313,88 100 Ve prevzeta dela S din 31,97 mio. od tega gradb. d. 31,97 skupaj: 3 din 597,03 mio. od tega gradb. d. 345,85 Izvršeno do 15. V. 1960 S din 305,54 mio. od tega gradb. d. 217,32 Ostane še: S din 291,49 mio. od tega gradb. d. 127,53 Dela, verjetnosti 80—99 °/o S din 325,06 mio. od tega gradb. d. 206,00 Dela, verjetnosti 50—80 ®/o S din 390,00 mio. od tega gradb. d. 220,00 Dela, verjetnosti pod 50 °/o S din 1460,00 mio. od tega. gradb. d. 930,00 Skupaj predv. del: S din 2772,09 mio. od tega gradb. d. 1701,85 3. Podjetju GIP »Ingrad« Celje se odstopita zaprošeni lokaciji na Otoku III, za gradnjo dveh stanovanjskih blokov s tem, da se veže na komunalno ureditev Otoka III. (Odstop omenjenih lokacij je predhodno odobren tudi s strani centrale). 4. Nujno potrebno bi bilo, da preide naš projektivni biro k izdelavi cenenih in enostavnih načrtov za stanovanjsko gradnjo, kolikor hočemo ostati konkurenčni ostalim gradbenim podjetjem. 5. Pri obravnavi predosnutka pravilnika o nagrajevanju strok, kadra in organizatorjev' proizvodnje po delu, je UO osvojil II. varianto, vendar s pripombo, pri členu 17: Sam ključ za izračun naj bi ostal po efektivnih urah in amortizaciji, vendar bi bilo potrebno pred sprejetjem analizirati kvote za režijo in se smatra, da je prispevek 1,40 previsok. 6. Potrdi se finančni plan podjetja za leto 1966. 7. Prošnji tov. Brankoviča Mladena za prevedbo iz NK v PK delavca se ne more ugoditi, ker si višjo kvalifikacijo lahko pridobi le s tovrstno šolo oz. tečajem. Zaradi prizadevnosti pri delu, pa mu ODS lahko poviša tarifno postavko do PK delavca. 8. Prošnji tov. Ivana Višnjiča s sektorja Šoštanj za 1 mesec neplačanega dopusta, se ne ugodi. 9. Prošnji tov. Terezije in Franja Sever za dodelitev skupnega prostora v delavskem naselju Celje, se ne ugodi. 10. Prošnja tov. Ivanke Pogačnik za dodelitev prostora v garaži za garažiranje osebnega avtomobila, se reši na ta način: Prostega mesta v garaži ni. Je pa trenutno prosta garaža, katere najemnik je tov. Razpotnik. Tov. Pogačnikova bi ev. ta prostor lahko uporabljala začasno, vendar v dogovoru s tov. Razpotnikom. Overovatelja: Pogačnik Ivanka 1. r. Kukovič Ivan 1. r. Predsednik UO: Šafarič Janko 1. r. Zapisnikar: Zdevc Ela 1. r. DS uprave domov Ljubljana SKLEPI Četrtega zasedanja delavskega sveta enote Uprave delavskih domov in naselij »Gradis« Centrala Ljubljana, ki je bilo v torek 21. junija 1966 v Ljubljani, Mislejeva ulica 3 1. Sklepi prejšnje seje so bili izvršeni. 2. V enoti se ukine za stalno delovno mesto referenta, ki je naročal hrano in malice od družbene prehrane Bežigrad za potrebe enot. Ugotovi se, da to delovno mesto ni bilo popolnoma izkoriščeno oziroma ni zahtevalo 8 ur dnevnega dela pač pa 2 do 3 ure. Poleg tega pa obstaja v enoti možnost, da to isto delo opravlja poleg redne dolžnosti druga oseba. V zvezi s tem se tovariš Breznik, ki je vršil to delo do sedaj, postavi na razpolago centrali. 3. V komisijo delavskega sveta enote, ki bo nadzorovala delavčevo delovno sposobnost med poskusno dobo, so izvoljeni tovariši: Švajger Anton, Zrimšek Mihael in Kos Antonija. 4. V zvezi z odločbami glede stanarine v družinskih barakah, katere je izdala Stanovanjska skupnost Bežigrad, je sprejet sklep, da ostane stanarina po dosedanjem. Ljubljana, dne 22. junija 1966 Zapisnikar: Novak Mirko Predsednik del. sveta: Mlakar Maks Overovatelj zapisnika: Zrimšek Mihel UO uprave domov DS Ljubljana Maribor SKLEPI Četrtega rednega zasedanja UO enote uprave delavskih domov in naselij »Gradis*-Centrala Ljubljana dne 29. VI. 1966 1. Sklepi zadnje seje odbora so bili izvršeni. 2. Upravni odbor je analiziral štirimesečni obračun poslovanja delavskih domov in naselij ter stanovanjskih barak za čas od 1. I. do 30. IV. 1966 ter ga sprejel k znanju in potrdil. 3. Upravni odbor je analiziral zasedbo v delavskih domovih za zadnjih 6 mesecev ter tudi zasedbo po procentih od strani enot. Ugotovljeno je, da je zasedba zadovoljiva. 4. Glede družinskih barak na Tomačevem pa je odbor sklenil, da najemnine ostanejo še naprej po starem in da se ne upoštevajo najemnine, ki jih je odredila stanovanjska skupnost Bežigrad. Kar se tiče vodovoda za stanovanjske barake na Tomačevem pa je odbor sklenil, da je potrebno skupno s pravno službo podjetja rešiti to vprašanje tako, da bi vsako podjetje za svoje barake montiralo svoje števce za vodo Kolikor to ni mogoče, naj za naše barake skuša montirati odštevalni števec, a podjetja o tem obvesti. 5. Ker je na zadnji seji ukinjeno mesto tovariša Breznika, ki je n&ročeval hrano za stanovalce, je odločeno, da naj bi v bodoče ta dela opravljal Novak Mirko poleg svojega rednega dela. 6. Za čas bolezni upravnika naselja Tomačevo je vršil njegovo delo tovariš Novak Mirko. Rešeno je, naj vodja uprave domov in naselij sam v svojem delokrogu reši vprašanje nadurnega dela tovariša Novaka. 7. Vodji uprave delavskih domov tovarišu Švajgerju je odobren dopust in ga za čas dopusta od 10. do 31, VII. zastopa tov. Mlakar Maks poleg rednega dela, Overovatelj zapisnika: Zrimšek Mihael Predsednik UO: Grilc Ivan SKLEPI sprejeta na III. rednem zasedanju DS Gradis GV Maribor, ki je bilo dne 15. VII. 1966 v sejni dvorani uprave, Maribor 1. Pri obravnavi sklepov, ki so bili sprejeti na II. rednem zasedanju GV, je bilo ugotovljeno, da so bili vsi sklepi izvršeni in obravnavani na podlagi priporočil DS. 2. Dnevni red zasedanja se dopolni, in sicer s poročilom o delu UO. 3. Namestnik predsednika UO, tov. Staro-vasnik poroča o delu UO, oziroma o sklepih, ki jih je UO sprejel na svoji III. redni seji. UO je obravnaval na svoji seji polletno bilanco, vprašanje povečanja cene stanovanja in prehrane v DUR, vprašanje režijskih stroškov in zmanjšanje režije, poročilo o problematiki GV, kreditiranje prosilcev za posojila za individualno stanovanjsko izgradnjo, delitev OD po EE in prošnje ter pritožbe. Sklepe, oziroma predloge, ki jih je UO na svoji seji sprejel, je DS v celoti sprejel in potrdil. 4. Pregled polletne bilance, katero je podal s podrobnimi analitskimi finančnimi pokazovalci šef komerciale tov. Janžekovič, je bil podrobno analiziran in so bili na podlagi širše obravnave sprejeti sklepi. Polletna bilanca se v celoti sprejme in potrdi. Rezultat polletnega dela je dokaj ugoden. DS ne more mimo tega. da se ne zahvali celotnemu delovnemu kolektivu za disciplinirano in vestno izvajanje vseh nalog, saj so delavci v prvi vrsti s tem prispevali velik delež k ustvarjenemu uspehu, Rezultat polletne, bilance nas ne sme uspavati, temveč mora biti nadaljnja spodbuda za še večjo disciplino, storilnost in čim boljšo ekonomično uporabo materialnih in osnovnih sredstev. Polletna bilanca je prikazala, da je ena izmed naših najbolj šibkih točk režija PE, kakor tudi stroški režije centrale podjetja, ki je v odnosu na realizacijo v vsakem primeru občutno previsoka. 5. Ker je na podlagi polletne bilance ugotovljeno, da ima DUR naše PE okoli 6 milijonov izgube, se sklene, da se z veljavnostjo od 1. avgusta 1966 poviša cena prehrane tako, da je cena posameznih obrokov naslednja: zajtrk 100 S din kosilo 400 S din večerja 270 S din malica 130 S din Kljub povišanju cene prehrane DUR z novimi cenami ne pokriva dejanskih stroškov. Dejnski stroški cene posameznih obrokov znašajo: zajtrk 135 S din kosilo 523 S din večerja 348 S din malica 219 S din Iz tega sledi, da vsi delavci našega kolektiva še vedno subvencirajo tiste, ki se hranijo v DUR. Istočasno se določi nova cena za stanova-škov. Dejanski stroški cene posameznih ob-avgusta 1966. Nova cena stanovanja znaša: V samskem domu v Mariboru za NK in PK . ?.................. 3.500 S din za ostale...........: . ; . . 4.500 S din v zidanih barakah za vse delavce........................ 2.000 S din v lesenih barakah za vse delavce.......................; 1.500 S din 6. DS ugotavlja, da se režijski stroški stalno večajo in v veliki meri bremenijo PE, ki zaradi teh velikih stroškov ne morejo iti v uspešni boj s konkurenčnimi podjetji. DS nadalje ugotavlja, da je bilo po predlogih in sklepih, ki so bili sprejeti v zvezi organizacijo podjetja, zelo malo storjenega oziroma skoraj ničesar razen nebistvenih kadrovskih sprememb. DS postavlja zahtevo, da se postavi pred organe upravljanja in vodstvo centrale podjetja zahtevo, da se začne dosledno izvajati vsa tista priporočila in sklepe, ki so bili sprejeti v zvezi obravnave organizacije podjetja. DS smatra to za eno izmed osnovnih nalog organov samoupravljanja in vodstva podjetja, kajti le tukaj je iskati rešitve v skladu z zahtevami delovnega kolektiva. 7. Poročilo, ki ga je podal šef ing. Borut Maister, dipl. ing. gradb., se sprejme in v celoti potrdi. Na podlagi obravnave in diskusije je bil sprejet sklep, da je ptrebno napeti vse sile za pridobivanje del za prihodnje leto. Doseženi uspehi in trenutna situacija, ki je dokaj dobra, nas ne sme zavesti in uspavati. Dela, ki jih izvajamo, bodo skoraj v celoti dokončana v tem letu tako, da ne bomo od sedanjih del skoraj ničesar prenesli v prihodnje leto. Ker je to vprašanje zelo resno, ga je treba resno obravnavati in mobilizirati vse sile za iskanje novih del, za proučevanje tržišča in proučiti, kolikor so naše cene realne. V konkurenčni boj bomo lahko šli uspešno le, če bomo prvenstveno znižali stroške režije, zboljšali organizacijo dela in pripravo dela, disciplino, in če bomo še več pozornosti polagali na roke in pa na kvalitetno izvedbo. Eden izmed močnih faktorjev je tudi pravilen in dober odnos do investitorjev, nadzornih organov in ostalih sodelavcev. 8. Na podlagi predloga ki ga je podal UO v zvezi z dodelitvijo posojil za individualno stanovanjsko izgradnjo članom kolektiva, je DS sprejel sklep, da se dodeli posojilo spodaj navedenim članom: 1. čučko Jože . . . . 5 . . i 600.080 2. Korpar Janez 700.000 3. Kodrič Anton i . 350.000 4. Borut ing. Maister . • • ; . 2,000.000 5. Mekiš Franc 1,000.000 6. Slanič Anton . . . . s • • • 1.000.000 7. Topolovec Ignac . s • . : ; 1,200.000 8. Veit Vinko a ; . 300.000 9. Rogač Franc . . • • s 3 . . 500.000 10. Habjanič Janez . . . 5 . . . 350.000 Skupaj: 8,000.000 Sklene se, da se na željo prosilcev vroči odobreno posojilo področni banki za dosego večjega oz. dopolnilnega kredita posamezniku. DS je odobril posojilo vsem prosilcem, ni pa mogel ugoditi prošnji Jakoba 2i- rovnika, ki je prosil za posojilo za nakup stanovanja. Ker gre v primeru Jakoba Žirovnika za nakup stanovanja, s katerim se ne bi povečal stanovanjski fond, se mu na osnovi 5. člena 3. točke pravilnika o dajanju posojil za individualno stanovanjsko izgradnjo članom kolektiva podjetja »Gradis« ni mogel odobriti zaprošeni kredit. 9. Ker je bilo dodeljeno prosilcem 8,000.000 S din posojila, kar je za 2,000.000 S din več, kot je bilo predvideno za posojila, DS sklene, da se pove ja za 2,000.000 znesek, ki je bil določen za posojila, in sicer iz nerazporejenih sredstev sklada skupne porabe. 10. DS sklene, da se predlaga DS podjetja da se dopolni pravilnik o dajanju posojil za individualno stanovanjsko izgradnjo članom kolektiva »Gradis« s tem, da se določi v splošnih pogojih., da se lahko odobri posojilo delavcu tudi v primeru, če ni gradnja v samem kraju ali bližnji okolici, kjčr je PE, v kateri je prosilec zaposlen, če ima delavec najmanj 15 let neprekinjene zaposlitve pri podjetju. 11. V zvezi s piedlogom UO se sklene, da se ponovno preide na delitev OD po EE upoštevajoč pri lem pravilnik o nagrajevanju delavca po EE, ki je bil sprejet na tukajšnji enoti leta 1962. 12 Poti d i se sklep UO v zvezi z dodelitvijo 150.000 S din priznavalnine delavcu Alojzu Simoniču iz Metave pri Mariboru, ki je zaradi nesreče pri delu 1954 postal 100 % invalid in zato ni dobil s strani podjetja, niti zavarovalnice kakršne koli odškodnine. 13. DS smatra, da je določilo, da se prizna nadomestilo za stroške prevoza ob nastopu letnega dopusta za člane delovne skupnosti le za tistega otroka, za katerega prejema delavec otroški dodatek, krivično do tistih delavcev, ki so bili prej po predpisih upravičeni do vozovnice K-15. Ker sredstva za nadomestilo ustvarjajo vsi člani delovnega kolektiva, smatra DS, da se spremeni določilo (dosedanje), in da se prizna nadomestilo za stroške prevoza tudi otrokom, za katere delavec ne prejema otroškega dodatka, oziroma da se določi, da se priznava povračilo vsem tistim, ki so po prejšnjih določilih bili upravičeni do vozovnice K-15. Predsednik DS: Žorž Miro L jr. DS Ravne SKLEPI II. redne seje DS-PE »Gradis« Ravne na Koroškem z dne 7. VII. 1966 1. Člani kolektiva naj se z okrožnico seznanijo z gospodarjenjem poslovne enote. Izkazujemo 1,4 % poslovnega uspeha, vendar je položaj za dobo 5 mesecev nazaj prav nezadovoljiv. Uspeli smo na licitaciji za težko progo valjarne za 530 milijonov starih din — važno je, da je delo zagotovljeno. 2. Tov. Deži Krištofič, VKV strugar se raz-reči delovnega razmerja. 3. Prošnji skupine, ki dela na objektu Osnovna šola Črna na Koroškem, se ugodi. Zmanjša se stanarina v samskem domu Dobja vas do preklica. 4. Predlog za izključitev iz delovne skupnosti, ker so podjetje zapustil samovoljno, se sprejme za naslenje: Jaže Gruber, Fric Curman, Dušan Samardjija, Alojz Blaž, Marko Medukič, Peter Glamočanin, Ivan Majcen,. Franc Arnuš. Predsednik DS-PE: Milan Majžir DS KO Maribor SKLEPI II. redne seje DS poslovne enote »Gradis« KO Maribor, dne 22. VI. 1966 1. Sprejmejo in potrdijo se sklepi 2., 3. in 1. izredne seje UO PE. 2. Sprejme in potrdi se obračun za mesec april in maj 1966. 3. Izda se okrožnica tolmačenje glede terenskega dodatka. 4. Dodelijo se akontacije sindikalni podružnici, kegljaškemu klubu in strelski družini. Predsednik DS PE: Koš Zdenko 1. r