Leto XLIX - št. 5 - CENA 110 SIT GLAS Kranj, petek, 19. januarja 1996 DANES stran 21 Strm vzpon v strašanski svetovni konkurenci Štirje sindikati enotni glede reševanja Planike Bo Megličeva ekipa morala iti? Predstavniki štirih sindikatov, ki "pokrivajo" kranjsko Planiko, so v torek na sestanku s predstavniki vlade ugotovili, da uspešne sanacije Planike s sedanjim vodstvom ne bo. Včeraj sestanek vodstva na vladi. Kranj, 19. januarja - Nastop štirih sindikatov, ki delajo v kranjski Planiki * Svet kranjskih sindikatov, Svobodni sindikati, sindikat Neodvisnost in podjetniški sindikat - v torek na sestanku s predstavniki vlade v Ljubljani gre zapisati z zlatimi črkami. Prvič se je namreč zgodilo, da so vsi sindikati glede reševanja Planike uskladili stališče in ga tudi enotno zagovarjali. V torek so se v Ljubljani sestali s predstavniki t.i. Ropove in Rejčeve sogovorniki, je, da sanacija Planike s sedanjim vodstvom ne bo uspešna. Vodstvo ni sposobno voditi podjetja, na kar kaže sanacijski program, razen tega je deležno nezaupanja tudi zaradi domnevnih nepravilnosti, ki naj bi jih ugotovili revizijski inšpektorji agencije za plačilni promet. "Sindikati smo za rešitve, ki bodo pomagale ohraniti čim več delovnih mest v Planiki. Pri tem je čas zelo bistven, odlašanja ne sme biti več. Planiko najbolj mogoča, čeprav morda ne najboljša, rešitev prenosa večinskega deleža lastništva na državni sklad za razvoj. Prav revizijsko poročilo glede domnevnih nepravilnosti pri lastninjenju oziroma oškodovanja družbene lastnine je lahko pravna podlaga za prenos 60-odstotnega deleža na sklad. Vsekakor pa bo vsaka rešitev, kakršna koli že, težavna, dolgotrajna in za delavce boleča. Kot smo slišali, ima tudi vlada z vodstvom Planike slabe izkušnje. Planika kot tudi panoga sama potre komisije, agencije za^ privatizacijo ter buje takojšnje sistemske rešitve, zlasti Vodstvo zahteva od vlade 600 milijo- sekretarjem za industrijo in predsed- finančne, m kadrovsko osvežitev, saj se nov tolarjev, medtem ko samo ni nikom upravnega odbora sklada za vsak mesec izguba samo veča," je po naredilo "domače naloge". Vprašanje razvoj Dimovskim. Ocena sindikatov, s sestanku povedal Vojko Čujovič. je seveda, kako po verjetnem prisilnem katero so se po besedah vodje pravne Včeraj se je v Ljubljani s predstav- odhodu Planikinega vodstva vzpostavi- službe v Svetu kranjskih sindikatov niki vlade sestalo tudi vodstvo Planike, ti ekipo, ki bo sposobna in pripravljena vojkom Čujovičem strinjali tudi vladni Po mnenju sindikatov bi bila za ugrizniti v trd oreh. • H. Jelovčan STRAN 3 Terezija Zorko, nova predsednica Okrožnega sodišča v Kranju Trni zadev na sodnika je prehuda obremenitev Jogurtno jajčna študentska revolucija Študentje so v torek ostro protestirali proti odločitvi vlade o zmanjševanju sredstev ' so s torkovo demonstracijo vojni organizacije pa opozarjajo, da so • U.Š. (foto J. Furlan) strani Gorenjski glas na Selu pri Žirovnici Žirovnica, 18. januarja - V soboto, 20. januarja, bo Gorenjski glas na obisku v vaseh pod Stolom. Od 9. do 11. ure se lahko krajani, ki bi nam radi kaj pohvalnega ali tudi kritičnega povedali, oglasijo v gostilni Osvald na Selu. O življenju in problemih v vaseh pod Stolom pripravljamo reportažo, s krajani pa se bodo pri Osvaldu pogovarjali tudi nekateri občinski svetniki, ki Živijo na Žirovniškem območju. Vse, ki se bodo v tem času oglasili na Selu, bo Gorenjski glas obdaril s skromnim darilom, ob tej priložnosti pa bomo sprejemali tudi brezplačne male oglase, tisti pa, ki se bodo na Glas naročili, pa ga bodo mesec dni prejemali brezplačno. Vabimo vas torej, da se oglasite in nam poveste kaj zanimivega ali tudi kritičnega o svojem domačem kraju. Poslušali vas bomo in vaša mnenja objavili v posebni reportaži. • D.S. ^OvtNA 2 MODNO 0VJM10 w usnjeno qftimewjo CLUČA> 20% ZNIŽANJE 06N OZUM ^HUNSKE ZNAMKE MISSONI W OSIAIB ZIMSKE OZUTVE HODNI SAIĐN BELLA 200/oZNIŽANJEOllAČIl vKHUNSKE ZNAMKE MISSONI, 1EZ 20% ZNIŽANJE ZUND, ZIMSKIH PLE7ENIN tNJOfflO Bled, d.o.o., Gorenjska 33c, RADOVLJICA TEL/FAX: 064/714-774,712-257, Trgovina: 712-399 RAČUNALNIKI: PIS 486DX4/100 93.335 SIT PIS 486DX4/120 95.205 SIT ali 6 x 18.250/ 12 x 9.950 SIT VODENJE TOL0VNIH KNJIG (imamo U nekaj prostih mest) NOVO TRGOVINA v Radovljici z računalniki in C P ROM igrami, Cankarjeva 70 (poleg knjigarne) delovni čas: 9-12.15-16,50 9-12 KABELSKA TV KAMNIK - DOMŽALE Maistrova 16, Kamnik telefon: 061/817-313 VAŠE OČI IN UŠESA Al KURILNO OLJE Vt PO NIŽJIH CENAH NAROČILA: skladišče Medvode tel.:061/611-340. fi11-341 B.S. Radovljica tel.:064/715-242 KAKOCILA SPREJEMAMO 24^ UR WA D AN UGODNI POSOJILNI POGOJI Gorenjska^ Banka Banka d podluhom Državni zbor sprejel višino letošnjega proračuna Več kot pol bilijona tolarjev Višina proračuna je že znana, vprašanje pa je, za kaj naj bi denar namenili. Na predlog proračuna je bilo vloženih skoraj 500 amandmajev. Ljubljana, 18. januarja • V slovenskem parlametu se danes z obravnavo vloženih amandmajev že tretji dan nadaljuje obravnava letošnjega državnega proračuna. Čaka pa jih še zakon o izvrševanju proračuna in spremembah pri pokojninskem ter invalidskem zavarovanju. Po dopolnjenem predlogu državnega proračuna za leto 1996 naj bi znašali prihodki 576,6 milijarde tolarjev, odhodki pa 567,9 milijarde tolarjev, kar pomeni, da bi bil proračunski presežek 8,7 milijarde. Po predlogu vlade naj bi ta presežek namenili za odplačevanje dolgov, za katere je namenjenih 45,3 milijarde, plačati pa bo potrebno 58 milijard tolarjev. Štiri manjkajoče milijarde naj bi privarčevali še na drugih postavkah. Predlog, da bi manjkajoča sredstva dobili z linearnim zmanjšanjem na vseh postavkah proračuna (zmanjšanje postavk za enak odstotek) doslej ni dobil zadostne podpore, kar močno pa so posegli v sredstva za sodišča in ministrstva za gospodarske dejavnosti. • Š. Ž. Spet povezani in organizirani? - V Kranju so se v sredo sestali vodilni predstavniki slovenskih sejemskih hiš (Ljubljana, Kranj, Celje, Maribor, Koper, Radgona) in se dogovorili, da bodo do 11. marca pripravili vse potrebno za ustrezno organizacijsko povezanost, ki naj bi v prihodnje spet zagotovljala, kot v začetku osemdesetih let, sejemski red in kvalitetno promocijsko nastopanje doma in v tujini. Več na 16. strani. • A. Žalar 486/80 že od 131.954,00 SIT ali 7.079,00 SIT mesečno! Tel./Faz: 064/ 22 10 40 ib roser TEL: 064/224-574 FAX: 064/224-575 CENTELIN CENTELIN CENTELIN Prodajalna Tekstilne tovarne Zvezda Kranj odprta vsak dan od 9. do 16., ob sobotah od 8. do 12. Šivilje, krojači, čevljarji, izbirajte med 70 artikli medvlog CENTELIN. ili % SLOVENIJA IN SVET Usmeritve italijanskega predsedovanja EU Italija glede Slovenije ne popušča Italijanska ministrica za zunanje zadeve Susanna Agnelli je včeraj v Strasbourgu predstavila evropskim poslancem usmeritve, ki jih bodo v Italiji uresničevali med šestmesečnim predsedovanjem Evropski uniji. Pri tem med podrobnim naštevanjem zunanjepolitičnih nalog EU ni omenila Slovenije in njenih težav pri pridruževanju Evropski uniji, pač pa je na potrebo po hitri rešitvi opozorila nemška poslanka, Oto Habsburg pa opozoril, da je to tudi varnostno vprašanje. Na fioznejši tiskovni konferenci pa je Agnellijeva ie dejala, da talija vztraja pri sklenitvi dvostranskega sporazuma, in da je vir težav pri tem sporazumevanju v Sloveniji. Papež Janez Pavel II sprejel Lojzeta Peterleta Papež se veseli obiska v Sloveniji Iz tajništva Slovenskih krščanskih demokratov so sporočili, da je včeraj papež Janez Pavel II sprejel v posebni avdienci predsednika te stranke in poslanca državnega zbora Lojzeta Peterleta. Lojze Peterle, ki je bil predsednik osamosvojitvene slovenske vlade, se je papežu zahvalil za osebni prispevek in uradni doprinos Svetega sedeža ob priznanju neodvisne Republike Slovenije, papež pa izrazil svoje veselje pred bližnjim obiskom naše drŽave. V Rimu se je Lojze Peterle sestal tudi z vodilnimi sredinskimi italijanskimi politiki - predstavniki krščansko demokratske unije (CDU) in krščanskega centra (CCDI), in razpravljal o odnosih med Slovenijo in Italijo. Tiskovna konferenca ministrstva za delo, družino in socialne zadeve Program Phare za socialne reforme Ministrica ostro obsodila torkov shod študentske organizacije. Ljubljana, 17. januarja - Tudi Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je bilo z letošnjim letom deležno tehnične pomoči evropske skupnosti v okviru programa Phare. Državna sekretarka Nataša Belopavlovic je na tiskovni konferenci pojasnila tehnično pomoč, ki jo ministrstvu v okviru programa Phare evropska skupnost ponuja na področju zaposlovanja in socialne reforme. S podpisom finančnega memoranduma oktobra lani je program 'zaposlovanje m socialna' reforma tudi uradno dobil zeleno luč za začetek izvedbe. Program za leto 1995 zagotavlja 2 milijona ekujev, načrtovana pomoč pa v predvidenem znesku 20 milijonov ekujev sega do leta 2000. Program temelji na tehnični pomoči tako domačih kot tujih strokovnjakov evropske skupnosti pri reševanju ključnih problemov na področju trga dela in socialne pomoči. Že sprejeti program za leto 95, s predvidenim trajanjem do avgusta 1997 s osredotoča na področja reforme pokojninskega sistema, krepitve aktivne zaposlovalne politike, zagotavljanje socialnega varstva in pomoči družini ter izboljšave delovne zakonodaje in krepitve socialnega partnerstva. Ob tem je državni podsekretar Miroslav Berger dejal, da je povečevanje oziroma zmanjševanje števila brezposelnih odvisno predvsem od tega, kar se bo v prihodnje dogajalo v gospodarstvu. Ne glede na to, da smo navajeni le zaposlitev za nedoločen čas razumeti kot neko varnost, pa bo ministrstvo spodbujalo tudi zaposlovanje za določen čas in s krajšim delovnim časom. Ministrica za delo, družino in socialne zadeve Rina Klinar je na včerajšnji novinarski konferenci, takoj po seji vlade, še enkrat ostro obsodila torkov shod ljubljanskih in mariborskih študentov. "Demonstracije in zur so hoteli imeti ne glede na našo pripravljenost na dialog. Prav zanimivo bi bilo izvedeti, koliko je stala izpraznitev prostora pred parlamentom in nato čiščenje po shodu. Tudi, koliko pijače so tisti dan prodali v Maksimarketu. Demonstracije niso bile namenjene reševanju problemov, namenjene so bile ustvarjanju problemov." Kot je dejala Klinarjeva, naj bi po nekaterih informacijah mariborskim študentom pot v Ljubljano plačali nekateri gostinci, možna pa naj bi bila tudi politična manipulacija. Državna sekretarka Nataša Belopavlovic je na tiskovni konferenci še pojasnila, da je v pripravi gradivo za pripravo zakona o delovnih razmerjih, ki bo obsegal skoraj 250 členov in o katerem maj bi dali svoje mnenje tudi za to'pristojni strokovnjaki. Zakon o kolektivnih pogodbah, ki naj bi bil sprejet hkrati z njim, pa je že v drugi fazi parlamentarne procedure. • M.A. Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA Obravnava proračuna v državnem zboru Komunala Radovljica Ljubljanska 27 Radovljica OBVESTILO Uporabnike komunalnih storitev na območju občin Bled, Bohinj in Radovljica obveščamo, da smo s 1.1. 1996 po Uredbi o taksi za obremenjevanje vode (UL RS št. 41 z dne 14. julija 1995), začeli zaračunavati republiško takso v znesku 15,84 SIT od m3 vode oz. 3,84 SIT od m3 vode za uporabnike, ki imajo urejeno čiščenje odpadnih voda. V prihodnje brez izvoznih stimulacij Premier opozoril, da prihaja do delne recesije, Študentje in upokojenci vztrajajo na dosedanj Ljubljana, 18. januarja - Po dveh dneh obravnave predloga državnega proračuna so poslanci uspeli obravnavati le zato so potrebne razbremenitve gospodarstva* em. polovico od skupno skoraj 500 vloženih amandmajev. Torkove študentske demonstracije so, kljub različnim pogledom nanje, zagotovile, da regresiranje študentske prehrane ostane nespremenjeno. Upokojenci se ne odrekajo poračunom. Prvi dan izredne seje državnega zbora so zagotovo zaznamovale demonstracije študentov pred parlamentom, v dobesednem in prenesenem pomenu. Medtem ko so v noči na sredo s parlamentarne fasade že oprali sledove (regresirane?) hrane, ki so jo ljubljanski in mariborski študentje zmetali nanjo, pa je bil v pogovorih dosežen sporazum o tem, da ostane hrana Več kot pol bilijona tolarjev Po dopolnjenem predlogu državnega proračuna za leto 1996 naj bi znašali prihodki 576,6 milijarde tolarjev, odhodki pa 567,9 milijarde tolarjev, kar pomeni, da bi bil proračunski presežek 8,7 milijarde. Po predlogu vlade naj bi ta presežek namenili za odplačevanje dolgov, za katere je namenjenih 45,3 milijarde, plačati pa bo potrebno 58 milijard tolarjev. Štiri manjkajoče milijarde naj bi privarčevali še na drugih postavkah. Predlog, da bi manjkajoča sredstva dobili z linearnim zmanjšanjem na vseh postavkah proračuna (zmanjšanje postavk za enak odstotek) doslej ni dobil zadostne podpore. za študente regresirana najmanj v višini 60 odstotkov, v pristojnem ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve pa bodo temeljito proučili, ali je za to potrebno res toliko sredstev, kot to zahtevajo študentski predstavniki, ali pa gre tudi za nenamensko zapravljanje. Druga pomembna dilema, ki je pred poslanci hkrati z obravnavo državnega proračuna, so spremembe pri izplačilih pokojnin in invalidnin: jasno je že, da se bodo tudi v prihodnje ravnale po gibanju plač (in ne življenjskih stroškov, kot je prvotno predlagala vlada), ni pa še odločitve o tem, ali s trimesečnimi poračuni, ali ne. Obe upokojenski stranki DeSUS in Sivi panterji vztrajajo, da poračuni ostanejo, premier pa je parlamentarce obvestil, da ti poračuni pomenijo dejansko višjo rast pokojnin, kot je rast plač. Sicer pa poteka razprava o proračunu v značilnem razhajanju med opozorili na p?' trebno razbremenjevanj« gospodarstva, kjer se po bese; dah dr. Drnovška kažejo znaki recesije, ter apetiti različnih ministrstev ter množice zahtev z lokalne ravni. Zmanjšanje prispevne stopnje za 2,7 odstotka je bilo pozdravljeno ; zaradi tega naj se plače ne bi povečale - hkrati pa je bil« objavljena vest, da se izvozne stimulacije ukinjajo. Razprava in sprejemanje posameznih amandmajev je tudi pokazala, da dogovor o proračunu med strankami vladne koali' cije ni posebno trden, saj j6 prišlo med njimi že do razhajanj, kaj pa bo dejansko sprejeto, se bo, ko bodo vse spremembe upoštevane, pO" kazalo šele na koncu. Izredna seja o državnem proračunu se nadaljuje. • Š. Z. STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE O predlogu SDSS za spremembo volilne zakonodaje Zaostriti je potrebno odgovornost poslancev SDSS predlaga, da se volilna zakonodaja spremeni Novembra lani je SDSS vloži- tev. Zato predlagamo, da se la v parlamentu predlog zakona za spremembo zakona o volitvah v državni zbor, s katerim naj bi odpravili najhujše pomanjkljivosti te zakonodaje, ki so se pokazale na volitvah v letu 1992. Najpomembnejše predloge je v imenu volilnega štaba SDSS razložil Branko Grims. Stopili smo v volilno leto 1996. Že lani ste v SDSS predlagali spremembe volilne zakonodaje. Kaj je pri tem najpomembnejše? "Da so spremembe volilne zakonodaje nujne, se je pokazalo že ob volitvah 1992. Veljavni volilni zakon Slovencem po svetu ni omogočal uresničevanja volilne pravice, ki jim jo daje slovenska ustava. Glasovanja na naših veleposlaništvih ni bilo, določbe v zvezi z glasovanjem po pošti pa so preprosto neuresničljive. Sedanji sistem dopušča mnoge manipulacije z volivci. Lep primer take manipulacije je bil "samostojni" nastop DeSUSa na lokalnih volitvah. Vemo, da njihov član v parlamentu deluje v okviru kluba Združene liste in iz poročil o stroških volilne kampanje je jasno, da je DeSUSu volilno kampanjo financirala Združena lista in tudi kak odbor LDS ie bil zraven. Financirati volilno kampanjo konkurenčni stranki je seveda skregano z zdravo pametjo, razen če ne gre za manipulacijo. Ni naključje, da se v zadnjem času množično pojavljajo razne "regionalne" stranke in podobni sateliti. Dvig praga za vstop v parlament "satelitom" onemogoči vstop v parlament in sili majhne stranke k povezovanju. Tako je politični prostor bolj pregleden, kar omogoča volivcu lažjo odloči- volilni prag poveča na pet odstotkov. Uporabljeni izračun volilnih rezultatov ne preslikava volje volivcev v parlament, saj je v korist majhnim strankam, uspešne stranke pa oškoduje. Naš predlog teh pomanjkljivosti nima." Vaš predlog torej v bistvo volilnega zakona, to je načelo proporcionalnega (sorazmernega) volilnega sistema ne posega? "Poslanci v slovenskem parlamentu žal mnogokrat ravnajo povsem v nasprotju s programom, s katerim so pridobili glasove volivcev in bili izvoljeni. Po številu prestopov poslancev imamo zagotovo "rekorden" parlament. V Socialdemokratski stranki Slovenije menimo, da je potrebno bistveno zaostriti odgovornost poslancev. Dolgoročni cilj SDSS je zato uvedba dvokrožnega večinskega volilnega sistema, ki ga volivci poznajo, saj smo tako volili župane na lokalnih volitvah. Tak sistem razbistri politični prostor, saj se morajo stranke povezati v koalicije že pred volitvami, zato je jasno, kdo bo s kom sodeloval in manipulacije niso možne. Žal pa v tem trenutku uvedbo takega sistema podpira le SDSS, za sprejem volilne zakonodaje pa je potrebna dvotretjinska večina glasov poslancev. Zato predlagamo le tiste spremembe, za katere menimo, da jih je v razmerju sil v slovenskem parlamentu možno sprejeti." Kako pa sicer kaže z zbiranjem potrebne podpore vašemu predlogu? "Preden je bil Janez Janša s skrajno umazano politično vsaj tako, kot so se v vladi nekoč že sporazumeli' "Res je bilo v javnost danil1 nekaj predlogov volilnih spre' memb, pri katerih pa predla; gatelji ostajajo na zelo načelni ravni. Tako je bil predstavljffl predlog g. Goloba in g. Emil0 Milana Pintarja, ki ni zapisa" v obliki zakona in gre boljl& razmišljanje. Predlagata korfl' binirani volilni sistem, vendaf raziskave v Nemčiji, kjer inv ajo podoben sistem Že vec desetletij kažejo, da je tak sistem za volivce težko preg' leden in nerazumljiv. V SDS? pozitivno ocenjujemo vsako razmišljanje v smeri zaostritve odgovornosti poslancev svojim volivcem. V Slovenij' moramo doseči rešitve, k1 bodo poslance zavezale njih0' vemu programu, saj so z njir" dobili mandat." Predlog sprememb volilih zakonodaje je pripravil volili11 štab SDSS, ki se očitno temel' i'ito pripravlja na volitve-Cako daleč ste s temi priprt' vami? "Volilni štab SDSS resnično dela s polno paro. Opravil' smo že evidentiranje kandidatov, sedaj je na vrsti njihovo usposabljanje. Hkrati krepim0 organizacijo SDSS, katere članstvo še vedno zelo hitr° narašča, Česar smo zelo veseli« saj je to najboljši dokaz, da se načelnost v politiki splača-Pošteni ljudje so v SDSS prepoznali svojo stranko. S tako politiko bomo nadaljevali in naša kampanja ne b° slonela na osebnih očitkih protikandidatom, kar pričakujemo tudi od konkurentov; Bomo pa seveda še kritični do vseh napak, ki jih dela slovenska vlada in jih vsi zelo občutimo. Še posebej do tistib napak, zaradi katerih so lahko ogroženi naši nacionalni interesi, ustavne pravice državljank in državljanov oziroma naša mlada država Slovenija." ' Š. Žargi igro nasprotnikov slovenske samostojnosti odstranjen z mesta ministra za obrambo, je bila tudi SDSS v vladni koaliciji. Vse spremembe, ki jih predlagamo, so bile leto dni po preteklih volitvah v takratni koaliciji že dogovorjene. Vladne stranke so sedaj spremenile mnenje, kar bi moralo biti opozorilo volivcem - zopet se bo manipuliralo, zato je ključno, kaj je kdo od politikov v preteklosti v resnici storil ali ne, kaj govori. Upam, da je zgodba s "padalcem" Jelinčičem volivce streznila. Z obravnavo našega predloga se zavlačuje, saj po dveh mesecih od vložitve še ni uvrščen na dnevni red. V strankah kalkuliraj o in nekateri niti ne skrivajo svojega nezaupanja do Slovencev po svetu. Za mene so taka stališča nesprejemljiva, saj gre za kršenje z ustavo zagotovljenih pravic naših državljank in državljanov." Vaš predlog za spremembo volilne zakonodaje ni edini, ki {'e bil dan v javnost. Kako bi komentirali ostale predloge? Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor Marko Valiavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Marija Volcjak, Cveto Zaplotnik, Danica ZavrT-Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd Šinik / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Ušla DELO - TCR, Tisk časopisov in revij, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 064/223-111, telefax: 064/222-917 / Mali oglasi: telefon: 064/223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 110 SIT MM GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Terezija Zorko, nova predsednica Okrožnega sodišča v Kranju Tisoč zadev na sodnika je prehuda obremenitev "Predstavitveni" pogovor seje sukal predvsem okrog pomanjkanja sodnikov, obremenitvah tistih, ki ostajajo in ne zmorejo biti kos naraščajočemu številu nerešenih zadev, torej o problemih, značilnih za celotno slovensko sodstvo. redu je tudi v Radovljici, kjer manjka eden od Kranj, 19. januarja - 8. januarja je pravosodna ministrica Meta Zupančič na predlog sodnega sveta imenovala sodnico Terezijo Zorko za predsednico Okrožnega sodišča v Kranju. Zor-kova ima 25-Ietni sodni staž, na radovljiškem sodišču se je preizkusila tako na kazenskem kot civilnem področju, bila zadnja štiri leta tudi vodja enote temeljnega sodišča v Radovljici, po lanski reorganizaciji sodstva pa se je preselila na civilni oddelek Okrožnega sodišča v Kranju in kot namestnica v.d. predsednika sodišča Antona Subica po njegovem odhodu novembra lani prevzela krmilo. Če začneva kar pri sodnikih; koliko vas je na Okrožnem sodišču? "Sistemiziranih je devetnajst sodniških mest, vključno s predsednikom sodišča. Še v začetku lanskega leta nas je bilo sedemnajst, trenutno pa nas je samo še trinajst, razen tega marca izgubimo Se enega sodnika. Zasedba je torej dvetretjinska. Ce bi začeli iz nič, brez bremena nerešenih zadev, bi se nam v nekaj letih spet nagomilile." V kakšnem zaostanku ste? "V reorganizacijo sodstva smo 1. januarja lani stopili s 6715 nerešenimi zadevami, v tej številki so zajete zadeve, ki smo jih po spremenjeni pristojnosti prevzeli od prejšnjih enot temeljnega sodišča. Med letom se je nabralo 6487 novih zadev, rešili smo jih 7059, v to leto pa smo prenesli 6143 nerešenih zadev. Če število zadev delite s številom sodnikov, boste lahko ugotovili, a smo dejansko preobremenjeni, saj je sodnik v povprečju rešil okrog 500 zadev, dvakrat toliko pa Jir» je imel v delu." Na katerem področju je pomanjkanje sodnikov najbolj boleče? ? 'Trem kazenskim sodnikom je od lani ostalo v 1nere^enin zadev, v preiskavi, kjer je od J^tobra samo en preiskovalni sodnik, 409, na v štirih sodnikov, na Jesenicah pa bosta marca ostala od štirih samo dva sodnika. Najslabše pa je zagotovo v Kranju. Tu namesto enajstih sodnikov trenutno dela samo šest sodnikov, od teh je ena sodnica "sposojena" z Okrožnega sodišča, en sodnik pa še odhaja." V kratkem naj bi državni zbor odločal o spremembi zakona o sodniški službi, s katero naj bi med drugim omilili "prag" za vstop v sodniške vrste, zlasti kandidatom od zunaj. Menite, da je to prava rešitev, da se sodišča spet napolnijo? "Sprememba zakona, ki bo znižala starostni prag za sodnike in skrajšala zahtevano prakso za zunanje kandidate, bo pomanjkanje sodnikov delno gotovo ublažila, ne pa povsem, saj je razlogov, zakaj razpisi za sodnike niso uspešni m zakaj sodniki še naprej bežijo v druge službe, več; od plač, ki so zlasti za začetnike pri 30 letih prenizke, težavnosti sodniškega poklica pa tudi procesne zakonodaje, če omenim le nekatere." pravdnem oddelku, kjer namesto treh sodnikov delata samo dva - eden "pomaga" na okrajnem sodišču v Kranju - 537, na gospodarskem oddelku, kjer od devetih sodnikov dela samo še šest, pa je bilanca minulega leta 2054 zaostankov v sodnem registru, 2576 pravd, štiri prisilne poravnave in 35 stečajev. Številke kažejo, da so Eroblemi najhujši v preiskovalnem in gospodars-em oddelku, čeprav nikjer ni rožnato." Kakšna pa je slika na okrajnih sodiščih? "Najlepša - pomeni, da je tudi zaostanek najmanjši - je v Škofji Loki, kjer so zasedena vsa sistemizirana sodniška mesta, razmeroma v "Sodniki Želimo tako procesno zakonodajo, ki bi postopke, vsaj nekatere, bistveno poenostavila in skrajšala. Tega nov zakon o kazenskem postopku gotovo ni prinesel. Letos se spreminja še procesna zakonodaja za civilno področje. Iz osnutkov ni razvidno, da bi se določene zadeve lahko poenostavile." Če bodo sodišča še naprej delala počasi, bodo v težavah tudi posamezni odvetniki, ker sodišč ne bodo mogli "prehitevati". Je možnost, da se bodo, vsaj nekateri, vrnili v sodstvo? "Osebno bi si tega želela, žal pa zaenkrat zanimanj iz teh vrst še ni. H. Jelovčan, foto: G. Šinik Študentje dosegli dogovor s koalicijo Študentska jogurtna revolucija V torek so se študentje obeh slovenskih univerz zbrali na protestnem shodu pred poslopjem Državnega zbora, demonstracije in pogajanja s predstavniki študentov so koalicijo očitno prepričale o nujnosti zvišanja regresiranja študentske prehrane. Na torkovem protestnem shodu na Trgu republike se ie po ocenah ljubljanske Studentske organizacije univerze (ŠOU) zbralo okrog 7000 udeležencev, ki so, po Mnenju predsednika študentskega parlamenta Andreja Prepeluha, domov °dšli z zmago. Protest študentov je potekal dokaj mir-io, ce izvzamemo obmetavanje poslopja Državnega zbora z jajci, jogurti, sendviči in snegom. Zaplet s subvencioniranjem študentske prehrane je očitno dobil svoj razplet. V torek so se o študentskih bonih ob protestnem shodu predstavniki ljubljanske in mariborske študentske vlade pogajali s predstavniki vseh parlamentarnih strank ter se dogovorili, da mora vlada v sodelovanju z obema študentskima organizacijama v roku treh mesecev od uveljavitve zakona o izvrševanju proračuna sprejeti kriterije in merila za subvencioniranje študentske prehrane. Država bo v prihodnje študentom prehrano subvencionirala za vsaj 60 odstotkov, vrednosti povprečne cene obroka, v proračunu za prihodnje leto pa bo zagotovljeno vsaj toliko sredstev, kot jih je bilo za subvencioniranje namenjeno lani. Regres za bone za študentsko prehrano bo v februarju znašala 290 tolarjev, od Deln «„r • • ui v Kn «» študentje demonstranti zaprli cesto, jih je živa veriga 'elo pohcne je bilo korektno. Ko so smaemj Parlament dva tovornjaka pripeljala Policistov odrinila čez cesto. Kmalu zatem sta p rta ra ,amenta> v akciji s0 sodelovali ki je množico 'v varni razdalji ločevala ^«a™^™ 7aradi zaresJ profesionalno ^di policisti na konjih, tako na eni ko ^ draJi rtrani pa mm F °Pravljenega dela policistov ni bilo nobenih žrtev. • (foto J. *urian, Število udeležencev (po oceni ŠOU Ljubljana): okoli 7000 protestnikov. Kakih 1500 študentov naj bi se v Ljubljano pripeljalo iz Maribora in drugih krajev, študentom je solidarnostno priskočilo na pomoč vsaj se 1500 ljubljanskih dijakov, poleg tega pa naj bi se demonstracije udeležilo še vsaj 3000 študentov, ki študirajo v Ljubljani. • (foto U.Š.) marca naprej pa se bo uskla- dentskega standarda, poleg jevala z gibanjem drobnopro- regresirane Študentske pre-dajnih cen v primerjavi s nrane tudi vprašanje štipen-preteklim mesecem. Vlada Jj in investicij v študentske bo v sodelovanju z obema domove. • U. Spehar študentskima organizacijama pripravila analizo porabe proračunskih sredstev za regresiranje študentske prehrane v preteklih letih, koalicijske partnerice pa so se na pogajanjih zavezale, da bodo v roku treh mesecev na eni od sej Državnega zbora obravnavale problematiko štu- GORENJSKA OD TORKA DO PETKA AMZS 21 intervencij so imeli v teh dneh pri AMZS, in sicer so po gorenjskih cestah opravili 16 . vlek vozil, 5-krat pa so pomoč nudili na kraju nesreče oziroma okvare. GASILCI Kranjski gasilci so se hitro odpeljali na pomoč v Staro pošto v Merkur, kjer se je sprožil požarni alarm, vendar ko so prišli tja, so ugotovili, da je bil lažen. Odpeljali so „se tudi v Praprotno v Škofji Loki, odkoder so jim sporočili, da se je zgodila prometna nesreča, in da so udeleženci nesreče ostali vkleščeni v zmečkani pločevini. Ko so prišli tja, so ljudi že uspeli rešiti in so jih odpeljali v zdravniško oskrbo, gasilci pa so poskrbeli za avtomobil, postavili so ga na kolesa in zaradi nevarnosti vžiga odklopili akumulator. Jeseniški gasilci pa so rezali veje na drevju, ki je motilo vsakdanje gibanje prebivalcev Jesenic in okolice, predvsem se je to dogajalo na Spodnjem Plavžu, 1-krat so za zdravstveni dom opravili prevoz bolnika z njihovim (gasilskim) rešilnim avtomobilom, imeli pa so tudi tehnično intervencijo v obratu žele zame na Beli. Škofjeloški gasilci so poskrbeli, da se ni požar kontejnerja razširil ali pa morda ogrozil koga od otrok in so ga hitro pogasili. NOVOROJENČKI 10 novih Gorenjcev se je rodilo v Kranju in na Jesenicah v dneh od torka do danes. V Kranju so se rodile 4 deklice, ki sta se jim pridružila 2 predstavnika moškega spola. Najtežji je bil deček s 4.550 grami, najlažja pa deklica s 3.200 grami. Na Jesenicah pa smo jokali najmanj 4-krat, ko so na svet prišli 3 dečki in 1 deklica. Najtežji je bil deček s 4.600 grami, najlažja pa deklica z 2.990 grami. KJE LAHKO SMUČAMO? Na Krvavcu imajo do 35 cm pomrznjenega snega in žičnice seveda obratujejo, V Podkorenu in v Planici je do 20 cm snega, vlečnici vozita, na Voglu je do 60 cm snega in vozijo vse naprave, na Soriški planini je 30 cm pomrznjenega snega, tudi tu vozijo vse žičnice. Na Kobli je smuka ugodna, saj imajo od 10 do 40 cm snega, vozijo pa žičnice Kozji hrbet, Kobla 1 in Kobla 2, v Cerknem pa imajo 50 do 60 cm večinoma umetnega snega, ki so ga za smučarje izdelovali že ves teden, tako da vozijo skoraj vse naprave. Užitkom naproti pa se lahko odpravite tudi na Roglo, umetnega snega, tako da obratujejo vse naprave in na vlečnicah ni čakanja. Po napornem smučanju ni stvari, ki bi bolj prijala, kot kopanje v termah Zreče, kjer med tednom pri nakupu smučarske vozovnice na Rogli priznajo 50 % popusta. POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE TEL: 064/403-871 TROOVIMAI POHIŠTVOM, SPODNJA RESNICA 81 UGODNI KREDITI DO DVEH LET IZ GORENJSKIH OBČIN Ustanovili lovsko društvo Cerklje, 19. januarja - V Cerkljah, kjer doslej niso imeli samostojne lovske družine niti svojega lovišča, so v ponedeljek ustanovili Lovsko društvo Krvavec. Doslej so namreč lovci delovali kot sekcija domačega turističnega društva. Na ustanovnem občnem zboru so za predsednika imenovah Andreja Ropreta, ki skupaj s še tremi člani iz preteklosti pomni že dve registraciji društva, prvo leta 1966 in drugo leta 1976. Samostojno društvo zdaj sicer imajo, ne pa tudi svojega lovišča, na kar so v preteklosti že velikokrat opozarjali, med drugim tudi lani na okrogli mizu ter ob pre-dlagu zakona o lovstvu. Zakonodaja jim omogoča, da postanejo najemniki pri Zavodu za gojitev divjadi Kozorog iz Kamnika, vendar s tako rešitvijo niso zadovoljni. D.Ž. 0 proračunu tudi v Šenčurju Šenčur, 19. januarja - Tudi na seji občinskega sveta Šenčur, ki bo v torek, 23. januarja, ob 15. uri, se bodo ukvarjali s proračunom. Pripravljen je namreč osnutek letošnjega proračuna, sprejeli pa naj bi tudi sklep o začasnem financiranju potreb iz občinskega proračuna v letu 1996. Beseda bo spet o občinskih simbolih in občinskem prazniku, predlagan pa bo tudi odlok o določitvi volilnih enot za volitve v organe krajevnih in vaških skupnosti. ♦ D.Ž. Še ena uskladitev lanskega proračuna Preddvor, 18. januarja - Za sinoči so v Preddvoru sklicali izredno sejo občinskega sveta, na kateri naj bi sprejeli odlok o uskladitvi proračuna občine za leto 1995 in se dogovorili o začasnem financiranju potreb iz občinskega proračuna v letu 19%. Razlog, da znova usklajujejo občinski proračun za minulo leto, je nova ocena prihodkov občine, ki jo je za lansko leto pripravilo finančno ministrstvo. Realizirani prihodki občine so za minulo leto manjši, kot je bilo pričakovati (zlasti zaradi izpada pri dohodnini), zato mora država zagotoviti večjo finančno izravnavo iz svojega proračuna. Na prihodkovni strani naj bi se pri financiranju zagotovljene porabe sredstva za finančno izravnavo povečala za nekaj več kot poldrugi milijon tolarjev, na odhodkovni strani pa resorna ministrstva predlagajo, da se povečajo sredstva za gradnjo gasilskega doma, povečajo subvencije oskrbnin pri otroškem varstvu, večja sredstva naj bi šla za mrliško ogledno službo, manjša pa za materialne stroške s področja izobraževanja in za plače v izobraževanju. • D.Ž. Plazenje zemlje v Tržiču in okolici V Preski plaz, v mestu razpoke v škarpi Tržičani že dolgo naslavljajo na državne službe dopise z opozorili o problemih z zemeljskimi plazovi, saj sami ne zmorejo odpraviti posledic. Tržič, 19. januarja - Čeprav bo marca minilo leto dni od njihovega prvega dopisa, iz države še niso prejeli niti pravega odgovora niti denarja za nujna popravila. Sedaj se že kažejo novi problemi zaradi plazenja zemlje, med katerimi jih najbolj skrbi razpoka v visoki škarpi nad tržisko avtobusno postajo. V tržiški občinski upravi se sprašujejo, ali se mora prej zgoditi nesreča, da se bo razvezala republiška mošnja z denarjem. Tržičani imajo slabe izkušnje z zemeljskimi plazovi iz preteklosti, saj je leta 1959 plaz na območju naselja Zgornja Preska" porušil več hiš in delno zasul strugo Tržiške Bistrice ob tovarni Zlit. Februarja lani so domačini in strokovnjaki ponovno zaznali večje premike tega plazu. Komisija s strokovnjaki Vodnogospodarskega podjetja Kranj si je ogledala plazišče, ki ponovna ogroža varnost 15 stanovanjskih hiš in industrijskih objektov. "To je le eden od problemov s plazenjem zemlje, na katere smo z dopisom sredi marca 1995 seznanili slovensko ministrstvo za okolje in prostor. Nevarnost za bližnjo okolico pomeni tudi opuščeni in nesanirani kamnolom v Bistrici pri Tržiču, kjer se lomijo veliki kamni iz približno stometrske stene tik nad nasljem. Na regionalni cesti Tržič - Begunje se pojavljajo razpoke in udori v asfaltu, na magistralni cesti Bistrica - Ljubelj je močno razpokan obod prvega predora, V betonski škarpi zija široka razpoka po vsej dolžini. veliko pa je problemov s plazovi tudi na lokalnih cestah. Ker v mesecu dni nismo dobili odgovora na dopis, smo ponovno opozorili na nujnost reševanja problemov, katerih sanacija bi po grobih ocenah stala kar okrog 150 milijonov tolarjev. Ministrstvo za okolje je maja lani zahtevalo poleg že poslane dokumentacije o plazu ob Kranjski cesti še predračun za geološke raziskave in sanacijska dela. Ob koncu istega meseca smo jim poslali gradivo, iz katerega je razvidno, da bi idejni projekt stal 1,2 milijona, sanacijska dela na plazu pa 28,3 milijona tolarjev. Namesto odgovora ministrstva smo poleti prejeli le poročilo slovenske vlade o odpravi posledic škode zaradi plazenja, v katerem pa tržiška občina ni bila zajeta," je ugotovil o dosedanjih prizadevanjih za republiško pomoč Andrej Žitnik iz občinskega štaba za civilno zaščito v Tržiču. Kot da ni že teh problemov dovolj, so se pojavili novi v središču Tržiča. Visoko škarpo v bregu ob tržiški avtobusni postaji je namreč močno načel zob časa. Iz nižje kamnite škarpe že izpada posamezno kamenje, v višji betonski škarpi nad križiščem pa je zazijala Široka razpoka po vsej dolžini. Ker so opazili spremembe v naklonu Škarpe, sumijo na drsenje zemljišča. "Zaradi takih pojavov ne smemo biti brezbrižni. Rušenje škarpe v Tržiču bi namreč lahko ogrozilo varnost hiš za Virjem. Žal občina sama nima dovolj denarja, da bi se lotila vseh nujnih popravil. Denar za odpravljanje posledic zemeljskih plazov se zbira v republiki, kjer bodo moraii prisluhniti tudi takim težavam," je menil župan Pavel Rupar o nakopičenih problemih zaradi plazenja zemlje. Kot sta sta povedala oba sogovornika, tržiška občinska uprava sicer razume nujnost odpravljanja že nastalih posledic, vseeno pa ne bi smeli odlagati reševanja njihovih težav do morebitne nesreče ali celo katastrofe. S. Saje 12. Mengeška marela Mengeš, IS. januarja - Mengeška godba pripravlja 10. februarja 12. Mengeško marelo. Prireditev je vsako leto pravi praznik v Mengšu. Nastopijo namreč ansambli, kjer vsaj en član izhaja iz Mengeške godbe. Letos bodo na prireditvi ob 16. in 20. uri nastopih Slovenski kvintet, Nagelj, Stopar-ji, Krim, Borisa Razpot-nika in ansambel, v katerem igra tudi Aljaž Kompare. Mengeški godbeniki se bodo predstavili s sedmimi skladbami, z njimi pa se bo (kot pevec) predstavil tudi mengeški župan. Nastopil bo tudi Mengeški zvon, med gosti pa Alfi Nipič z muzikanti in ansambel iz Avstrije. Za smeh bo skrbel na obeh koncertih 10. februarja humorist Modra kronika, prireditev pa bo posnela in predvajala TV3. Vstopnice bodo v pre-dprodaji tudi v Gorenjskem glasu, kdaj, bomo objavili v prihodnji številki. Izkupiček od letošnje 12. Mengeške marele bodo Člani Mengeške godbe namenili za nabavo instrumentov. Sicer pa je njihov cilj tako kot lani, ko so imeli 47 koncertov oziroma nastopov, tudi v letu 1996 Čimveč nastopov na različnih prireditvah. A. Ž. Nova možnost, da Bled vzbudi pozornost Bled predstavili v reviji Slovenija Revija Slovenija, ki jo v angleščini izdaja Slovenska izseljenska matica, je v zadnji lanski številki na dvajsetih straneh (in še na naslovnici) predstavila Bled. Bled - Kot je na ponedeljkovi novinarski konferenci v gostišču Maver na Bledu povedal ?lavni urednik revije Jože rešeren, so za nastanek revije v angleščini dali pobudo ameriški Slovenci, ki že niso več znali brati v slovenščini. Revija izhaja že devet let, vsako leto izidejo po štiri številke, v katerih med drugim predstavljajo tudi turistično zanimiva območja. Precejšen del zadnje lanske številke so s pomočjo Občine Bled posvetili Bledu in njegovim naravnim in kulturnim znamenitostim. Poleg županovega povabila na Bled so v reviji posebej predstavili sotesko Vintgar, Triglavski narodni park, nekatere blejske kulturnozgodovinske znamenitosti, uspešno blejsko veslaško "flota", Alpski kvintet, blejsko folklorno rave na 3. slovensko razstavo Kranj, 15. januarja - Od 9. do 18. februarja bo na Gorenjskem sejmu v Kranju 3. slovenska razstava Narava-divjad-lovstvo. Do zdaj so lovci prinesli že okrog tisoč trofej od leta 1980. Največ je trofej srnjadi, gamsov in jelenov. Konec minulega tedna pa je komisija mednarodnega sveta za lovstvo in ohranitev divjadi (CIC) začela ocenjevati trofeje, ki bodo razstavljene na 3. razstavi na Gorenjskem sejmu. Komisijo, v kateri so Veljko Varičak (Slovenija), Annibale Drobnig (Italija), Philip Kantor (Združeno kraljestvo) in Laszlo Szidnai (Madžarska), je sprejel tudi župan mestne občine Kranj. • A. Ž. skupino, gostišče Mayer, ki ga vodita Tatjana in Dietmar Trseglav,... Ker ima revija le 2.500 naročnikov, še 1.500 izvodov pa odkupijo ministrstva, gospodarska zbornica, vladni urad za informiranje, občine in drugi, med blejskimi hotelirji in ostalimi ni bilo posebnega zanimanja, da bi se predstavili še posebej; kot smo slišali na novinarski konferenci, pa bo za to šc dovolj priložnosti. Direktor enega od blejskih hotelov je ob tem pripomnil, da jih pri oglaševanju odbija predvsem majhna naklada revije. Predstavitev Bleda v reviji Slovenija je le ena od številnih oblik, s katerimi so blejski turistični delavci lani poskušali v svetu vzbuditi pozornost za Bled in njegovo okolico. Udeležili so se tudi 24 sejmov, bili na štirih predstavitvah, pripravili svetovno veslaško prvenstvo za veterane in številne mednarodne kongrese. Zelo odmevna je bila televizijska oddaja Lustige Musikanten, ki jo je televizijska hiša ZDF v živo posnela na Blejskem gradu, članki o Bledu so izšli v 24 državah sveta... Nova priložnost za promocijo Bleda se domačim turističnim delavcem obeta za prihodnja leta. Slovenska izseljenska matica jim namreč ponuja, da bi kandidirali za slovenski izseljenski piknik. • CZ. VOLITVE BREZ MEJA PIŠE: ANDREJ ŠTER ^ Bi še enega, gospod Šter - II. Z veseljem, gospod Dežman! Spoštovani gospod Deiman! Vesel sem, da se v svoji ihti kot sredstva za delo, poslužujete ravno prometa. Star kitajski pregovor sicer pravi, da komur v razpravi zmanjka realnih argumentov, se oprime zmerjanja in žalitev. Kitajci so moder narod. Sam se z vami ne nameravam prepirati, saj imam dovolj trdnih dejstev v zalogi. Na slovenskih cestah je v letu 1995 umrlo 92 (dvaindevetdeset) ljudi manj kot v letu poprej. Vsaka smrtna žrtev je zagotovo popolnoma nepotrebna, a vseeno je to najmanj smrtnih žrtev od davnega leta 1966 dalje. Tudi drugi kazalci na področju prometne varnosti so v letu 1995 - ugodni. To ni zgolj rezultat dela policije in še najmanj mene osebno. Sem pa ponosen, da dosega slovenska policija tak uspeh ravno v času, ko sem ji, kot minister -predpostavljen. Natančno bomo vzroke za varnostno uspešno leto 1995 še analizirali, nesporno pa je, da so svoj delež prispevale tudi "neobičajne" aktivnosti, kot npr. TV oddaja NIKAR, preventivna akcija VARNA POT V ŠOLO, pritisk civilne družbe v času obravnave zakona o prometni varnosti, iskanje poti do ciljnih skupin najbolj ogroženih ali nevarnih v prometu (pešcev, starejših, otrok, kolesarjev, mladih voznikov, zasvojenih za alkoholom, tabletami, drogo). Prav te, neobičajne (seveda le za slovensko "domačijskost") aktivnosti so morda tista kaplja čel rob prej tako prisotne melanholične ugotovitve, da "je tako, koi pač je", javnosti bomo v kratkem predstavili nove oblike varnostnih akcij, s katerimi želimo ugodne trende nadaljevati. Pri tem z veseljem podpiram tudi vaše napotilo, naj alkohol v prometu postane od vseh obsojano ravnanje in ne "gentlemanski delikt", ki ga v resnici vsi tolerirajo. Tudi kandidati za dokazni material (recimo med poslanci in župani) bi se našli in mnenjsko varn vsi niso najdlje. In končno, moj stas it1 obraz. Temu več kot sto kilogramov težkemu problemu se bom posvetil takoj, ko bom za to imel kaj časa. Ta trenutek imam resnejše opravke. Mimogrede, tudi vi niste ravno Apolon. Pa lepo pozdravljeni, g-Dežman/ Z GORENJSKIH OBČIN Naložbe v krajevnih skupnostih občine Preddvor Zdaj je na vrsti obnova mostu na Beli Ljudi motijo zlasti slabe ceste, meni župan preddvorske občine Miran Zadnikar, ko ob konculeta govori v nekaterih zaključenih naložbah v krajevnih skupnostih. Preddvor, 19. januarja - Tik preden je zapadel sneg, so v občini Preddvor uspeli dokončati nekatera lani začeta dela. Tako je končana obnova mostu na Jezerskem, zgrajen oporni zid sredi Preddvora, urejena dva najbolj kritična odseka gozdnih cest, nekaj pa je ostalo še za letos. Obnovo mostu na Jezerskem je deloma financirala Preden je zapadel sneg, je vaščane Bašlja skrbelo, kako bo to zimo s pluženjem. Na zboru krajanov so se dogovorili, da občina prevzame to dolžnost v vseh krajevnih skupnostih in iz svojih sredstev poskrbi za nakup plugov in po-sipalnikov. Dobila je tudi resnejšega pogodbenika, ki je letos zadolžen za pluženje, tako da so bili krajani ob letošnjem sneženju veliko bolj zadovoljni s pravočasno očiščenimi cestami. Tik pred decembrskim snegom so v Preddvoru končali gradnjo opornega zidu. država, ki je za ta demografsko ogroženi kraj namnenila 1,2 milijona sredstev, občina pa je primaknila 900 tisoč tolarjev. V središču Preddvora so predčasno uspeli sanirati ovinek in tik pred snegom končali gradnjo opornega zidu. Kot je te dni povedal preddvorski župan Miran Zadnikar, bodo v kratkem opravili še uradni prevzem. V občini, ki ima 64 kilometrov gozdnih cest, veliko pozornosti namenjajo temu problemu. Doslej so uredili dva najboplj kritična odseka (v Korito in proti Suhadolniku) v Kokri, na katero odpade domala polo- vica vseh gozdnih cest. Domačini so tudi predlagali, da občina z njimi združuje sredstva za vzdrževanje gozdnih cest, ki so navadno tudi dovozne poti do njihovih domačij, saj bodo tako laže financirali obnovo. O tem so govorili tudi na zboru krajanov v Kokri pred novim letom. Dogovori o vzdrževanju gozdnih cest sicer tečejo skupaj z Zavodom za gozdove iz Kranja. V Kokri so se tudi dogovorili, da bodo denar, ki jim ga občina namenja iz proračuna, namenili za nakup "dražnikov", odvodni-kov vode z gozdnih cest. Ob cestah pa naj bi postavili tudi lope za pesek. Za letos pa je ostalo odprto vprašanje mostu na Zgornji Beli in del odseka tamkajšnje ceste, ki ga je spodjedla voda. Projekti so v delu, pravi župan, 1. februarja pa naj bi most začeli urejati. Kasneje bosta na vrsti tudi cesta in oporni zid, da ob neurjih voda ne bi več odnašala zemlje. • D.Z.Žlebir, foto: Tina Doki Si ZRCALCE, ZRCALCE.. Kranjskogorci ne bodo popustili Gradiio na kmetijskih zemljiščih ^njskogorsra ob«„a je sprejela svoj odlok ^J^JJSKSS{ . kranjska Gora, 18. januar Ja • Občina Kranjska Gora je sprejela začasni odlok o nujnih ukrepih na področju urlanja prostora, po katerem naj bi kranjskogorska občina sama nadzorovala gradnjo na lo Ministrstvo za okolje in prostor, ki je decembra občini Kranjska Gora predlagalo, da najpozneje v mesecu dni uskladi odlok z zakonom, v nasprotnem primeru bo ministrstvo predlagalo Vladi Re- nJenem območju, predvsem publike Slovenije, da začne Pa preprečila, da se pozida postopek pred ustavnim so-še veČ zemlje na tem, za diščem za oceno skladnosti graditelje nedvomno zanimivem turističnem območju. Ko so občinski svetniki odloka z ustavo in zakonom. Občina Kranjska Gora pa je Ministrstvo za okolje in od zadnje spremembe prostorskega plana občine Jesenice v letu 1989 in po sprejetju prostorsko ureditvenih planov v jeseniški občini leta 1991 na območju kranjskogorske občine zgrajenih najmanj deset objektov v prvem kmetijskem območju, najmanj pet objektov pa na meji takega območja. Občina Jesenice je tudi izdala več deset dopolnilnih odločb k jenjem, s katerimi so naknadno spreminjali arhitekturo stavb. Postrežejo pa lahko tudi s podatki o novih črnih gradnjah ali spremembah pri nekaterih stavbah, vendar jim ni znano, da bi v teh primerih gradnjo ustavili ali posredovali inšpektorji. Že nekajkrat so kranjskogorski svetniki tudi zahtevali, da jih mora Upravna enota Jesenice, ki izdaja lokacijska, . j| i so občinski svetniki je Ministrstvo za OKoije T_ °k sprejeli, je posredova- prostor seznanila, da je bilo že izdanim lokacijskim dovol- gradbena in druga dovoljenja, - seznaniti o nameravani gradnji in posegih v prostor, vendar se to ni zgodilo in še več: ministrstvo za okolje in prostor celo meni, da je ta njihova zahteva v nasprotju z zakonom. Občina Kranjska Gora pa vztraja, da vsekakor mora biti stranka v teh postopkih in od svoje zahteve, da je seznanjena in ima vpliv na poseg v prostor, ne bo v nobenem primeru odstopila. Kranjskogorci med drugim tudi trdijo, da ji mora Upravna enota po še veljavnem odloku o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča občine Jesenice pristojni organ zagotavljati podatke o zavezancih, ki so postali uporabniki nezazidanega stavbnega zemljišča na podlagi izdanega lokacijskega dovoljenja in podatke o zemljiščih, ki imajo po veljavnih prostorsko - izvedbenih načrtih status nezazidanega stavbnega zemljišča. Kranjskogorci bodo pri svoji odločitvi in začasnem odioku vztrajali, saj tudi menijo, da planski dokumenti nekdanje jeseniške občine, ne ustrezajo več sedanjim razmeram. Imajo pa tudi preveč slabih izkušenj, da bi Še dovolili, da se povsem nekontrolirano in mimo občin gradi na njihovem območju. • D. Sedej Ptanikini invalidi na seznamu trajnih presežkov "redvsem ničesar podpisovati! Invalidi so lahko opredeljeni kot trajni presežki, vendar pa jih podjetje mora plačevati, dokler niso "zreli" za upokojitev, Pojasnjuje Majda Maček Jančič iz Sveta kranjskih sindikatov. dom"*' 4anuaria " "5* januarja sem li, da me zavod vzame le, če gre Planika v debi i,a obvestHo o prenehanju stečaj. Opozorili so me, da ničesar ne smem bil ^,ega razmerja v Planiki. Priložen je podpisovati. Na sklep se bom pritožila..." Dro * V ^atcreni P^e» da sem po O podobnem "pismu presenečenja" sta H gramu razreševanja presežnih delavcev, pripovedovala še dva sogovornika, tudi gaje sprejel delavski svet 18. decembra, invalida. Za odgovor, kako ravnati v tem Žirv*e,Zn*nm *rajnih presežkov. V obrazlo- primeru, smo zato zaprosili Majdo Maček 2 jX'.Je *e navedeno, da sodim v kategorijo Jančič iz Sveta kranjskih sindikatov. Razlo- scitenih delavcev, ki jim delovno raz- žila je, da so invalidi sicer lahko opredeljeni pr rJe ne sme prenehati oziroma lahko kot trajni presežek, to ni v nasprotju z zat • 881110 2 moJ,'m pisnim soglasjem, zakonom, vendar pa jim delovno razmerje dei° m' Podjetje lahko odredi Čakanje na ne more prenehati, Če podjetje ne gre v Po i ^doniestilo plače bo določeno s stečaj. Podjetje jih mora plačevati, dokler F *enno odločbo..." nimajo pogojev za upokojitev. V primeru, enako je pred dnevi začela svojo pripoved da s podpisom pristanejo na prenehanje na od delavk Planike, 80-odstotna invalidka dela, jim na zavodu ne gredo pravice, kot so str^e kategorije s 33-lelnim delovnim jih deležni zdravi presežni delavci. Zato lal m zadnji operaciji 1986. leta je de- predvsem velja, naj ničesar ne podpisujejo. a Polovični delovni čas, zdaj tu, zdaj tam, Vodja kadrovske službe v Planiki Marina ap~akanju je že od predlanskega novembra, Mihovec pa je povedala, da delavka pri njih paniko se vrača, kadar jo pokličejo. zagotovo ni dobila odgovorov, kakršne , Sklep me je zbegal, ne razumem ga. Po navaja. Po novem letu je res dobilo Di strani odstavitev, po drugi me podučuje sklepe, s katerimi so razporejeni kot trajni 0 Pravicah, ki jih imam kot invalidka. Šla presežki, okrog dvajset invalidov, zaposle-*e*n v kadrovsko službo, kjer so mi nih v Planiki. Njihova odločitev je, ali se Povedali, da bom še tri mesece na čakan- bodo pritožili ali ne, v nobenem primeru pa ju» potem pa grem na zavod. Rekla sem, da to ne pomeni, da jim delovno razmerje lega ne morejo storiti, razen Če gre podjetje preneha. To jim lahko preneha samo z v stečaj, pa so trdili drugače. Pozanimala njihovim podpisom. ?eni se tudi na Zavodu za pokojninsko in Torej še enkrat isti nasvet: ničesar podpi-^validsko zavarovanje. Tam so mi poveda- sovati! • H. Jelovčan Malo pozno, a od srca 20. novembra lani sta občini Bovec in Kranjska Gora sklicali sestanek o problematiki prometnega režima na Vršiču in na ta sestanek povabili tudi prometnega inšpektorja Republike Slovenije. 15. januarja letošnjega leta, se pravi, dva meseca po sklicanem sestanku je iz Ministrstva za promet in zveze priromal na obe občini dopis, v katerem se povabljeni inšpektor opravičuje, ker se sestanka pred dvema mesecema ni mogel udeležiti. Pravi: ... »Opravičujemo se za odsotnost s sestanka 20. novembra v Bovcu v zvezi s problematiko ureditve prometnega režima na Vršiču. Prometni inšpektor za ceste, ki pokriva to področje, je bil nujno zadržan. Svojo odsotnost je inšpektor telefonično opravičil 17. novembra oslužbenki občine Bovec...« Za ministrstvo za promet in zveze očitno ni dovolj, da se je inšpektor telefonično opravičil »oslužbenki* v Bovcu -šteli so za potrebno, da se po dveh mesecih še pisno opravičijo. Malo pozno, a od srca... • D.S. Županove tožbe Pod tem naslovom je bilo v rubriki "Zrcalce" 15. decembra 1995 med drugim zapisano, da so pod podbreškim kulturnim domom kar čez noč izkopali jame in zabetonirali betonske stebre za ograjo tik ob krajevni cesti. Navedbe so neresnične in zlonamerne. Jame so bile izkopane skoraj mesec dni. V tem času sem prejel dopis predsednika KS Podbrezje, v katerem piše: "Na podlagi sklepa sveta KS Podbrezje z dne 11. oktobra 1995 vas opozarjamo, da mora biti žična ograja, ki jo nameravate postaviti ob krajevni cesti, odmaknjena od asfalta najmanj 50 do 70 cm." Zahteve iz tega dopisa sem spoštoval, saj je le eden od 20 betonskih stebrov oddaljen 5o cm od asfalta, vsi drugi pa so oddaljeni več kot 60 cm. Ne glede na ugotovljena dejstva menim, da je treba vse sporne zadeve urejati ž dogovarjanjem v domači krajevni skupnosti. Blatenje v časopisih, posebno če gre za neresnične navedbe, ni odraz pravih medsebojnih odnosov. Pa še to! Zapisano potrjuje slika, na kateri je viden tudi štor drevesa, ki je nekdaj raslo še bližje cesti. • Dr. Aleš Paulin — PODARIM "PODARIM ~ dvanajsti DOBIM DOBIM DATUM NAGRADO PODELJUJE NAGRADA bZrebmkSi 27, 12. 95 MERKUR KRANJ K0MPIF1 ELEKTRIČNEGA ORODJA ISKRA 043902 28. 12. 95 MERKUR KRANJ PRALNI STROJ IBERNA 054698 29. 12. 95 MERKUR KRANJ BARVNI TV S0NY 63 cm 084783 29. 12. 95 AVT0TEHNA VIS U 0PELC0RSA ECU1.2i3VR 236332 29. 12. 95 HENKEL ZLATOROG MB 2» g PERSILA IN FA MILA V ČISTEM ZLATU 284781 03. 01. 96 MERKUR KRANJ ŠTEDILNIK NA TRDA GORIVA WAMSLER 038435 04. 01. jd MERKUR KRANJ POMIVALNI STROJ IBERNA 055393 05. 01. 96 MERKUR KRANJ BARVNI TV S0NY 63 cm 563069 05. 01. 96 AVTO LADA U LADA NIVA 215432 08. 01. 96 MERKUR KRANJ KOMPLET ELEKTRIČNEGA ORODJA ISKRA 262815 09. 01 96 MERKUR KRANJ PRALNI STROJ IBERNA 061051 10. 01 MERKUR KRANJ POMIVALNI ST0RJ IBERNA 553015 11.01 96 MERKUR KRANJ ŠTEDILNIK NA TRDA GORIVA WAMSLER 526446 12. 01 96 MERKUR KRANJ BARVNi TV S0NY 63 cm 483024 12. 01 96 CIM0S CITROEN ZX REFLEX 1.4 i BREAK 103839 12. 01 96 HENKEL ZLATOROG MB 250 g PERSILA IN FA MILA V ČISTEM ZLATU 599276 Imetniki izžrebanih srečk dobijo vse informacije za prevzem nagrad pri PODARIM - DOBIM na naslovu: Športna loterija, d.d., Parmova 33. 61000 Ljubljana in po telefonu številka: (061) 315-925, vsak delovni dan med 8. in 14. uro. Zveza društev malih hidroelektrarn predlaga Kokro naj reši akumulacijsko jezero Zveza društev malih hidroelektrarn iz Kranja in krajevna skupnost Jezersko v gostišču ob Planšarskem jezeru na Jezerskem sklicujeta sestanek vseh zainteresiranih za gradnjo še enega akumulacijskega jezera. Jezersko, 19. januarja -Lani je bilo veliko govora o tem, kako zavarovati vodno bogastvo reke Kokre, ki ji ie zaradi velike porabe ze grozila ekološka škoda. Hudo kri je povzročila zamisel o zajemu vode iz Kokre za dosneže-vanje smučišč na Krvavcu, zaradi česar je bila na pobudo pre-ddvorske občine kas-neje izdelana strokovna študija o izkoriščanju te reke. Tudi Zveza društev malih hidroelektrarn iz Kranja ima svojo zamisel, kako rešiti Kokro pred izsušitvijo. Temu je namenjen tudi današnji sestanek, ki ga v gostišču ob Planšarskem jezeru ob 18. uri prirejajo skupaj s krajevno skupnostjo Jezersko, navzoči pa naj bi bili tudi predstavniki Zelenih Slovenije in direktor Zadruge Kraj-carica d.o.o. iz Trente Dare Kavčič. Kako v sušnih obdobjih zagotoviti, da bi do Kranja priteklo še kaj Kokre, ki jo vzdolž vsega vodotoka izdatno zajemajo mnogi odjemalci, od ribogojnic do malih elektrarn? Zveza društev malih elektrarn pre-dlaga, da bi na jezerskem, v ozki dolini Komatevri, Kokro zajezili, tako da bi nastalo akumulacijsko jezero. V sušnih mesecih bi Kokri zagotavljalo dovolj vode, ob močnejših nalivih pa bi preprečevalo poplavljanje. Ob akumulacijskem jezeru bi bila lahko tudi manjša hidroelektrarna. ' D.Ž. Študija o termalni vodi Kranjska Gora, 18. januarja - Kranjskogorska občina je z Geološkim zavodom iz Ljubljane podpisala pogodbo o izdelavi razis-kovalne študij e geotermalnih potencia-lo v na območju Kranjske Gore. V občini že nekaj časa razmišljajo, da bi termalna voda obogatila turistično ponudbo vse Zgoraj esavske doline. S študijo naj bi ugotovili, če je mogoče zajeti termmalno vodo s temperaturo 30 stopinj do 35 stopinj Celzija na globini do 2000 metrov. Ob tem naj bi se povezali tudi z avstrijskimi geologi. Za Študijo je občina Kranjska Gora namenila 3 milijone tolarjev, Ministrstvo za gospodarske dejavnosti pa tudi 3 milijone tolarjev. D.S. =1 Drugo leto mature Lanski strah pred neznanim je minil Lani v tem času so že mrzlično potekali prvi predmaturitetni preizkusi za prvo generacijo maturantov. Letos jih bodo preizkusili šele ob koncu marca. Kranj, 16. januarja - Lanska prva maturitetna generacija je bila vse leto deležna tudi velike medijske pozornosti. Po dolgih letih je bila namreč prva, ki je spet opravljala zrelostni izpit, in sploh prva, katere znanje so po vsej državi preizkušali na enoten način. Ko se je naposled dobro iztekla, tako za dijake in njihove profesorje, kot za vse, ki so sodelovali pri velikem projektu, je vsem po vrsti odleglo in z večjo samozavestjo so se lotili priprav na naslednjo maturo. Na letošnjo se zdaj v relativnem ljubem miru pripravlja blizu devet tisoč dijakov slovenskih srednjih šol. Na Gorenjskem bo letos, sodeč po dosedanjih prijavah, več kot 800 maturantov. Seveda pa se utegne po zadnji prijavi, ki bo marca, še marsikaj spremeniti. Lanske izkušnje namreč kažejo, da je bilo v začetku šolskega leta prijavljenih k maturi več, kot se jih je končno odločilo opravljati te vrste zrelostni izpit. Tisti, ki so "odstopili", so se odločili opravljati zaključni izpit, in sicer predvsem na srednjih strokovnih šolah, kjer se je šolanje končalo s tem končnim preizkusom. Z njim so se lahko bodisi zaposlili bodisi kandidirali za vpis na katero od višjih strokovnih šol. Ko so strokovnjaki letos jeseni analizirali prednosti in slabosti lanske mature, so govorili tudi o tem, zakaj se je ob zadnjem prijavnem roku za maturo odločilo manj kandidatov kot v začetku. Svoje je opravil tudi začetni strah pred neznanim. Tega je letos spričo lanskih uspehov pri maturi vsekakor manj, povsem brez tesnobe pa kajpak ne dozori nobena maturitetna generacija. Vse štiriletne srednje šole na Gorenjskem se letos spet pripravljajo na maturo, pri čemer je na gimnazijah po sto, dvesto maturantov, v strokovnih srednjih šolah pa tudi samo po pol ducata. Na gimnazijah bodo vsi vpisani v četrti letnik tudi maturantje, če bodo seveda uspešno končali četrti letnik, na strokovnih srednjih šolah pa bo njihovo število odvisno od več dejavnikov. Ponekod se za maturo odločijo najbolj sposobni, kar je razvidno tudi iz uspeha (to potrjuje stoodstotni uspeh na lanski maturi denimo na Srednji elektro in strojni šoli v Kranju ali na Srednji tekstilni šoli v Kranju), spet drugje pravijo, da temu ni nujno tako. Na nekaterih strokovnih šolah je letos več prijavljenih k maturi kot lani, kar prav tako pripisujejo lanskem dobrim rezultatom, zaradi česar je novo generacijo minil strah pred maturo. Letos 482 maturantov In zdaj k številkam. Na vseh treh gorenjskih gimnazijah bo letos 482 maturantov, kar pomeni 60 odstotkov vseh. Na Gimnaziji v Kranju je v četrte letnike letos vpisanih 227 dijakov. Pričakujejo seveda, da bodo vsi četrtošolci tudi maturantje. Po velikosti druga gorenjska gimnazija je škofjeloška, ta ima v četrtem letniku 153 dijakov. Jeseniška gimnazija bo imela 102 maturanta (enega več kot lani). Srednja ekonomska in upravno administrativna šola v Kranju bo imela od osmih četrtih letnikov letos za šest oddelkov maturantov. Njihovo število bo krepko preseglo sto, o natančni številki pa pred marčevsko zadnjo prijavo nismo slišali. Lani ta čas je bilo za maturo prijavljenih 128 dijakov. Na Srednji mlekarski in kmetijski šoli v Kranju se za programa kmetijski in živilski tehnik letos pripravlja 15 maturantov. Lani so bili na maturi le štirje, dva od njih sta jo uspešno opravila. Na Srednji elektro in strojni šoli v Kranju, kjer je lani opravljajo maturo 49 dijakov in jo stoodstotno uspešno opravilo, letos računajo na 74 maturantov. Med njimi bo za dva oddelka elektrotehnikov (55 po številu) in za oddelek strojnih tehnikov, 19 torej. Lahko se zgodi, da vsi omenjeni maja letos ne bodo pristopili k maturi, napovedujejo v šoli, kjer so imeli lani v tem času k maturi prijavljenih 60 dijakov, pa se jih je v pol leta lepo število premislilo. Srednja tekstilna, obutvena in gumarska šola Kranj letos pričakuje, da bo maturo opravljalo 12 dijakov, in sicer samo konfekcijskih tehnikov. Lani jih je bilo prav toliko, zrelostni izpit so vsi tudi uspešno opravili. Upajo, da se bo prihodnje leto to število povečalo, saj je v letošnjih tretjih letnikih za maturo odločenih že 20 dijakov. V Srednji trgovski šoli v Kranju se za maturo odločajo le ekonomsko-komercialni tehniki. Letos jih bo 30, prav toliko kot že lani. Na Srednji šoli Jesenice, kjer šolajo zdravstvene tehnike in strojne tehnike, bo letos 56 maturantov, po 28 iz vsakega programa. Na Srednji lesarski šoli v Škofji Loki pa bo v programu lesarski tehnik delalo maturo 21 dijakov, če se seveda do pomladi kdo od njih ne premisli. Na Srednji kovinarski in cestnoprometni šoli v Škofji Loki pa v oddelku strojnih tehnikov ni prevelikega navdušenja za maturo, od 26 dijakov se jih je za to odločilo samo šest. Srednja gostinska, turistična in ekonomska sola Bled, ki se letos deli na dve šoli (gostinska posebej, ekonomsko-turis-tična posebej), za maturi pripravlja dva razreda bodočih turističnih tehnikov (37), medtem ko jih med ekonomskimi ni. Še lani je bilo za maturo odločenih tudi 20 ekonomskih tehnikov. Skupaj s turističnimi se za splošne maturitetne predmete pripravljata Še dva dijaka gostinske smeri. Če bodo te številke obveljale, bo spomladi na Gorenjskem več kot osemsto maturantov. Novost letošnje mature je zgodnejši začetek, saj se esej pri slovenskem jeziku in književnosti piše že 11. maja, torej še pred fizičnim iztekom šolskega leta za četrtošolce, ko pri nekaterih še ne bo jasno, ali bodo četrti letnik sploh izdelali. • D. Z. Žlebir Občani Vodic nezadovoljni s Publicusom Kam naj odlagamo odpadke? Polne posode s smetmi na dvoriščih niso novost. Večjih sprememb še ni na obzorju. Vodice, 17. januarja • Na območju Vodic so občani v zadnjem času nezadovoljni s komunalnimi storitvami podjetja Publicus, ki skrbi za odvažanje odpadkov. Po njihovem mnenju bi morali biti odvozi pogostejši ali pa vsaj bolj točni, saj zaradi polnih posod odpadke nimajo kam odlagati. Publicus pa namerava pogostejše pobiranje smeti uresničiti šele po 1. maju. Na zasebnem podjetju Publicus iz Suhadol so povedali, da je odvoz smeti tedenski, vendar biološke in gospodinjske odpadke pobirajo ločeno. Na neparni teden v dopoldanskem času praznijo črne posode z gospodinjskimi odpadki, na parni teden pa rjave posode z biološkimi odpadki v popoldanskem času."Ker biološke odpadke na drugačen način uničujemo kot gospodinjske, želimo ljudi navaditi, da bi jih sami selekcionirali," je poudaril vodja Publicusa Dušan Kožman. Vendar, ker je na območju Vodic precej kmetij, bioloških odpadkov nimajo veliko, in tudi če bi jih imeli, to stvari ne bi bistveno spremenilo, kajti odvoz je za eno vrsto odpadkov pravzaprav štirinajstdnevni. Informacije o dejanskem Največ Kranjčanov je lani potegnila v kino komedija Butec in butec Ker je vsakdan preveč resen? Dobi filmi v dvorane Kino podjetja Kranj privabljajo vse več gledalcev. Lani so se Kranjčani radi smejali. Na prvem mestu top lestvice najbolj gledanih so namreč kar tri komedije: Butec in butec, Maska in Casper. Kranj, 19. januarja - Vsakdanje življenje je očitno preveč resno, zato so se Kranjčani lani hodili smejat tudi - v kino. Tako lahko sklepamo po lestvici najbolj gledanih filmov v dvoranah Center in Storžič, na kateri krepko vodijo tri komedije. Film Butec in butec je v Center privabil kar 8899 gledalcev, Maska 8072, prikupni duhec Casper pa 7524. Na četrtem mestu najbolj gledanih je film Specialist s 5792 gledalci, na petem čedni James Bond v filmu Zlato oko(Goldeneve) s 5606 gledalci. Romantično Jesensko pripoved si je ogledalo 5467 ljudi, Costnerjev spektakel Potopljeni svet 5370, na osmem mestu pa je vodilni iz dvorane kina Storžič, film Divja reka s 4712 gledalci. V dvorani Center ima osmo mesto film Ko si spal, ki ga je videlo 4646 obiskovalcev, na devetem mestu je s 4563 gledalci film Umri pokončno - Brez oklevanja in na desetem Izbruh (Outbreak) s 3939 gledalci. V Storžiču vodilni Divji reki sledi romanca Najini mostovi s 3659 gledalci, vsi drugi filmi s top lestvice desetih najbolj gledanih v Storžiču pa so privabili manj kot 3000 gledalcev: Podli fantje 2808, Tuja vrsta 2515, Prvi vitez 2197, Pogumno srce 2115, Mreža 2107, Ljubezen v troje 2065, Oblegani 2 1987 in Samo ti 1612. Tudi skupna lestvica najbolj gledanih filmov Kino podjetja Kranj v minulem letu (Z Jesenicami in Tržičem vred) je precej podobna kot v dvorani Center. Vodi Maska z 12083 gledalci, za njo sta Butec in butec z 10993 in Casper z 10505 gledalci. Jesensko pripoved je v dvoranah Kino podjetja Kranj videlo 8567 ljudi, Potopljeni svet 7934, Specialista 7614, Zlato oko Jamesa Bonda 7258, Ko si spal 6594, Divjo reko 6390 in Umri pokončno - brez oklevanja 6094 Gorenjcev. Kino po sedmih letih suhih krav torej počasi, a zanesljivo spodriva video v domaČih dnevnih sobah. Z vračanjem gledalcev v kino, kjer zadnja leta strežejo z najbolj svežimi svetovnimi uspešnicami, tudi Kino podjetje Kranj spet smeleje napreduje. Po docela obnovljeni dvorani Storžič je lani v Centru prenovil stene, luči in tehniko, za letos pa načrtujejo še obnovo tal in sedežev v dvorani. • H. Jelovčan stanju smo poskusili dobiti kar od občanov. Dragica Avšič, Vodice: "Pred časom je bilo odvažanje smeti v redu, zdaj pa je res bolj redko. Zlasti v mesecu decembru so bile posode polne odpadkov." Franc Bergant, Sinkov Turn: "Če vam povem po pravici, jih letos sploh še nisem videl pobirati, zato imam na dvorišču posode polne odpadkov." Albina Kosec, Vojsko: "Po novem letu je prišlo do nekaterih zapletov. Prvi torek, ko bi morali odpeljati smeti, je bil praznik. Zato so prišli drugi torek, na kar nismo bili pripravljeni in imamo še vedno polne posode. Drugače pa nimam večjih pripomb in se mi zdi, da kar redno pobirajo." Marjana Bilban, Repnje: "Po mojem mnenju bi morali odvažati enkrat na teden in ne na dva. Dve vrsti posode sta že v redu, vendar je v zimskem času bioloških odpadkov veliko manj kot v poletnem." Na Občino Vodice ni bila naslovljena še nobena pritožba, torej zadeva le še ni tako kritična. "Do zdaj uradnih pritožb glede odvoza smeti s strani občanov še ni bilo. Vendar, ker tudi sam živim v vodiški občini in se soočam s polnimi posodami, sem direktorju Publicusa gospodu Lesjaku ta problem osebno omenil," je povedal župan občine Vodice Anton Kokalj. Pred približno pol leta je imel Župan z vodstvom Publicusa sestanek, na katerem je predlagal pogostejše odvažanje smeti. Na Publicusu niso imeli nič proti, vendar bi v tem primeru svojo storitev podražili. Druga varianta pa so bile večje posode. "Na Publicusu so preverili stanje na terenu in prišli do zakl' jučka, da večje posode nis° potrebne," je razložil Antofl Kokalj. Publicus ima tri vrste posod 120-litrske za gospodinjstva d° treh članov, 240-litrske za goJ' podinjstva, ki imajo štiri člane in več, za obrtnike pa 120, 240 in 1100-litrske glede na koltf1' no odpadkov. Ker vse posode priskrbi podjetje, samovolji nabava večjih posod ni mogoči Višino cen svojih storiti Publicus določa v skladu 2 Odlokom, ki ga je 1. novefl}' bra 1995 izdalo mesto Ljubljana. Na kvadratni mete* gospodinjske površine se za*' ačuna 5,94 tolarja, na kva' dratni meter poslovn6 površine pa 12,31 tolarja Javno komunalno podjetji Snaga ravno tako zaračuna svoje storitve v skladu s tefn odlokom, vendar na obrobji mesta, kljub temu odvaŽ3 smeti enkrat tedensko, man' jših posod, kot so 240-litrsk« pa sploh nimajo. Med drugih je župan vodstvu Publicusa predlagal pogostejše odva; žanje kosovnih odpadkov, kj ga je na teh vaških področj««1 še kako veliko. Vendar, ker to ni bila uradna pobuda, tudi n1 bilo uradnega odziva. "Takoj« ko bodo občani Vodic prišli s pobudami in pritožbam1 glede odvoza smeti, se boin tudi jaz obrnil na Publicus $ uradno predlagal rešitev ob' stoječega problema. Do tak' rat pa samovoljno ne moreni ukrepati, ker ne vem, kako o1 občani naprimer reagirali n? višje cene," je pojasnil vodiš*1 župan. Vodja Publicusa V$' šan Kožman je povedal, bodo z majem letos začeli » tedenskim odvažanjem °o' padkov. Do takrat pa boa° morali občani počakati ali p3 se o tem resno pogovoriti. . M. KubeU Z GORENJSKIH OBČIN Krajani Tenetiš se niso odpovedali zahtevi po odškodnini -.vi uj a 111 it-utua sv iiiov uujjuivuu" «^ ■ - r~ ------------- Bodo deponijo v Tenetišah 1. februarja nasilno zaprli? *wVOJ?«Z?hte^e. po ?dškodn™ >n renti zaradi bližnje deponije komunalnih odpadkov so po skorafletu dni spomnili" kranjskega župana Vitomirja Grosa. Grožnja z zaprtjem deponije. nJrfK' -19' ia"UaUa_; If5?mun2j.,liJ0?" ŽuPan Gros J'e obljubil, da bo ni dobil. Tudi v letošnjem proračunu Ki- .-"-u1" R;dođ&*» B,ed m zahteve posredoval svetu mestne ob- mestne občine kakršnakoli odškodni- "ninj, ki jih je radovljiško komunal- čine Kranj. Tako je tudi storil. Svet je na ni predvidena zim«« JC-je f dovođenjem kranjskega 28. junija lani obravnaval pet zahtev. Kako je z njo, smo vprašali tudi upana m lokalnih oblastnikov iz. Krajani so za nazaj terjali enkratno direktorja JP Komunala Kranj Flor- tnm J"e s*uPnosM Tenetiše pred le- odškodnino v znesku 100.000 mark, od ijana Bulovca, na katero so krajani 6 leponijo v Hm naprej za vsak mesec po 10.000 februarja lani naslovili svoje zahteve petih "kranjskih" občin le še za dobro leto. "Na kakšni točki uresničitve je načrtovana regijska deponija, ne vem, o tem nas nihče ne obvešča." Predsednik sveta krajevne skupnosti Tenetiše Ciril Hrnčič je z dopisom, ki ga je 12. januarja naslovil na kranjske- tom dni začasno vozilo na deponjo v "mi naprej za vsaK mesec po iu.uuu ieuruarja umi 6« K JZZlT'^ t^^^^^tlSu^^K%^ brezplačen odvoz komunalnih Dejal je da v podjetju (p rej s nj. ga župana Vitomirja Grosa; seznanil iabo^rStotS^rSIKta/kot odpadkov zase ter povečano odškodni- direktor) krajanom nJso ničesar ob- tudi župane občin Preddvor, Šenčur, bibilaTir^r g nov Drimeru večiega izbruha ognja, ljubili, da pa jih razume in načelno ne Cerklje m Naklo, JP Komunala _ ter ljubili, da pa jih razume in načelno ne nasprotujejo primerni odškodnini. Ta mora biti določena po znanih kriterijih (komu renta, v kakšnem znesku), s tem bi preprečili morebitna izsiljevan- Cerklje in Naklo, JP Komunala ter kranjsko policijsko postajo. V njem piše, da so Tenetišani na zboru krajanov 20. decembra lani obravnavali rezultate zahteve po odškodnini in bila sicer. no* v primeru večjega izbruha ognja, Pred dnevi so namreč krajani Tene- smradu ali druge oblike izrednega tiš kranjskega župana Vitomirja Grosa pojava onesnaževanja na deponiji, spomnili na svoje zahteve po odškod- Vsemu temu so se bih pripravljeni n'ni in renti do katerih nai bi bili kot odpovedati, če bi Komunalno podjetje «..» »«~r---------------— -—j--—-------------- ^^^^^^ Kranj oziroma občine Kranj, Naklo, ja. Po n egovem so celo bob ko seveda ugotovili, da rezultata m In kaj ima o pn temRadovljiški Preddvor, Šenčur in Cerklje kot solast- tenetišani zaradi deponije, prizadeti Počakali bodo do konca januarja; če odpadki? ZaJ osvežitev enoletnega niče deponijo v treh mesecih zaprle. na Mlaki, skozi katero vozijo tovore- dotlej na žiro računu krajevne skup- spomina na kratko imo tole: ko so V svetu mestne občine Kranj zahteve jaki, tudi veter na Mlako prinese več nosti ne bo denarja, bodo 1. februarja se krajani 1predI letom uprli vožnjam Tenetišanov po pričakovanju niso bile smradu. "Cena odvoza komunalnih deponijo nasilno zaprli po scenariju, ki i^ovliK gladko uslišane. Svetniki so občinsko odpadkov, ki nam jo že vrsto et so ga sprejeli 5. maja lani. Menijo, da Tenetiše e So teEatnemu vodstvu Spravo med drugim zadolžili, naj jim omejuje država, ne zadošča za »zp a- je bilo časa za izpolnitev njihovih krajevne skupnosti kot kranjskemu preskrbi strokovno analizo škodljivih čilo odškodnine oziroma rente, lahko zahtev dovolj in da so sami svoj del županu Grosu ki stai pristala na to, vplivov deponije na okolje ter pripravi pa bi občine uvedle kakšne posebne obveznosti iz dogovora o začasnem " I----- • t—r----/ kriterije in najde vir, po katerih ozir orna iz katerega naj bi krajani dobivali morebitno odškodnino. Predsednik sveta mestne občine Kranj Branko Grims pravi, da svet Pnza,w ren5t,š., kot neposredno do danes od župana zahtevanih gradiv, naprej pa v ^o^oSZt deP°nije Zaht6Vali S&S^r^1^ dd&MvJ^ZZ^ ^^^^oTo^o odločali o zahtevah krajanov Tenetiš, odlaganje komunalnih odpadkov iz H. Jelovčan Precej trda predla. Krajani so po trdih Pogajanjih sicer dvignili roke, hkrati Pa so na enem od zborov od župana Grosa, ki jih je umiril predvsem z obljubo nove regijske deponije in zaprtjem Tenetiš, kot neposredno nr,-»„J-..- ... .■ tr____i- takse," je menil Florijan Bulovec. Povedal je tudi, da je Komunala lani v sanacijo deponije vložila približno 50 milijonov tolarjev, s čimer je razmere na deponiji že bistveno izboljšala, za naprej pa tudi še načrtuje vrsto izbolj- deponiranju radovljiških odpadkov v Tenetišah izpolnili, odložili pa so tudi majski sklep o zaprtju deponije. Na potezi so torej župani, zlasti kranjski, ki je pred letom, ko so bili Radovljičani zaradi svojih odpadkov v . • 1 • ____• ___A.___11____• I____J_ ~ Veliko zanimanje za plin v Kranj, 18. januarja - Konec minulega tedna sta občina Komunala Radovljica v Hotelu Grajski dvor v Radovlj in R'adovljlca v Hotelu Grajski dvor v Radovljici Predstavila občanom mesta Radovljice in okoliških krajev Pfogram izgradnje plinovodnega omrežja in možnost r>ril^*al1.1 ULSrauuJc pillluvuuiiGga umivaju ...v, velVU^tve nanJ' ^ Predstav'tev Je bilo med domačini p'*? zanimanje, največ vprašanj pa je bilo o ceni in Drerf za priključitev na zemeljski plin. Organizatorji ra»Hi"av^ve ProSrama so med interesente in obiskovalce jazuelili tudi anketo, na podlagi katere bodo med drugim JUdi opredelili program uresničevanja plinifikacije v Radovljici. Izvedbe in tehnične možnosti pa so tri dneve Predstavljali različni dobavitelji in izvajalci plinskih napeljav in storitev. Skupaj z občino in Komunalo Radovljica ter izvajalci in dobavitelji opreme in naprav, ki so bili na predstavitvi v Hotelu Grajski dvor, pa v Gorenjskem glasu pripravljamo tudi posebno prilogo, ki jo bodo dobila vsa gospodinjstva. «sla pa bo v petek, 26. januarja • A. Ž. Posvet o turizmu 15. februarja Kranj - V sredo so se na delovnem srečanju sešli člani upravnega odbora Gorenjske turistične zveze, na katerem so največ pozornosti namenili pripravam na regijsko srečanje turističnih delavcev in društev, ki opravljajo naloge s področja turizma v novih občinah. Na sestanku so sklenili, da se posvet o turizmu organizira v četrtek, 15. februarja, ob 17. uri na Brdu pri Kranju, na katerega bodo vabljeni predstavniki vseh 43 turističnih društev z Gorenjskega, predstavniki občin, upravnih enot kot sekcije za gostinstvo pri Gorenjski obrtni zbornici. Na posvetu na Brdu pri Kranju bodo predstavili resolucijo o turizmu, zakon o društvih kot tudi delovno gradivo Zakona o turizmu. Predstaviti pa želijo tudi novo grafično podobo Slovenije in Center za promocijo turizma. Turistična društva pa bodo prejela tudi osnutek Statuta, prilagojenega novi zakonodaji. Na posvetu pa so tudi sklenili, da turistična društva do 15. februarja pošljejo svoje predloge za nove člane upravnega odbora, katerega skupščina bo 18. aprila v Kranju. • J. Kuhar Prostorska stiska vzgojnovastvenih organizacij Nov vrtec v prostorih KS v Utiku mm PROIZVODNO TRGOVSKO PODJETJE RAZPISUJE prosto delovno mesto komercialist na terenu, za območje Gorenjske Pogoji: - V. stopnja izobrazbe - sposobnost komuniciranja - 5 let delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu - vozniško dovoljenje za B kategorijo - starost - od 25 do 35 let - stalno bivališče na območju Gorenjske Kandidat bo zaposlen za nedoločen čas s 3 mesečno Poskusno dobo. Samo pisne vloge pošljite v roku 15 dni od objave razpisa na naslov: BANEX d.o.o., Delavska 10/b, 63210 Slovenske Konjice. Kandidate, ki bodo izbrani bomo povabili na razgovor v roku 30 dni od dneva objave razpisa. Vodice, 18. januarja - S problemom organiziranega varstva otrok se sooča večina slovenskih občin. Starši iz vodiške občine svoje predšolske otroke vozijo v vrtec Sapramiška v Šentvidu, Mravljinček na Brodu in v vrtec Manice Komanove v Vodicah, za veliko otrok pa v obstoječih vrtcih ni prostora. Zato se je občina Vodice odločila za nov vrtec, ki bo v prostorih KS Utik. V začetku leta 1995 je prišlo iz vrtca Šentvid obvestilo, da za trideset vodiških predšolskih otrok v vzgojnovarstvenih organizacijah ni dovolj prostora. "Pri županu občine Vodice Antonu Kokalju smo naleteli na lep odziv, saj je takoj začel z iskanjem ustreznega prostora," je povedala ravnateljica VVZ Šentvid Jožica Pantar. Na intrerni razpis občine Vodice se je javilo pet ponudnikov. Sprva sta bili najprimernejši lokaciji žup-nišče v Zapogah in podružnična šola na Skaručni, ki pa sta zaradi kasnejših zapletov odpadli. Zato se je občinsko vodstvo odločilo za začasno ureditev vrtca v prostorih KS Utik, ki jih je ponudila KS Bukovica-Šinkov Turn. V tej stavbi je že nekaj časa tudi podružnična šola Vodice. Program vrtca je namenjen otrokom od 3. leta starosti do vstopa v Šolo. Vzgojno varstveni oddelek bo sestavljen iz dveh manjših igralnih prostorov, ki bo lahko sprejel največ dvajset otrok. Poslovalni čas vrtca bo prilagojen potrebam otrok oziroma njihovih staršev, kajti nekateri se vozijo na delo v Ljubljano in še dlje. Poleg vzgojiteljice in varušk bosta v vrtcu zaposleni še snažilka in kuharica, vendar obe polovično, saj bosta obenem poskrbeli tudi za otroke v podružnični šoli. Hrano za otroke bodo vozili iz VVE Mravljinček na Brodu. "O novih prostorih vrtca v Utiku smo obvestili vse starše, ki so oddali svoje vloge za sprejem otrok v vrtec po komisiji za sprejem od julija do decembra lani, vse starše, ki iamjo otroke vključene v vrtce Šentvid in Brod ter tiste starše, ki so v preteklosti oddali svoje vloge, pa niso bili sprejeti," je pojasnila ravnateljica vrtca v Šentvidu. Odprtje vrtca je bilo načrtovano v februarju, vendar se je zataknilo pri obnovi kuhinje. Obstoječa kuhinja podružnične šole namreč ne ustreza strogim normativom, ki jih prepisuje vzgojnovarst-vena zakonodaja. Zato ga bodo predvidoma v marcu. Vso obnovo in pripravo vrtca, ki jo izvaja več različnih obrtnikov, je financirala občina Vodice. Nov vrtec je za občane pomemben prispevek, čeprav le kot začasna rešitev. • M. Kubelj Šenčurski župan pripravil srečanje Šenčur, 18, januarja - V sredo je šenčurski župan ing. Franc Kern pripravil ponovoletno srečanje za duhovnike in učitelje iz občine Šenčur. Srečanja so se udeležili vodje podružničnih šol v Trbojah, Olšev-ku in Voklem ter ravnateljica ŠenČurske osnovne šole, kot tudi vsi duhovniki župnijskih uradov v Vogljah in Šenčurju ter šenčurski dekan Ciril Lazar z Jezerskega. V prijetnem vzdušju so govorili predvsem o nadaljnjem razvoju in sodelovanju občine, šol in duhovnikov ter o vzdrževanju in obnavljanju šol in sakralnih objektov. Kot je dejal šenčurski župan ing. Franc Kern, bo občina skrbela za strokovno vzdrževanje šolskih objektov, s pomočjo natečajev pa prispevala tudi k vzdrževanju cerkva. • Janez Kuhar Letos festival * Turizmu pomaga lastna glava že desetič Cerklje, 18. januarja • Za letošnji, že deseti festival Turizmu pomaga lastna glava se je prijavilo kar 66 šolskih ekip z vse Slovenije. Na državnem tekmovanju, ki bo 18. in 19. aprila v Mariboru, bo sodelovalo največ 12 ekip, ki se bodo na finalno tekmovanje uspele uvrstiti s področnih tekmovanj. Za letos je Turistična zveza Slovenije objavila razpis pod skupnim naslovom "Gostoljubje nasmeh turizmu". Tekmovanje pa se sestoji iz treh delov in sicer izdelane seminarske naloge, iz (živega) prikaza na odru in iz rastave. Pravila tekmovanja in naloge strokovne komisije opredeljuje Pravilnik za izvedbo festivala in tekmovanja "Turizmu pomaga lastna glava". Območna oziroma regijska tekmovanja morajo biti zaključena do 10. marca. Gorenjske osnovne šole tekmujejo v šesti skupini, prijavljenih pa je do sedaj osem ekip in sicer: OŠ Frana Šaleškega Finžgarja, Lesce, OŠ Antona Tomaža Linharta, Radovljica, OŠ Gorje, OŠ Prof. dr. Josipa Plemlja, Bled, OŠ Davorin Jenko, Cerklje na Gorenjskem, OŠ France Prešeren in OŠ Stane Žagar, obe iz Kranja in OŠ Matija Valja-vec, Preddvor. Letos je organizator regijskega tekmovanja 6. skupine OŠ prof. dr. Josipa Plemlja z Bleda. Regijsko gorenjsko tekmovanje bo 22. februarja, rezervni termin pa je 7. marec. Če bo na regijskem tekmovanju sodelovalo le osem ekip, se v finalno tekmovanje uvrsti le prvo-uvrščena ekipa, sicer pa po dve. • Janez Kuhar Predstavitev na Primskovem Kranj, 18. januarja - Izgradnja plinovodnega omrežja za zemljski plin in priključevanje nanj že nekaj časa poteka v Kranju oziroma njegovi okolici. Ker bo med prvimi na vrsti Primskovo, je firma Elkoterm z Brezij pripravila včeraj in danes (petek) dvodnevno predstavitev različnih variant in možnosti izvedbe plinskih instalacij in ogrevalnih naprav za ogrevanje prostorov, pripravo tople vode in kuhanje. Danes (petek) je predstavitev z razlago med 11. in 19. uri v mali dvorani Zadružnega doma na Primskovem. • A. Ž. V ponedeljek Pod Krvavcem Cerklje, 19. januarja - Vsa gospodinjstva v občini Cerklje bodo v ponedeljek brezplačno prejela časopis Pod Krvavcem, ki je izšel kot posebna priloga Gorenjskega glasa, nastal pa v sodelovanju z občino Cerklje. Na osmih straneh si bodo lahko Cerkljani in okoličani prebrali več zanimivih prispevkov o delu in življenju svoje (leto dni stare) občine. Časopis Pod Krvavcem prinaša pogovora z županom Francem Čebuljem in predsednikom občinskega sveta Mihom Zevnikom, podrobnosti o tem, kako poteka projekt celostnega razvoja podeželja in obnove vasi na Ambrožu, pa tudi krajše zapise o razgibanem društvenem življenju občine Cerklje. Vsega dogajanja kajpak nismo uspeli zajeti v eni sami številki, zato upamo, da bo do konca leta izšla še kakšna. • D.Ž. /VAMA/ ROTOMATIKA d.o.o. Industrija rotacijskih sistemov 65 281 Spodnja Idrija Slovenija O 386-65-1760 NOVA DELOVNA MESTA NA JESENICAH Rotomatika iz Sp. Idrije in Acroni z Jesenic gradita novo tovarno lamel, ki bo nudila zaposlitev tehničnim strokovnjakom različnih smeri, še posebej pa Vas vabimo, če imate * visoko strokovno izobrazbo tehniške ali druge smeri * srednjo izobrazbo tehniške smeri * KV izobrazbo * in če Vas zanima perspektivno delovno mesto z možnostjo strokovnega izobraževanja in napredovanja Kandidate vabimo, da se oglasijo v kadrovski službi Rotomatike (tel. 065 176-303), oziroma v kadrovski službi Acronija (tel. 064 861-441). GORENJSKA TELEVIZIJA :-tv Kranj '*4 »V vuk d«n od 19.00 do 23.00 ur* ob nodoljoh od 9.00 do 14.00 uro ; | PEUGEOT Avtohiša KAVČIČ 64212 Visoko, Milje 45 tel./fax: 064/43-142 POOBLAŠČENI SERVIS IN PRODAJA VSEH MODELOV PEUGEOT NOVO! V PRODAJI P 406 UGODNO!P306 XR M KA ZALOGI: P B0XER UGODNI KREDITI IN LEASING! VEDEŽEVANJE A ASTROLOGIJA 41-29 Vse, kar želite izvedeti o sebi in svoji prihodnosti. Zaupajte najboljšim! DOM STAREJŠIH OBČANOV PREDDVOR VABI K SODELOVANJU FIZIOTERAPEVTA Od kandidatov pričakujemo, da imajo: - končano Višjo šolo za zdravstvene delavce s strokovnim izpitom, - znanja iz gerontologije, sposobnost za skupinsko delo, komunikativnost. Nudimo zanimivo delo in možnost nadaljnjega usposabljanja. Poskusno delo 4 mesece. Pisne ponudbe z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi. OBČINA VODICE Kopitarjev trg 1, 61217 Vodice OBJAVLJA prosto delovno mesto: 1. REFERENTA ZA PODROČJE KOMUNALNEGA IN STANOVANJSKEGA GOSPODARSTVA TER OKOLJA Pogoji: - višja stopnja gradbene ali druge ustrezne smeri - 3 leta delovnih izkušenj - 3-mesečno poskusno delo Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati: - aktivno znanje slovenskega jezika - poznavanje dela na računalniku Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim Časom. Pisne prijave oz. ponudbe z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: OBČINA VODICE, Kopitarjev trg 1, 61217 Vodice. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po poteku roka za prijavo. DO ZNANJA TUJIH JEZIKOV Z Ljudsko univerzo Kranj centrom za izobraževanje in kulturo Kranj c. Staneta Žagarja 1 tel.: 217 481 andragoške metode —^ domači in tuji predavatelji tradicija X intenzivni 90-urni tečaji X pridobitev spričevala o aktivnem znanju X pridobitev mednarodnega certifikata X obnovitveni tečaji - 30 ur X tečaji poslovnega jezika X učenje v skupini do 5 slušateljev X individualno učenje X izobraževanje v tujini vpisujemo v spomladanski semester, do 9.2.1996, od 7.00 do 17.00 ure posebni popusti za zvestobo: 21% za udeležence višjih stopenj 10% za študente in dijake 5% za takojšnje plačilo Neznanje tujih jezikov je lahko neprijetno, zato pokličite Ljudsko univerzo Kranj tel.: 217 481 | Agromehanika AGROMEHANIKA KRANJ, HRASTJE 52 A, 64000 KRANJ, tel. 331 030 Agromehanika vabi k sodelovanju TRGOVCE, ki imajo veselje in sposobnost za delo v PRODAJI KMETIJSKIH STROJEV. Zaželeno je vsaj 5 let prakse v podobni oz. tehnični stroki in vsaj pasivno znanje nemškega jezika. Zahteva se KV prodajalec, kmetijski ali strojni tehnik z izpitom za prodajalca ali komercialni tehnik. Delo je za nedoločen čas s poskusnim rokom 3 mesece. Plača je v veliki meri odvisna od uspešnosti oz. prometa. Pisne prijave pošljite na naslov Agromehanika, Hrastje 52 a, Kranj. RADIO *0* IA ©OiEMJtšl IN ©DiEMJJCEs 29 UB DOME GUMBE!!! kovinAtehna CELJE IZID NAGRADNEGA ŽREBANJA K0V1N0TEHNINE AKCIJE m. m d h. ŽREBANJE JE BILO JAVNO V PETEK, 12. JANUARJA 1996, OB 12. URI IN 10 MINUT V ODDAJI MAVRICA NA RADIU CELJE. POTEKALO PA JE V PROSTORIH PRODAJNEGA CENTRA NA HUDINJI. IZŽREBANIH JE BILO 36 NAGRAD, PREJEMNIKI PA SO; 1. POTOVANJE NA FLORIDO ZA 1 OSEBO FRANCI ARH, Spodnje Gorje 83, 64247 Zgornje Gorje 2. BARVNI TV SPREJEMNIK PHILIPS FANIKA VERŠNIK, Center 84, 62393 Črna 3. MOTORNO KOLO TOMOS RINA BERAUS, Blejska Dobrava 14/b, 64270 Jesenice 4. GARNITURA NATIKALNIH KLJUČEV (2) ZDRAVKO JOVAN, Tunje 28, 61431 Dol pri Hrastniku JANKO MILER, Šentanel 8, 62391 Prevalje 5. ELEKTRIČNA ZOBNA ŠČETKA (3) MARJAN GUZEJ, Prešernova 34, 64270 Jesenice STANE PERNAR, Besnica 113. 64201 Zgornja Besnica ŠTEFKA VERBOVŠEK, Velike Grahovče 33, 63270 Laško 6. LIKALNIK INOX (5) JOŽE KORDIŠ, Hrib 13. 61318 Loški Potok DIANA MUJKANOVIČ, Novi Dol 3/a, 61430 Hrastnik SONJA JESENIČNIK, Prešernova 22/a, 63320 Velenje VLADO NOVAK, Ključarovci 34, 69242 Križevci pri Ljutomeru VALTER BOŽIČ, Polje 29, 66310 Izola 7. SOKOVNIK FRURAMIX (3) JELKA DEŽELAK, Zdraviliška 11, 63270 Laško IGOR PCCČ, M. Krleža 2, 10430 Samobor, Hrvatska MARJAN GRIČAR, Plavški Rovt 1, 64270 Jesenice 8. MEŠALNIK SESEKLJALEC (2) IDA PAVLINEK, Ronkova 11, 62000 Maribor LADO FURLAN, Pudob 44, 61386 Stari trg pri Ložu 9. MEŠALNIK MULTIMOKLINETE (5) NATALIJA SOJČ, Stranice 115, 63306 Stranice MILAN RAUTER, Ormoška 31, 69240 Ljutomer DRAGICA STRNIŠA, Partizanska pot 2, 63272 Rimske Toplice MARIKA KOSTADINOVA, Opekarniška 12/a, 63000 Celje MARIJA VERNIK, M. Pijade 17, 62000 Maribor 10. MLINČEK ZA KAVO (2) SLAVKO SENIČAR, Kokoriči 19, 69242 Križevci pri Ljutomeru IVAN POHAJAČ, Hrenova 31, 63203 Nova Cerkev 11. SUŠILEC ZA LASE (3) JANEZ KLOPČIČ, Slovenska 15, 61234 Mengeš DAMJANA LONČARIČ, Vrbno 15, 63220 Štore EVA KOLENO Gotovlje 106 e, 63310 Žalec 12. ROČNI ŠIVALNI STROJČEK (8) GVIDO RAMŠAK, Glavni trg 2, 63000 Celje IVANKA BRUNČEK. Goriška 5, 62000 Maribor BRANKO KALUNDŽIJA, Glavni trg 3, 63000 Celje MARKO BOŽIČ, Ul. Milke Kerninove 12, 63000 Celje IRENA KRAJNC, Nazorjeva 19, 62000 Maribor ANA LAPAJNE, Titova 76/a, 64270 Jesenice MATIC VODOŠEK, Marjeta 80/a, 62205 Starše NINA RUSTJA, Planina pod Golico 3/c, 64270 Jesenice VSI IZŽREBANCI, KI SO DOMA V CELJU IN OKOLICI, LAHKO NAGRADE DVIGNEJO V PRODAJNEM CENTRU NA HUDINJI IZ OSTALIH KRAJEV PA V CENTRIH IN TRGOVINAH, KJER SO KUPILI BLAGO OZIROMA ODDALI NACRADNI KUPON. NAGRADE DVIGNEJO S PREDLOŽITVIJO OSEBNE IZKAZNICE. PRAV TAKO BOMO VSEM PREJEMNIKOM NAGRAD POSLALI NA DOM TUDI PISNA OBVESTILA. ISKRENE ČESTITKE kovin<>tehna KRANJ SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ - LJUBLJANSKA 22 Tel. 064/223-276,211-225 s c91J I JI J* \.y VOZIL VI ZALOGE RENAULT R5 CLIO TWINGO R 19 LAGUNA LAGUNA BREAK že od 12.570 DEM že od 14.870 DEM že od 15.560 DEM že od 20.700 DEM že od 31.500 DEM že od 32.950 DEM Seveda tudi na 4-letni kredit brez pologa in leasing "Zdaj se znam braniti sama!" VGRAJENA ALARMNA NAPRAVA Prikupna zunanjost devetnajstice, njena moč in udobje nepridiprava zlahka zvabijo v nečedne posle. Zato se je zapeljiva Renaultova najstnica odločila, da ne bo skrbela le za dobro počutje in varno vožnjo svojih potnikov, pač pa tudi za samoobrambo. Renault 19 ima odslej vgrajeno alarmno napravo! RENAULT 19 Za dolgo bo zapeljal tudi vas. V RENAULT AVTO '"ŽIVLJENJA Avtoboljši, C6H3 nižja. Omejene količine modela Accent 1,3 LSi 1000 DEM ceneje. Sedaj že za 16.500 DEM. Avtomobili Hyundal Accent so bogato opremljeni, zmogljivi, varni In udobni. Kupite Jin labko tudi na kredit ali leasing. Garancija za vse modele velja tri leta ali 100.000 prevoženlb km. PRODAJA: » HVUNDAI SERVIS KADIVEC. Plpanova 46, 64208 ŠENČUR tel.: 064/41-573 * DIA-C d.o.o., Janeza Flnžgarja 5, 64270 JESENICE, tel.: 064/83-902 ; HVUNDAI SERVIS LUSINA. Gosteče 8, 64220 ŠKOFJA LOKA, tel.: 064/632-286 HYUnDPII Ki >MU MAk Mi K Hkl / ZNAČAJA KULTURA GORENJSKI GLAS • 10. STRAN UREJA: LEA MENCINGER Petek>19- januarja l"6 KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava, posvečena 90-letnici Prešernovega spomenika v Ljubljani Glejte ga, to je naš Prešeren! V Galeriji Šenk v Britofu razstavlja akad. slikar Zmago Jeraj. V galeriji Ovsenik je na ogled stalna zbirka del Jožeta Tisnikarja* V Cafe galeriji Pungert razstavlja akad. slikar Zmago Puhar. JESENICE - V Kosovi graščini je na ogled razstava Filmska ustvarjalnost Milke in Metoda Badjure (1926-1969). KRANJSKA GORA - V Lizniekovi hiši - etnografskem muzeju je odprta razstava Kranjske gostilne v 19. stoletju. ŽIROVNICA - V Čopovi rojstni hiši ie na ogled razstava portretov Matije Čopa in sodobnikov, ki jih je upodobil akad. slikar Vladimir Lakovič. RADOVLJICA - V galeriji v zgornji avli Občine Radovljica je na ogled slikarska razstava Ljuba Kozinca. ŠKOFJA LOKA - V Kašči na Sp. trgu razstavlja likovna dela akad. slikar France Mihelič. V galeriji Fara je na ogled razstava fotografij Eda Marušiča. Zbirke Loškega muzeja so v zimskem času odprte le ob sobotah in nedeljah med 9. in 17. uro. V mini galeriji Občine Škofja Loka razstavlja Lojze Ferenc iz Škofje Loke krajinske motive z naslovom Loka v zimi. V Knjižnici Ivana Tavčarja je na ogled prva samostojna razstava fotografij Boštjana Pleska Barve. TRŽIČ - V Primožkovi kašči v Pristavi je odprta stalna razstava domače obrti mojstrov Jerneja in Mateja Kosmača. KAMNIK - V razstavišču Veronika razstavlja barvne fotografije Kamnik - pogled iz zraka Primož Hieng. LJUBLJANA - V galeriji Avla Nove Ljubljanske banke razstavljata Marko in Mojca Turk. ARHEOLOŠKA RAZSTAVA V atriju Narodnega muzeja v Ljubljani so sinoči odprli razstavo Sol Invictus-Sol Iustitiae s podnaslovom Zgodnje krščanstvo na celinskem Hrvaškem. Na razstavi, ki jo je pripravil Arheološki muzej iz Zagreba, je predstavljenih več kot 200 raznolikih arheoloških najdb (nakit, uporabni predmeti, kamniti spomeniki, stekleno in lončeno posodje, oljenke, novci, deli arhitekture...) iz osrednjega Hrvaškega. Najdbe ponazarjajo razvoj krščanstva v tistem delu rimske province Panonije, ki je danes v mejah Hrvaške, oziroma njenega celinskega dela. Razstava obsega obdobje od 3. stoletja do 6. stoletja, od prvih pojavov monteizma, ki se izraža v čaščenju boga Sonca (Sol Invictus=Nepremagljivo Sonce) do popolne uveljavitve krščanstva kot državne religije v rimskem cesarstvu. V prispodobi gre za čaščenje Sonca Pravičnosti (Sol Iustitiae), ki simbolizira Kristusa. Razstavo, ki bo po Ljubljani obiskala še Celje, spremlja obsežen katalog s popisom in fotografijami razstavljenih predmetov in tremi razpravami o problemu krščanstva na Hrvaškem - tudi s prevodom v angleščino. • L.M. KUD Janko Kermelj Reteče - Gorenja vas ZALOŽBA DIDAKTA PREDSTAVLJA VERSKE ZGODBE - NAJLEPŠE ZGODBE IZ SVETOVNIH RELIGIJ (Anita Ganeri, Jackie Morris) ti VERSKE M ZGODBE M V knjigi so zbrane razne zgodbe iz velikih verstev sveta. Pripovedi iz hindujske, judovske, budistične, krščanske in muslimanske vere se menjavajo z bajkami častilcev sonca, lune in zemlje. Nekatere pripovedujejo o pripetljajih v življenju bogov, velikih voditeljev ali zgodovinskih osebnosti. To so večinoma "žive" vere milijonov ljudi po vsem svetu, vendar pa so v knjigi tudi zgodbe iz starodavnih, že zdavnaj izumrlih verstev. Vse te zgodbe so se z močjo svojega duha ohranjale skozi stoletja. So napeto branje, hkrati pa očarljivo odpirajo pogled v verovanje na vseh koncih sveta. Cena knjige je 2.940,00 SIT in jo lahko naročite na naslov DIDAKTA, d.o.o. Kranjska cesta 13 64240 Radovljica ali po telefonu (064)715-515 oz. telefaksu št. (064)715-988. Knjigo lahko dobite s popustom, če poleg naročila priložite še kupon za 10 % popust. 10% POPUST Zveza kulturnih organizacy Kranj in Prešernovo gledališče Kranj $ob tam i eJa Prešernovo gledališcei JANKO IN METKA sobota, 20. jan. 1996, ob 10. uri, v Prešernovem gledališču MESTNA OBČINA TELE-TV KRANJ K'or.i —r Trgovina, zastopstvo in servis, d.o.o. Tel./fax: 061/841-535 if&n Ročno el. orodje - ftM* najveija izbira za vse tesarske delavnice TESARSKE KROŽNE ŽAGE - globina rezanja do 240 mm SKOBELJNIKI - širina skobljanja 170, 200, 280 in 300 mm TESARSKI VRTALNIK - globina vrtanja do 475 mm TESARSKI REZKAR VERIŽNI REZKARJI IN VERIŽNE ŽAGE PRENOSNA TRAČNA ŽAGA NAMIZNA KROŽNA ŽAGA - ERIKA 65/85, MONIKA TRAČNA ŽAGA SV3 MD z gibljivo roko in prevoznim vozičkof1 KROŽNA ŽAGA ERNEX 2003 z nagibom in zasukom krožnega lista , 19. januarja 1998 GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK 15. STRAN • GORENJSKI GLAS Mitja Ulčar, stečajni upravitelj Nisem samo grobar Če bi imel kovček denarja, bi ga nesei v Lepenko, pravi njen stečajni upravitelj, kar dovolj jasno pove, da tovarna ima prihodnost. Kranj, 17. jan. - Iržiško Lepenko bodo prihodnji teden pognali in vse možnosti ima za preživetje. Povsem nasprotne pa so razmere v kranjskem Ikosu, kjer so dolgovi tolikšni kot premoženje. Stečaj tržaškega Obrtnega podjetja se je ustavil zaradi denacionalizacijskega zahtevka, naravnost komične pa so razmere v Naravnem zdravilišču Mojstrana, kjer stečajni upravitelj Mitja Ulčar ne more do dokumentacije. V kar štirih podjetjih je trenutno stečajni upravitelj, zgodbe so zelo različne, zategadelj ni samo grobar, kakor pravi sam. "Odvetnik ste, vendar se veliko ukvarjate s stečaji, mar ni to bolj ekonomski posel?" "Rad se ukvarjam s problemi, stečaj je svojevrstni izziv. Nekaj ekonomskih primesi ima, vendar je glede na zakon res pogreb, čeprav so pogosta pričakovanja, da je to sanacija, da se bo končal s ponovno oživitvijo proizvodnje. Stečaj je ena od oblik prenehanja pravnih °seb, namenjen je izključno poplačilu upnikov, izjeme pa so seveda možne, torej le lahko konča s prisilno poravnavo. Možna je seveda pod Pogojem, da je večina upnikov pripravljena svoje terjatve konvertirati v lastninske deleže." "V kolikšni meri je naša stečajna zakonodaja že podobna oziroma enaka zahodni?" "Razlika je v tem, da ima naša rezervno varianto in Podjetje skušaš rešiti s prisilno poravnavo, proizvodnja pa ^nadaljuje z novimi lastniki. "Je tako prav ali ni?" "Težko je reči, kaj je prav, saj je stečaj posledica preza-dolženosti, vsak upnik pa ima legalno in moralno pravico, da zahteva plačilo. Pri nas je specifičnost zgolj v tem, da "krati poteka lastninjenje in mislim, da še nismo pozabili, zakaj smo imeli zakon o moratoriju na stečaje. Mis-um, da razlogi, ki so narekovali sprejem tega zakona, še niso povsem odpadli, saj je »stočasno potek obeh projektov pripeljal do tega, da se stečaj uporablja v funkciji lastninjenja." "Lahko to rečete za podjetja, kjer ste stečajni upravitelj?" "Za takšne stvari so posebne eksaktne analize stanja pred stečajem in po njem, kajti zadeva nikoli ne postane Problematična čez noč. Dejstvo je, da se je plaz stečajev usul po letu 1992 in tako sovpada z lastninjenjem." . "Vaša prva stečajna izkušnja je tržiško Obrtno podjetje, zakaj njegov stečaj še ni naključen?" "Ker se vleče denacionali-?acijski postopek za objekt na "gu svobode 33, vložen je zahtevek za vračilo v naravi, Predlagana je tudi začasna odredba s prepovedjo razpolaganja in upravna enota v Tržiču se bo o tem zahtevku morala izreči. Dokler dena-cionalizacijski postopek v Prvi fazi ni zaključen, je težko govoriti s čim razpolaga stečajni dolžnik, če bo objekt vrnjen v naravi, je usoda stečaja več ali manj znana." "Kako daleč so zdaj stvari v tržiški Lepenki?" . "Konec lanskega leta smo 'meli prvo javno dražbo. obisk je bil zelo dober, seveda so bili to zgolj opazovalci in tisti, ki kontrolirajo, kakšni ponudniki bodo prišli na dražbo, saj prvi narok ni uspel. Po njem smo se morali odločiti, bomo bistveno znižali ceno in na hitro ponovili javno dražbo ali poskusili z oživitvijo proizvodnje v Lepenki, kar seveda ni povsem stečajni cilj. Vsekakor pa je to cilj in zahteva ljudi, ki v Lepenki vidijo prihodnost, tudi sam verjamem, da Lepenka ima prihodnost, zato v obliki najema zdaj oživljamo proizvodnjo. Če bo tehnični prevzem uspešen, bo tovarna v ponedeljek začela obratovati. Lepenka bo torej v vmesnem času, do drugega poskusa prodaje, obratovala." "Kdo je najemnik?" "Delniška družba Kora C iz Ljubljane. Kljub kratkoročnemu najemu je ocenila, da ima smisel in interes najeti proizvodne zmogljivosti in videti, kako bo Lepenka poslovala brez bremen preteklosti." "Koliko ljudi bo imelo delo?" "Kot stečajni upravitelj zasledujem dva cilja; prvi je povečanje stečajne mase za poplačilo upnikov, drugi pa je bolj socialni, saj bo najem prinesel približno 40 delovnih mest. Pred stečajem je bilo v Lepenki 110 do 115 zaposlenih, ob stečaju pa 103. Če dobi kruh 40 ljudi, je to vredno prizadevanj, radikalna uporaba stečajnega zakona bi pomenila, da tovarno zaklenemo in damo na vrata ključavnico." "Bi v tem primeru Lepenka propadla?" "Bojim se, da bi, saj ima Lepenka smisel le kot celota. Če bi jo prodali po delih, bi to pomenilo konec Lepenke kot proizvodnje papirja in lepenke. Prostorsko in po strojni opremi je namreč zaključena celota, zato resno dvomim, da bi poleg te proizvodnje tam lahko peljali še kaj drugega. Lepenko v stečaju torej skušamo rešiti in izid je odložen do druge javne dražbe, ko jo bo moč kupiti v obratujočem stanju, kar bo pomenilo njeno nadaljnje Življenje in prodali jo bomo kot pravno osebo, ne pa kot skupek strojev in opreme." . "Bo sedanji najemnik imel predkupno pravico?" "Ne. V stečaju ni moč priznati trenutnemu najemniku večjih pravic, kot jih imajo vsi drugi morebitni kupci. Na javni dražbi so predkupne pravice upoštevane le, če so nastale pred stečajem." "Najemnik torej dosti tvega?" "Iskreno vam povem, če bi imel kovček denarja, ki ga nesel v Lepenko." "Lepo priznanje zanjo, ima Lepenka sodobno opremo?" "Lepenčni stroji so sorazmerno mlajšega datuma, papirni pa že rahla zgodovina. Toda, ima ljudi, ki znajo delati, ki so voljni delati, pozabiti pa ne smete, da ima Lepenka 120-letno tradicijo." "Slabo poslovanje je bilo potemtakem nepotrebno?" "Zelo nehvaležno je govoriti o tem, nisem tisti, ki bi delil lekcije za preteklo dogajanje. Lahko pa rečem, da stečaj Lepenke ni klasični stečaj, torej ni brezupni primer. Lepenka ima trg, artikle in kupce, po vseh treh merilih je odgovor pozitiven. Zakaj torej ni šlo? Odgovorov boste verjetno slišali toliko, kolikor boste imeli sogovornikov, saj vse kaže, da vzrok ni bil samo eden, da so stvari rahlo prepletene. Stečaj ni namenjen razčiščevanju zgodovine, s tem ukvarja agencija za plačilni promet v revizijskem postopku na podlagi zakona o lastninjenju podjetij." "Kdaj bo končan?" "Težko rečem." "Morate počakati na to poročilo?" "Direktno ni povezano z usodo stečaja, je pa z usodo poslovnih potez in ravnanj v preteklosti in seveda z morebitnim drugačnim razrezom premoženja, kakšrnega smo ugotovili sedaj." "Stečajni upravitelj ste tudi v podjetju Naravno zdravilišče Mojstrana, kjer imate prav komične težave, saj ne morete priti do arhiva?" "Naravno zdravilišče Mojstrana je zadnji dve leti obstajalo na papirju, kaj posebnega se torej tam ni dogajalo. Njegov ustanovitelj je bila bivša zvezna država, ustanoviteljske pravice so torej prešle na Republiko Slovenijo in Človek bi pričakoval, da bi vsaj s kakšno potezo poskrbela za svojo lastnino. Ker se ni nič zgodilo, se je eden od upnikov pač naveličal čakati in predlagal stečaj, sodišče pa ni imelo razlogov, da mu ne bi ugodilo. S tem hočem povedati, da je skrb za družbeno lastnino kljub vsemu mehanizmom ničeva, saj dve leti nihče ni s prstom mignil ali se vsaj vprašal, kaj se dogaja s tem zdraviliščem." "Poslopje so medtem vrnili bivšim lastnikom?" "Objekt je bil odvzet z ukazom prezidija FLRJ in dan kot vložek v zdravilišče, ki ga je leta 1957 ustanovila zvezna vlada. Po zakonu o denacionalizaciji se je zdaj pojavila zahteva dedičev upravičencev za vrnitev objekta v last in posest. Jeseniška upravna enota je decembra postopek vodila z občino Kranjska Gora kot zavezancem, v tem postopku pa zakoniti predstavniki zdravilišča očitno niso sodelovali in nihče se ni vprašal, ali ni bi! v tem objektu sedež zdravilišča, ali ni morda v njem tudi nekaj družbene lastnine. Izdana je bila namreč odločba, da se objekt vrne v celoti. Na moje pozive občini po izročitvi dokumentacije sem dobil prijazen odgovor, naj se obrnem na skrbnike novih lastnikov. Tako sem bil prisiljen uporabiti zadnje možno sredstvo, od stečajnega senata sem zahteval, da mi s sodno odredbo omogoči pridobitev dokumentacije, da s stečajem lahko sploh začnem. Na tej točki so zdaj obstali." "Lahko brez papirjev sploh veste, koliko je v njem družbenega premoženja?" "Lahko samo ugibam. Vsekakor pa sem prepričan, da je vsaj oprema objekta družbena last, saj dvomim, da je zdržala od leta 1957 oziroma od povojnega odvzema. Ne morem in nočem vdreti v stavbo, po zakoniti poti želim priti do dokumentacije." "Vse skupaj je komično, mar se ne prepira država sama s sabo?" "Ne, ni tako. V obeh postopkih so stranke, v upravnem imamo denacionalizacijskega upravičenca, v sodnem pa zdravilišče, torej ne gre za prepletanje pristojnosti upravne in sodne sfere. Zagotoviti bi morali udeležbo strank, če se v upravnem postopku pojavi zavezanec Naravno zdravilišče Mojstrana, pa nima direktorja, mu morajo postaviti zastopnika." "Tega pa niso naredili?" "Kot zavezanec je nastopala občina Kranjska Gora. Druga zgodba pa je, kaj je napisano v zemljiški knjigi, koliko je lastnik poskrbel, da je svojo lastnino izkazal z vknjižbo v zemljiško knjigo. Tam je res zadnja iz leta 1957, naveden pa je okrajni odbor Mojstrana, te smo črtali v šestdesetih letih, njihov naslednik je država, saj so to oblastni organi. Sedanja lokalna samouprava v novih občinah ni več oblastni organ, ostanemo torej lahko kvečjemu na ravni starih občin, ki so zdaj država. Sprašujem se torej, kdo je pravni naslednik zavezanca, dokler zadeva v upravni sferi ne bo razčiščena, dokler ne bo jasno, kdo je potegnil pravo potezo in kdo ne, stečaj pa stoji." "Najbolj svež stečajni postopek, ki ste ga prevzeli, je kranjski Ikos?" "To je žalostna zgodba, po prvih ocenah zadolženosti podjetja je težko pričakovati optimistično rešitev. Cenitve Še nimam, saj postopek poteka šele štirinajst dni, vse pa kaže, da je dolgov za približno 2,5 milijona mark, kar je v primerjavi z aktivno substanco toliko, da smo blizu likvidacijske vrednosti. Možnosti prisilne poravnave tako praktično ni, glavni upnik je sklad za razvoj, dodatna težava pa je v tem, da je vse do zadnje stružnice pod hipoteko sklada. Ikos je bil zadnja tri leta skladova firma, rešiti so ga skušali z odprodajo dela premoženja, kar pa ni bilo mogoče. Skratka, Ikos je povsem drugačna zgodba kot Lepenka, na vprašanja o trgu, artiklih in kupcih so vsi odgovori negativni." • M. Volčjak Zasedal ekonomskosocialni svet vlade Sindikatom zadošča kolektivna pogodba Vlada in delodajalci pa so za podaljšanje dogovora o politiki plač in drugih prejemkov zaposlenih v gospodarstvu tudi v leto 1996 ter ustreznega zakona, čemur pa sindikati nasprotujejo. Ljubljana, 17. januarja - Zaradi različnih pogledov na uravnavanje plač v gospodarstvu zadnja seja ustrezne delovne skupine ni bila uspešna, zato je šla placna politika na ekonomskosocialni svet. Tu so se nasprotja ponovila, vendar je bilo sklenjeno, da vlada pripravi nekakšen nacionalni sporazum o politiki plač, zakonsko pa posebej uredi najnižjo plačo ter pripravila merila za najvišje plače. Sindikati so bili na seji ekonomskosocialnega sveta presenetljivo enotni. Kot pomemben dejavnik tripartitnega dogovarjanja o socialnem partnerstvu so delodajalcem in vladi povedali, da dogovori in zakoni, ki naj bi zagotavljali uresničevanje dogovorov, niso potrebni, in da so zanje dovolj kolektivne pogodbe. Lani pa se je dogajalo, da je posebej pri najnižjih in najvišjih plačah dogovor onemogočal uresničevanje kolektivnih pogodb, ki so bile sploh pogosto kršene. Predsednik sindikata Neodvisnost France Tomšič je dejal, da nam mora biti pri uravnavanju plač osnova Socialna listina Evropske unije, ki utemeljuje najnižjo plačo na 50 odstotkih povprečne plače. Letos bi morala biti v Sloveniji najnižja plača okrog 60.000 tolarjev bruto in ne dobrih 44.000, kakršna je sedaj. Sploh je nespoštovanje kolektivnih pogodb dokaz Šepave pravne države. Vprašal se je, kako so se mogle lani plače povišati več, kot je bilo določeno z dogovorom in zakonom. To je zanj dodaten dokaz, da dogovor o plačah ničesar ne rešuje. Dušan Rebolj, predsednik sindikata Pergam je navajal, da nizke plače niso stimulativne kot tudi ne rezanje visokih plač pri uspešnih. Teh slabosti v leto 1996 ne smemo prenesti. Omenil je primere nespoštovanja kolektivnih pogodb do takšne mere, da postaja vprašljivo celo delovanje sindikata. Dušan Semolič (Zveza svobodnih sindikatov) je zavračal teze, da so previsoke plače glavni razlog za drago blago, ki se potem težko prodaja na tujem. Najmanj tolikšno breme so zastarelost proizvodnje in nizka produktivnost. Dogovora o plačah po njegovem ne rabimo, nujne pa so spremembe nekaterih zakonov in učinkovitejše delo inšpekcij ter tudi razmejitev politike plač na tiste, ki so urejevane s kolektivnimi, in one, ki so urejevane z individualnimi pogodbami. Sploh pa njegov in tudi drugi sindikati ne zavračajo dogovarjanja s socialnimi partnerji. Predsednik delodajalcev Miran Goslar je menil drugače. Osebno je za svobodno delitev, vendar naše razmere tega ne dovoljujejo. Zanj dogovor o plačah ni nikakršna ovira za uresničevanje kolektivnih pogodb, ki regulirajo najnižje plače (njihov delež se manjša in zadeva še okrog 10 odstotkov zaposlenih, zato je samo v njihovem primeru možno kršenje), dogovor pa uravnava najvišje plače. Sindikate je pozval k dogovarjanju, jim očital nove in nove zahteve po višjih plačah, in ocenil, da bi s povzročitvijo krize socialnega partnerstva največ zgubili prav sindikati. Razplet naj bi bil znan prihodnji teden, ko se bo znova sestala delovna skupina, sestavljena iz predstavnikov sindikatov, vlade in delodajalcev. • J.Košnjek Žiri, 17. jan. - Zavarovalna družba Adriatic, d.d., Koper, ki ima v Kranju svojo poslovno enoto, je skupaj s pooblaščeno agencijo AZA iz Škofje Loke odprla poslovalnico v Žireb in tako svoje storitve približala Žirovcem. Poslovalnico so uredili na Jobstovi 17, "Pr Kržišnk", kakor pravijo domačini. • Foto: J. Furlan OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE IN MLADOSTNIKE od 6. - 8. razreda osnovne šole vpis do 29.1.1996 za odrasle: popoldansko - večerni termin za mladostnike: dopoldanski termin šolanje je brezplačno, predmetne vsebine prilagojene, možnost nadaljevanja izobraževanja v poklicnih in srednješolskih programih POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK Nft ŠTIRIH KOLESIH Dogovor za sejemsko skupnost VW Sharan tudi pri nas Tako imenovanim enoprostorskim avtomobilom, ki so tudi na slovenskih cestah vse pogostejši, se je pridružilo še vozilo, ki sta ga skupaj razvila ford in volkswagen, dvojčka pa se imenujeta galaxy in sharan. Na slovenskem trgu je trenutno v prodaji samo volkswagnow sharan. Opremljen je z znanim štirivaljnim 2000 kubičnim motorjem s 115 KM ali 2800 kubičnim šestvaljnikom, ki zmore 174 KM oba pa v kombinaciji petstopenjskim ročnim ali samodejnim menjalnikom. Ob tem, da je notranjost avtomobila prilagodljiva za udoben prevoz do sedem potnikov ali za srednje velike tovore, so na voljo tudi trije različni paketi opreme, ki jih označujejo oznake CL, GL in carat. Med prodajne adute zagotovo sodi tudi sharanova cena, saj je osnovni model na voljo za maloprodajnih dobrih 37 tisočakov nemških mark. • M.G. Avtomobilski katalog na CD-ju Jeseniško podjetje Bebop je pripravilo prvi slovenski avtomobilski katalog na sodobnem računalniškem mediju, CD-ju. Glavni namen programskega paketa avtomobili je pregledovanje baze avtomobilov s tehničnimi podatki, podatki o dodatni opremi, garancijah, zastopnikih in drugem. Katalog je namenjen tako tistim, ki takšno bazo podatkov potrebujejo ali potrebujemo pri vsakdanjem delu kot tudi za tiste, ki bi si radi kupili avtomobil, pa ne vedo kakšnega in kako. Poleg drugih podatkov so dodane tudi cene, in kar je najpomembnejše, dodan je tudi program, s katerim je mogoče vzdrževanje podatkov. Katalog bo dosegljiv v večini trgovin s tovrstnim programom, naročiti pa ga je mogoče tudi na sedežu podjetja Bebop. • M.G. V Kranju so se v sredo zbrali predstavniki vseh slovenskih sejemskih hiš. Kranj, 18. januarja • V osemdesetih letih so bile slovenske sejemske hise povezane v v sekciji in so takrat tudi precej enotno nastopale v takratnem sejemskem prostoru Alpe Jadran. Po letu 1987 je ta povezava, kot je v sredo na novinarski konferenci Eovedal direktor Gorenjskega sejma Franc Ekar, začela hirati, »o lani smo bili potem v glavnem priča le občasnim "medklicem", da bi se morale sejemske hiše med drugim tudi zaradi promocije Slovenije na neki način povezati, potem pa je pred koncem leta prišla pobuda iz celjske sejemske hiše. Na sestanku, kjer so se v sredo dogovorili za pripravo pravil, organizacijo in programska izhodišča za bodoče delovanje, so se v Kranju sestali direktorji vseh slovenskih sejemskih hiš. Skupaj s predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije in Urada za gospodarsko promocijo ter tuje investicije so na novinarski konferenci pojasnili, da bodo do 11. marca pripravili vse potrebno za ustrezno povezanost. Ali bo prihodnja sejemska povezanost imela ime skupnost ali združenje nenazadnje v tem trenutku niti ni pomembno. To bodo dorekli do naslednjega skupnega sestanka v začetku marca. Tokrat je bila poudarjena opredelitev, da bodo sejemska mesta na ta način organzirano povezana in pri tem odprta za vse. Pogoj za članstvo v skupnosti ali združenju pa bo najbrž organizacija vzorčnih sejemskih prireditev. Vsekakor bo nova sejemska organizacijska povezava določila tudi pravila na področju komercialnih oziroma poslovnih sejemskih prireditev. Predstavniki vlade in zborince, ki naj bi bila v prihodnje sogovorniki s sejemsko organizacijsko povezavo, pa so že napovedali, da bi se na ta način slovenske sejemske hiše med drugim lahko vključevale tudi v različne oblike promocije Slovenije v tujini. • A. Žalar Čuk v klubu Dvor Kranj, 19. jan. - V klubu gorenjskih direktorjev Dvor bodo tokrat gostili predsednika Gospodarske zbornice Slovenije Jožka Čuka. Januarsko srečanje gorenjskih direktorjev bo potekalo v četrtek, 25. januarja, pogovor s predsednikom gospodarske zbornice Čukom se bo začel ob 17. uri. Spregovoril bo o sedanjih gospodarskih razmerah, glavnih problemih in razvojnih trendih ter projektih, ki so pomembni za (gorenjsko) gospodarstvo, kakšne zakonodajne spremembe je moč pričakovati letos, zanimiva pa bo tudi njegova ocena, kako se bo letos gibal tečaj marke. Slovenski avto leta je VW Polo Srečanje podiplomcev Rralri nnsluSalri in oledalci dveh slovenskih snerialiriranih rpvii ■ Bralci, poslušalci in gledalci dveh slovenskih specializiranih revij, dveh dnevnikov, ter po ene avtomobilistične oddaje na radiu in televiziji so skupaj z uredniki posameznih medijev po tradiciji že četrtič zapored izbirali Slovenski avto leta. Za leto 1996 je to Volksvvagnov polo, ki je lani zabeležil skoraj izjemnih 3100 prodanih enot, na drugo mesto se je uvrstil audi A4 (bralci Gorenjskega glasa ste ga izbrali za Gorenjski avto leta 1995), tretji pa med skupaj petnajstimi avtomobili, italijanski par dvojčkov fiat bravo/brava. • M.G. Medi pomožna zdravilna sredstva ortopedski pripomočki nogavice proti krčnim žilam %J%, m%t program inkontinence Kidričeva A7 a, 64000 Kranj, tel.: 064/21 87 87 r PRSNE PROTEZE strokovni nasveti (s potrdilom o ortopedskem pripomočku) VELIKA IZBIRA NEDRČKOV IN KOPALK Kranj, 19. jan. - V Centru Brdo so 15. januarja pripravili tradicionalno srečanje podiplomcev (Alumni MBA), udeležilo se ga je več kot 80 ljudi. Na srečanju je namestnik direktorice Nenad Filipović razkril nekaj načrtov za proslavo desetletnice obstoja Centra, nato pa je prof. Jim Ellert predaval o optimalni sestavi kapitala podjetja. Doslej je na Brdu podiplomski študij managemanta končalo 126 slušateljev iz petnajstih držav, letos je študij začela že šesta generacija, udeleženci so prišli iz osmih držav. U HONDA ŽIBERT AWOI?EOID)AJA IN SERVIS NOVO Britof 173, civic 64000 Kranj, bingo - 21.900 dem tel.: 064/242-167 <@>HYUnDBI $ SUZUKI ŠKOFJA LOKA, GOSTEČE 8. TEL: 064/632 - 286 POOBLAŠČENI SERVIS TER PRODAJA NOVIH IN RABLJENIH VOZIL Delovni čas: od 8. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure ŠOLA ZA TUJE JEZIKE ENGLISH, DEUTSCH, ITALIANO, FRANCAIS Kajuhova 11,64260 BiedlBHi TEL:064/741 780 Izpisuje v jezikovne tečaje angldktga, nunskega, italijanskega, francoskega in prvič Utos tudi španskega jezika $S>k.prijav do 26. januarja MEŠETAR Največ denarja za namakanje Slovenska vlada je ob koncu minulega leta sprejela uredbo finančnih intervencijah za celostno urejanje podeželja in obno^ vasi za letošnji januar. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo prehrano bo na osnovi te uredbe namenilo tri milijone tolarjev^ pripravo in uvajanje nacionalnega programa namakanja, tf milijone za dokončanje nedokončanih komasacij, milijon tolarjc' za celostno urejanje podeželja in obnovo vasi (CRPOV), $ milijona tolarjev za izdelavo analiz in pripravo investicijski tehnične dokumentacije, 28 milijonov za agromelioracije, \ milijonov za namakanje kmetijskih zemljišč in pet milijon"1 tolarjev za komasacije. Ministrstvo bo denar dodelilo predvseij za pokritje neporavnanih obveznosti iz lanskega leta in za začeti uresničevanja nalog, ki so bile na javnih razpisih izbrane že lansko leto. Ko bo državni zbor sprejel proračun zas letos, bo vlad* pripravila novo uredbo. Cene sadja in vrtnin Na telefonskem odzivniku 98-23 se poleg kmetijskih nasvetov^ jih pripravljajo v Kmetijskem zavodu Ljubljana, neprekinjej11 vrtijo tudi cene sadja in vrtnin, ki veljajo pri prodaji na debe'c Poglejmo, kakšne cene so veljale v minulih dneh! 70-100 45-60 70-75 130 - 200 240 - 280 70-100 1.300 150 - 220 35 300 300 - 450 Cene pašnika na Gorenjskem Če sodimo po informativnih cenah kmetijskih in gozdi" zemljišč, ki nam jih je posredoval sodni cenilec in izvedenec i# Pavel Okorn iz Škofje Loke, se cene na Gorenjskem preCf; razlikujejo. Najvišje so na območju nekdanje kranjske 1 škofjeloške občine, najnižje pa na območju jeseniške in tržiške Poglejmo cene za kvadratni meter pašnika! * češnje * blitva 2.000 * jabolka * čebula 150 * hren 300 - 400 * koleraba * por 180 - 200 * radič * kisla repa * zelje, glave * zelena 100 - 120 * mehka solata 55 - 70 * kislo zelje 180 - 230 * jagode * česen * cvetača 130 - 150 * korenje * ohrovt 70 - 90 * krompir * peteršilj 90 - 100 * endivija 110 - 130 * šampinjoni Bonitetni Območje nekdanje občine: razred "Kranj, Sk. Loka * Radovljica * Jesenice Tržič 1. 154,00 141,00 120,50 2. 132,00 121,00 103,00 3. 110,00 101,00 86,00 4. 88,00 80,50 69,00 5. 66,00 60,50 51,50 6. 44,00 40,50 34,50 7. 22,00 20,00 17,00 1191 5l,0f 34,0f UGODEN NAKUP POSREDUJEMO PRI KREDITIRANJU KUPCEV DODATNA OPREMA POSREDUJEMO PRI PLAČILU S ČEKI BATERIJE POSREDUJEMO STARO ZA NOVO SVETOVANJE POSREDUJEMO STARO ZA STARO I OvTOINŠT^klEl I lISSžll l mobitel a ifli mmr in i DOBAVA TAKOJ 1000 DEWp3| POPUSTA - OMEJENA KOLIČINA model 96 že za 16.000 DEM KIDRIQEVA 6f KOROŠKA 26 FAX 064/ MOBILNA TELEFONIJA 224 575 POKLIČI ZDAJ! 064/225-060,225-06] SERVIS - PRODAJA HYunnni ©SUBARU I ROVER AVTOHIŠA KADIVEC Rpanova 46, ŠENČUR TEL/FAX: 064/41-573 Petek, 19. januarja 1996 VREME Vremenoslovci nam za danes napovedujejo pretežno jasno, v noči na jutri pa se bo pooblačilo, tako da bo v soboto in nedeljo vreme oblačno. V nedeljo lahko pričakujemo tudi rahlo sneženje. LUNINE SPREMEMBE Jutri bo malj nastopil ob 13.50, to papo Herschlovem vremenskem ključu pomeni, da bo snežilo oziroma deževalo. Narodnozabavna, goveja? domača, kmečka... as*aje GLASBENI POGLED VODITELJICE TAJDE Voditeljica Tajda Lekše trdi, da je glasba - ljubezen. Morda tudi zato, ker je doživela lepo ljubezen - z glasbenikom. A glasbeniki odhajajo, glasba pa ostaja. Prav ste ugotovili. Jutri (v soboto, 20. januarja) bomo v oddaji Glasba je življenje gostili Tajdo, ki nam bo zaupala tudi kakšno zakulimo skrivnost. "Prednost voditelja je, če ZNA peti, zato bom sama zelo razmislila o posledicah, preden se bom lotila česa podobnega!" TOFOVE KVINTE Ko z drago imel je kratek stik, Wolfgarig sede za klavir, v temni noči vrže na papir une Kleine Nacht musik! (Jtaljani ne bodo Mozartu nikoli oprostili, da se je rodil na napačni strani Brennerja. tebi se Mozart rodil danes, bl bil največji rock&roll glasbenik in ne glasbenik klasične glasbe.) 2«res ni bil od muh, L j 7.00 Video strani 9.30 Reboot, risana serija 10.00 Dosjeji X, ponovitev ameriške nanizanke 11.00 Newyorška policija, ponovitev ameriške nanizanke 12.00 Odpadnik, ponovitev ameriške nanizanke 13.00 Zsebni detektiv, ponovitev ameriškega filma 15.00 Obraz tedna, ponovitev 15.30 Avtodrom, ponovitev 16.00 Šestnajstletnica, ameriška komedija 18.00 Veleslalom zvezd, reportaža 19.00 2,4 otroka, angleška nanizanka 19.30 24 ur 20.00 Na jug!, ameriška nanizanka 21.00 Povratni ogenj, ameriški film 23.00 Poslednje opozorilo, ameriški film 1.00 24 ur, ponovitev 1.30 Video strani TV 3 8.00 Otroški program 12.00 Družinski studio 13.00« Popoldanski film: Samo za tri dni sreče 14.30 Družinski studio 17.30 Odmevi tedna 18.00 Dokumentarec - Sredozemska Slovenija 18.30 Jutri bo nedelja - »verski program 19.00 Dnevnik 19.30 Burleska 20.00 Ce- lovečerni film: Sama v neonski džungli 21.45 Poročila 22.00 TV film: V dobrem in slabem HTV 1 12.00 Dnevnik 12.20 Prizma 13.20 Željko Hegedušič - slikar, dokumentarna oddaja 14.00 Portreti, ponovitev 14.45 Briljantina 15.30 Vsi poročevalci sveta 16.30 Vsi poročevalci sveta 16.25 Sinovi viharjev 18.00 Televizija o televiziji 18.30 Kdo pride na večerjo? 19.10 Na začetku je bila beseda 19.30 Dnevnik 20.10 Joe proti vulkanu, ameriški barvni film 22.55 Dnevnik 23.15 Slika na sliko 23.45 Polnočna premiera: Poirot Agathe Christie, angleška nanizanka HTV 2 16.35 TV koledar 16.45 Severna obzorja, ameriška nadaljevanka 17.30 Policisti s srcem, avstralska nanizanka 18.15 Peter Selers, dokumentarna serija 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Dokumentarni film 20.40 Vidikon 21.25 Z jadri okoli sveta, dokumentarna serija 22.15 HR TOP 20 AVSTRIJA 1 12.00 Tenis: Odprto prvenstvo Avstralije, posnetek iz Melbourna 12.25 Svetovni pokal v alpskem smučanju: Smuk (m), prenos iz Wegna 14.00 Blossom 14.25 Princ iz Bel-Aira 14.50 Superman - pustolovščine Lois ih Clarka 15.40 Beverly Hills, 90210 16.25 Melrose Place 17.10 Up, mladinski magazin 18.00 Šport 18.30 Tohuvvabohu, televizijska zmešnjava 19.00 Non stop neumnost 19.30 Čas v sliki/ Kultura 19..53 Vreme 20.00 Šport 20.15 O, moja Avstrija 22.05 Šport 23.05 Bolne sestre 0.05 Čas v sliki 0.15 Stone cold dead, kanadska srhhivka 1.45 Superman - Pustolovščine Lois in Clarka, ponovitev 2.30 Melrose Place, ponovitev 3.15 Beverly Hills, 90210 AVSTRIJA 2 13.00 Čas v sliki 13.10 Dr. Holl, nemški fiim 14.45 Noč v Benetkah, avstrijska glasbena komedija 16.05 Severovzhod Arktike - dežela Franca Jožefa, 3., zadnji del 16.30 Dežela in ljudje 17.00 Čas v sliki 17.05 Ozri se po deželi 17.35 Kdo me hoče? 17.53 Svetovne religije 18.00 Milijonsko kolo 18.25 Spori, državljani se bojujejo za svoje pravice 19.00 Avstrija danes 19.17 Loto 19.30 Čs v sliki?Kultura 19.53 Vreme 20.15 Polje ljubezni, ameriški film Čas v sliki 2.05 Vse je komedija: Charleyjeva teta 23.35 Gostišče v Datmooru, nemška kriminalka 1.00 Pogledi od strani, ponovitev 1.05 Šport, ponovitev 2.10 Videonoč TELE-TV KRANJ SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 561 TV LOKA ... Videostrani, non stop TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ur© ob glasbeni podlagi Radia Žiri; VIDEOSTRANI TV Železniki preko VCR ob 18., 19.15 in 21. uri 19.00 Mladinska oddaja 20.00 Antonov obzornik ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 CIK CAK po Švici, Nemčiji in Avstriji 18.50 Risanka 19.50 Risanka 19.15 Videostrani 21.00 Satelitski program Deutsche We!le 22.00 Videostrani R KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Poročila STA 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.25 Hov, ne znam domov 8.30 Čestitka presenečenja 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Rožnati planet s klovneso Miko- KINO Mako 9.50 EPP 10.10 štiri tačke 10.50 EPP 11.20 Novinarske prispevke 11.50 EPP 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Pregled tedenskih dogodkov 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Izbor pesmi tedna 16.50 EPP 17.20 Novinarski prispevek 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri in poročila Radia Deutsche VVelle 18.50 EPP 19.30 Večerni program z Lili Kalan 19.50 EPP 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19.00 na UKV stereo na 88,9 Mhz iz Tržiča in 95 Mhz iz Kovorja. Program bomo začeli z glasbo, nastopa nekaj povedali o stvareh, ki jih ne slišimo vsak dan. Ob 16.10 bodo na vrsti obvestila, sledi oddaja Deutsche VVelle poroča, nato pa glasbene želje poslušalcev. Še prej bomo pogledali v zvezde skozi horoskop. Nikakor ne pozabite oddati svojega brezplačnega malega oglasa od 17.30 do 18.00. Spored" bomo sklenili s pravljico izpod peresa Zlate Volarič. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 7.20 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 10.00 Tema 11.15 Duhovni razgledi 12.00 BBC novice, osmrtnice 13.00 Glasba je življenje 14.00 Melodija tedna 14.30 Popoldanski telearaf 15.00 Poročila 15.15 Dee Jay Time 16.30 Osmrtnice, domaČe novice 17.00 Čez predgrađe do Merkurjeve nagrade 18.00 Voščila R ŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa -servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 9.00 BBC - jezikovni tečaj angleščine 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 GIM 9 - mladinski program 12.00 Škofjeloških 6 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 Ra Slovenija 16.50 Športni utrinki 17.00 Sobotno razvedrilno popoldne 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 7.00 Dobro jutro Slovenija 7.15 Novice 8.00 Horoskop 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Naj, naj pesem 11.05 Notranjsko-kraški mozaik 12.00 BBC novice 13.55 Pasji radio 14.00 Lestvica, 13 ožigosanih 15.00 Popoldanski vodeni program 15.15 RGL komentira in obvešča 17.15 Novice 17.30 Tečaj angleščine: BBC - one to one 19.15 Novice 19.25 Vreme 19.30 Rick dees - ameriška glasbena lestvica 22.30 Hot mix music 24.00 Satelit R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Sobotna iskrica 11.10 Za življenje, za danes In jutri 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 13.00 Čestitke in pozdravi poslušalcev 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Mali oglasi 17.15 Naš gost 18.30 Več. inf. oddaja 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Molitev + priprava na nedeljo 21.20 Priprava na papežev obisk oz. redovi na Siovenskem 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program ^2_.§« 11111] CENTER angl. drama DUHOVNIK ob 21. uri, amer. kom. CORRINA, CORRINA ob 17. in 19. uri STORŽIČ amer. kom. HVALA ZA VSE ob 20. in 22. uri, amer. akcij. krim. PROFESIONALEC ob 15.30 in 17.45 uri ŽELEZAR amer. kom. DEVET MESECEV ob 16., 18. in 20. uri TRŽIČ amer. druž. kom. BOŽIČEK ob 18. in 20. uri RADOVLJICA amer. kom. SPREHOD V OBLAKIH ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. film MREŽA ob 18. in 20. uri ŽIRI amer. akc. trii. 007 - ZLATO OKO bo 20. uri TVS 1 8.15 Otroški program 8.15 Vodnarček, pojoči pes, ponovitev izraelske nanizanke 8.45 Živ žav, ponovitev 9.30 Risanka 9.55 Nedeljska maša, prenos iz župnijske cerkve Sv. Antona Puš-čavnika na Brezovici pri Ljubljani 11.00 Ameriška književnost, ameriška dokumentarna serija 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Slovenski ljudski plesi med Litijo in Čatežem 13.00 Poročila 13.05 Tedenski izbor 13.05 Hugo, TV igrica 13.35 Karaoke, razvedrilna oddaja TV Koper - Capodistria 14.35 Nedeljska reportaže 15.10 Gora, švicarski film 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Po domače 18.45 Za TV kamero 19.00 Včeraj, danes, jutri 19.05 Risanka 19.15 Loto 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.45 Šport 19.50 Zrcalo tedna 20.05 Nedeljskih 60 21.10 Izigrati kralja, angleška nadaljevanka 22.05 Nasveti: Plinski kotli 22.15 Včeraj, danes, jutro 22.25 TV dnevnik 3, Vreme 22.35 Šport 22.45 Ciklus filmov Matjaža Klopči-ča: Sedmina, slovenski film 0.15 Poročila 0.20 TV jutri, Videostrani TVS 2 8.00 Euronevvs 8.35 Angleška glasbena lestvica, ponovitev 9.25 Cortina: Svetovni pokal v alpskem smučanju, veleslalom (ž), 1. tek, prenos 10.10 Vevsonaz: Svetovni pokal v alpskem smučanju, slalom (m), 1. tek, prenos 11.15 Euronevvs 12.25 Cortina: Svetovni pokal v alpskem smučanju: veleslalom (ž), 2. tek, prenos 13.10 Veysonaz: Svetovni pokal v alpskem smučanju, slalom (m), 2. tek, prenos 14.00 Euronevvs 15.00 Tedenski izbor 15.00 Videošpon 15.45 V vrtincu 16.30 Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike 17.15 Poglej me! 18.00 4x4. oddaja o ljudeh in živalih 18.30 Športna nedelja: Finale Dnev-nikovega turnirja v malem nogometu, prenos 20.00 Včeraj, danes, jutrio 20.05 Razgaljeni mediji, angleška dokumentarna serija 20.55 Večerni gost: Bernarda Jeklin 21.55 Oko, vajeno teme, angleška drama 22.45 Športni pregled 23.15 Euronevvs KANAL A 7.00 CNN poroča 8.00 Spot tedna 8.05 Rudnik kralja Salomona 9.00 Kaličopko 10.00 Muppet show 10.30 Magnetoskop 11.15 Duša in telo 12.10 Živeti danes, ponovitev 12.40 Žametne vrtnice 13.40 Video stranio 15.05 Replika, ponovitev 16.15Šolska košarkarska liga, ponovitev 17.00 Muppet shovv, ponovitev 17.30 Disney vama predstavlja: Mala morska deklica 18.00 Avto ljubezni, 3/5 del ameriškega barvnega filma 19.00 Vreme 19.05 Generacija trans-ofrmerjev 19.30 Slam, oddaja o košarki 20.00 Duša in telo, 3. del angleške nadaljevanke 21.00 Kino, kino, kino 21.35 Jeleni z zahoda, ameriška nadaljevanka 22.25 Slam, ponovitev 22.55 Apokalipsa po pomoti, ponovitev angleškega barvnega filma 0.30 Spot tedna 0.35 CNN poroča 7.00 Video strani 8.00 Smehosned, otroška oddaja 9.00 Peter Pan, risana serija 9.30 Morska deklica, otroška serija 10.30 Edera, italijanska nadaljevanka 11.30 Kuhajmo skupaj 12.00 Med prijatelji 13.00 Povratni ogenj (Brackdraft), ponovitev ameriškega filma 15.30 Maharadževa hči, ameriška nadaljevanka 16.30 Veterinarka, angleška nadaljevanka 17.30 Yentl, ameriški film 19.30 24 ur 20.00 Prijatelji, ameriška nanizanka 20.30 Urgenca, ameriška nanizanka 21.30 Črni gad, angleška nanizanka 22.00 Kobra, ameriški film 23.30 Na jug!, ponovitev ameriške nanizanke 0.30 24 ur, ponovitev 1.00 Video strani TV 3 8.00 Otroški program 9.30 Vera in čas 12.00 Prenos iz Vatikana 12.15 Družinski studio 13.00 Popoldanski film: Večni nasmeh 14.30 Družinski studio 17.30 Otroški film 19.00 Dnevnik 19.30 Burleska 20.00 Večerni film: Ne joči več, ljubica moja 21.45 Poročila 22.00 Zdrava video glava (vodi Tomaž Domicelj) HTV 1 12.00 Dnevnik 12.20 Kmetijska oddaja 13.10 Folklora 13.40 M\r in dobrota 14.10 Duhovni klic 14.15 Opera box, posnetek božičnega koncerta z Dunaja 14.50 Vedno v nedeljo: Oprah Shovv 17.00 Poročila 17.15 Družinsko drevo, ameriški barvni film 18.50 Mojster Fantaz, risanka 19.15 TV fortuna 19.30 Dnevnik 20.10 Bravo! 22.15 Dnevnik 22.35 Slika na sliko 23.05 Čemi gad, angleška humoristična serija 23.35 Poročila HTV 2 12.05 NBA, 1. del pregleda 15.00 Nedeljsko športno popoldne; Slam, magazin 14.30 Tretji šport 14.50 Ameriški nogomet 15.00 NBA pregled 15.35 Ski shovv 16.05 Rally GRanada - Dakar, reportaža 16.35 Peta hitrost 17.05 EP v drsanju, pregled 17.40 DP v košerki: Zagreb - Cibona, prenos 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Beg brez konca, ameriški barvni film 22.05 TOP sport 23.05 Koncert AVSTRIJA 1 12.25 Svetovni pokal v alpskem smučanju: Slalom (ž), prenos 2. teka iz Cortine 13.25 Svetovni pokal v alpskem smučanju: Slalom (m), prenos 2. teka iz Vvengna 14.45 Super hrošč, ameriška komedija 16.30 Prekanjeni prebrisanec, ameriška komedija 18.05 Baldy man, angleška komedija 18.30 Srček 18.55 Kuharski mojstrio 19.00 Noro zaljubljena, ameriška humoristična serija 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.45 Vreme 19.54 Pogled s strani 20.15 Vse moje hčere, 2. del nemške serije 21.05 Naš svet: Življenje, polno strasti 21.55 K stvari 23.10 Čas v sliki 23.15 Vizije 23.20 Apropos film 23.50 Koliko je ura?, italijansko-francoska komedija 1.25 Policisti iz San Francisca, ponovitev ameriške kriminalke 3.10 Gorila in pralec denarja iz Seville, ameriška kriminalka 4.40 Junaki iz pekla, ameriški vestem AVSTRIJA 2 13.05 Tednik 13.30 Domovina, tuja domovina, oddaja za manjšine 14.00 Pogled od strani 14.25 Puščavske sanje, Jordanska puščava VVadi Ram 15.00 Ob vodnjaku pred vrati, avstrijski film 16.30 Večno prijateljstvo z živalmi, pariško pokopališče za živali 17.00 Čas v stiki 17.05 Klub za seniorje 17.55 Lipova ulica 18.25 Kristjan v času 18.30 Slika Avstrije 18.55 Kuharski mojstri 19.00 Avstrija danes 19.17 Lotto 19.30 Čas v sliki/ Kultura 19.45 Vreme 19.54 Pogled od strani 20.15 Kraj zločina: Petkov morilec, nemška kriminalka 21.40 Čas v sliki/šport 21.50 Columbo: Rože zla, ameriška TV kriminalka 22.50 Mafia Princess, ameriška TV melodrama 0.25 Pogledi od strani, ponovitev 0.35 Kultura, ponovitev 1.05 Videonoč TELE-TV KRANJ SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ- POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! LOKATV 19.00 Nedeljska reportaža: Karaoke na OŠ Ivana Groharja 19.30 Videostrani 20.00 Tedenski pregled dogodkov, informativna oddaja (Obnova sejne dvorane, Zbiranje pomoči za nakup fizioterapevtske-ga aparata s pomočjo RK Šk. Loka, Šola v naravi, Priprave na prihod Papeža že v teku, Črna kronika...) 20.40 EPP blok 20.45 Film, podna-slovljen ... Videostrani TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. 19.00 Antonov obzornik 20.00 Avtor predstavi knjigo - g. Maksimiljan Ocepek o DNI PREMIŠLJA, KI SO BILI 20.50 Brez komentarja ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.17 Kronika tedna 18.47 Risanke 19.15 Videostra" 21.00 Satelitski program Detusch« VVelle 22.00 Videostrani R KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodi]' napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.*> Pregled dnevnega tiska 7.50 EP^ 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znanj domov 8.50 EPP 9.20 Pogovor J Tonijem Fleischmanom 9.50 EP; 10.00 Mojstri kuhanja na Rad_ Kranj 10.50 EPP 11.00 Po dorrttg na kranjskem radiu 11.50 En 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.* Osmrntice. zahvale 12.40 Kmetijs*8 oddaja 12.50 EPP 13.00 Vošč« 13.50 EPP 14.00 Voščila H-5C EPP 15.25 EPP 15.30 Dogodki."1 odmevi RS 16.20 Preiepa Gorenj ka - Kokrica 16.50 EPP 17.20 Hitro, daleč, visoko 17.50 EPP 18-J Nagradni kviz Kina Kranj 18-5 EPP 19.30 Večerni program - gla-jj ba po izobru Zvoneta Tomaca 24.0v Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 10.00 do 15.30 <* UKV stereo 88,9 Mhz iz Tržiča * 95 Mhz iz Kovorja. Pozdravu iz studia sledi nedelj^ Klepetalnica, ob 11.40 se bon} potepali po planinah. Opoldne W na vrsti tedenski mozaik, slefl. Nedeljska duhovna misel, nato P8 podrobnosti iz našega vsakdanji^ tokrat pogovor z županom, Pavlo11 Ruparjem. Kot ponavadi, bodo " 12.50 na sporedu obvestila, °c 13.20 pa glasbene čestitke. Ncs deljski spored bomo nadaljevali pogovorom o kriminaliteti, saj " gost Gvido Berra s policijske po5' aje Tržič. Nedeljsko popoldne bon* zaključili s Kolovratom domačih, * se bo zavrtel ob 14.30. Gostje boo" člani ansambla Stoparji. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 7.20 Halo, ppro^ nišnica 7.50 Nočna kronika Osebna voščila 15.00 'PofO^f, BBC, STA, vreme 16.00 Osebr voščila 17.00 Poklici, poklepe™ poslušaj 18.30 Minute za ljubita' resne glasbe R ŽIRI 8.00 Napoved programa 8.40 N* zgodovinski spomin 9.00 Aktua% tema 10.00 Kmetijska oddaja l&jjj Za ljubitelje narodnozabavne glas*. 11.00 Škofjeloški tednik 11.40 W 12.00 Nedeljska duhovna 16.00 škofjeloških 6 17.30 NedelP: ko srečanje 19.30 Odpoved prog^ ma R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz . 7.00 Kaličoplava druščina 9.00 - otroška lestvica 9.30 Naj, pesem tedna 9.15 Novice 9.30 Kj danes v Ljubljani 10.00 HcrosK°! 11.00 Duhovna misel - Rudi Kor>f' lija 12.00 BBC-novice 13.00 N[ deljska reportaža 13.25 Pasji 1V* 15.00 Vodeni program 15.15 NoV,r 16.45 Vreme 17.15 Hollywood oddaja o filmu 18.15 Novice 1f* Vreme 17.15 Hollywood - oddajaj filmu 18.15 Novice 20.30 Srn« zvezdnih poti - v živo 22.30 W galerija 1.00 Satelit R OGNJIŠČE A 5.30 - 8.30 Jutranji program *'J Duhovna misel, svetnik dneva 8-' Dop. inf. oddaja 9.00 Prenos sv* maše 10.00 Reportaža 12.15 (f titke in pozdravi naših poslušale 17.45 Slovencem po svetu in °v movini oz. misijonska oddaja 10'.« Več. inf. oddaja 19.40 Za najrrilaR poslušalce 19.50 Verska odojj lokalnih postaj 20.15 Radio Vatj^ 20.40 Naši svetniški kandidati 21 Sakralna glasba 22.00 - 5.30 Noc glasbeni program KINO CENTER angl. drama DUHOVNIK ob 21. uri, amer. kom. CORRIN^' CORRINA ob 17. in 19. uri STORŽIČ amer. kom. HVALA ZA VSE ob I* in 20. uri, amer. akcij. krim. PROFESIONALEC ob 16. uri ŽELEZAJ1 amer. kom. DEVET MESECEV ob 16., 18. in 20. uri TRŽIČ amer. drufr kom. BOŽIČEK ob 18. in 20. uri RADOVLJICA amer. kom. SPREMO^ V OBLAKIH ob 18. in 20. uri ŽELEZNIKI amer. thrill. PLITVI GROB jg 19. uri ŠKOFJA LOKA amer. film MREŽA ob 18. in 20. uri TlG^ BOHINJSKA BISTRICA amer. kom. NIMAŠ POJMA ob 20. uri Zlp' amer. kom. BOŽIČEK ob 17. uri, amer. akc. trill. 007 - ZLATO OKO op 20. uri Odprte strani- GOR KRI POGLEDI GORENJSKEGA JUGA Tokrat mi je bilo naročeno, naj napišem 60 vrst o "gazelah". Kar me je sprva začudilo; če W bilo rečeno za srne, gamsovke, kozoro-govke ali košute, bi še nekako razumel, saj so vse te na Gorenjskem doma. Gazele sodijo vendar v savano, do katere gorenjski glasovi, taki ali drugačni, enostavno ne sežejo, čeprav bi bili izvriskani s samega vrha očaka Triglava. Nakar mi je bilo razloženo, da gre Za gazele druge vrste - za izredno uspešne Posameznike, ki so se v zadnjih letih pojavili na pašnikih podjetništva; gazele zato, ker so odskočili hitro in daleč naprej, kakor te Poskočne živali v širni savani. Kakor gazele Pred levom so ubežali podjetniški sivini, kakršne smo bili navajeni v socialističnih desetletjih. Aha, sem si mislil, to so pa tisti, ki jih dr. J°že Mencinger, naš gorenjski rojak, po Pravici in z dobršno mero zdrave ironije Poimenuje "mobitel kapitalisti", predmet njihovega poslovanje pa "prodajanje megle". To je blag izraz, ki ga uporablja prizanesljivi profesor. Ljudstvo bi reklo bolj naravnost: to so afnbiciozni posamezniki, ki so se v zmedi prehodnega obdobja dobro znašli in čez noč obogateli s "šverc komercom" in "hondlanjem". -Ne, so mi rekli na uredništvu, tokrat bomo predstavili dva podjetnika, ki sta uspela z lastnim znanjem, proizvodnjo in trženjem na športnem Področju, z jadrnicami in jadralnimi padali - to so jadra, s katerimi sta se dvignila nad konkurenco. Prav, soglašam, klobuk dol pred vsakim, ki proizvaja nekaj oprijemljivega (in ne le "megle"), trži svoje znanje in delo in vrh tega daje delo še drugim. A kaj, ko ne morem iz svoje modroslovne kože. Ze dolgo me namreč obseda tole vprašanje: ali je z delom sploh mogoče obogateti? Da se da s poštenim delom dobro zaslužiti in temu Primerno živeti, je gotovo. Obogateti pa z delom ne moreš, tudi če se Pretegneš. Čevljar ne more narediti toliko parov dobrih čevljev, čipkarica enostavno ne more na klekljati toliko "špic", da bi z njimi obogatela, čeprav bi svoje klekeljne premetavala noč in dan. Ali, če vzamem sebe: od vrstic in peresa se da preživeti, obogateti gotovo ne! h če bi vprašali dr. Mencingerja, ki je vrhunski strokovnjak in univerzitetni profesor, ali je s svojim delom obogatel, bi ga gotovo ne bi bilo sram pokazati na tisto, kar premore. Videli bi, da je to predvsem bogastvo duha in ne tisto, ki se kaže v razkošnih vilah, limuzinah in jadrnicah... , . Ker je med našimi "gazelami" nemalo takih, ki so obogatele z raznimi "finančnimi transakcijami", si ne morem kaj, da ne bi spomnil na star krščanski nauk. Formuliral ga je sv. Tomaž AkvinsKi Tolarji letijo v nebo in ga, kolikor mi je znano, Cerkev ni nikoli preklicala: jemati obresti od posojenega denarja je krivično in grešno! Marx je bil še odločnejši: oderuški je vsak dobiček, ki ni iz lastnega dela. Nanj je po svoje navezoval dr. Janez Ev.'Krek, ko je v Socializmu (1901, str. 61) zapisal: "Denar z obrestmi jemlje delu njegov zaslužek. Vloži krono v hranilnico; kar ti prinese čez leto dni, ni rodila iz sebe, marveč je morala odtrgati drugod. Drugje je zavrla, da niso prišli do tiste zasebne lasti, ki bi jim po pravici pripadala; delu je v prvi vrsti odgriznila njegovo last in s tem se je odebelila." Ko je Kreka takole po marksistično zaneslo, se je dvignil njegov katoliški sodrug Z gorenjskega juga, dr. Aleš Ušeničnik, in sklicujoč se na Akvinca, oporekal: "Ta dokaz bi ne bil le proti obrestovanju, temveč pravtako proti vsakemu deležu dobička iz družabnega podjetja, skratka, opira se na podstavo, da je edini činitelj vrednosti delo. Sv. Tomaž bi odgovoril: Tista kronica se bo združila z drugimi kronicami; za te pa bo obrtnik -recimo moderno - napravil nov stroj in tako bo podjetje ob istem delu več neslo. En del tega dobička je venarle pridobila kronica in ni resnično, da bi se bila le s tujim delom odebelila. (Dr. Krek je moral to nekako čutiti, ker je dostavil besedice: 'v prvi vrsti' delu; torej vendarle ne samo delu.) Dostavil bi pa še sv. Tomaž: Tisti dobiček, ki ga je kronica pridobila, gre tistemu, čigar je kronica; če je obrtnikova, obrtniku, če je tvoja, tebi." (Sociologija, 1910, str. 773-74.) Ne zamerite, zaneslo me je. Če grem tako naprej, bom kmalu zapisal, da sodobne podjetnike navdihuje sam zlodej (mene pa hudičela zavist), ki je skrit tudi za silno močjo neuničljivega Kapitala... Vrnimo se v naš čas. Danes se še kleriki več ne oklepajo naukov svojih očetov za vsako ceno; kaj šele nekdanji marksisti in njih potomstvo. Prav radi imajo tolar, naj bo iz vračanja nekdanjega premoženja, iz skrivnostnih labirintov "udbomafije" ali iz gazeljih skokov v modernem podjetništvu. Biti moralen in pretirano pošten pač ni v duhu časa; važno je, da je vse skupaj zakonito. Zato je že skrajni čas, da se začne bolj pridobitniško obnašati tudi država: od onih, ki za tolarji letijo v nebo, naj dosledno pobere vse davke in tako soomogoči, da bo kaj ostalo tudi za te, ki ostajajo na tleh in živijo samo od lastnega dela. Zakaj njih je nebeško kraljestvo. Miha Naglic Gazele Hitro rastočim podjetjem pravimo gazele, tudi pri nas vse pogosteje uporabljamo to slikovito prispodobo, praviloma so seveda to zasebna podjetja, saj kaj drugega v sedanjih lastninskih prekucijah tudi ni moč pričakovati. Hitre in plahe Hvali so to, ki brze po prostranih afriških savanah in prispodoba za naše razmere najbrž ni najboljša, saj pri nas gospodarske razmere nikakor niso tako odprte in pregledne, številni novodobni podjetniki pa tudi niso prav nič plašni, saj brez zadrege pobirajo, kar je še ostalo od družbene lastnine. Po drugi strani pa cveti predvsem trgovina in novi podjetniki se večinoma ukvarjajo z najrazličnejšim 'hondlanjem', malo jih je, ki se lahko pohvalijo s svojimi, izvirnimi izdelki, ki jih uspešno tržijo doma, še bolj pa na tujem Težko je tako z najrazličnejših seznamov gazel, ki jih zadnje času sestavljajo gospodarski časopisi in zbornice, izbrskati res prave, pomagali smo si s seznamom največjih gorenjskih izvoznikov, ki smo ga pred kratkim objavili v našem almanahu. Na njem smo našli dve podjetji, ki lastno znanje oziroma izdelke uspešno prodajata na tuje. V blejskem Seawayu znamenita brata Japec in Jernej Jakopin razvijata in projektirata barke za nemške, francoske in avstrijske ladjednice. V Air Systems v Leten-cah pa Tone Svoljšak razvija in izdeluje jadralna padala. V obeh primerih gre za Ijubitelj-stvo, ki seje prelilo v uspešen posel. In še bolj zanimivo, v obeh primerih gre za izdelke, ki so namenjeni športu in rekreaciji. Zakaj so naši podjetniki uspešni prav na tem področju? Najboljši odgovor je ponudil Japec Jakopin, ki pravi, da se Slovenci veliko ukvarjamo s športom, ker nas k temu navaja raznolika narava, ker nas je tako navadil bivši sistem, ki je omogočal veliko prostega časa, saj so mnogi ob enih zapustili službo in se odpravili na smučanje, in ker smo Slovenci zelo nesocialni. Ko je prišel v Francijo, je to najbolj občutil pri jedi, saj se tam na kosilu srečajo ljudje, ki komunicirajo, zraven pa še malo jedo. Kar naprej so me nekaj spraševali, moral sem se hecati in blazno napenjati možgane, hotel pa sem jesti, kar nekaj let je trajalo, da sem se navadil na lahkoten pogovor. M. Volčjak Gorenjsko ureja uredniški odbor: zgodovinar Jože Dežman, sociolog Emil Milan Pintar, filozof Miha Naglic, novinarka Marija Volčjak in odgovorna urednica Leopoldina Bogataj. Fotografija: Gorazd Šinik I N T E R V J U Tone Svoljšak Letenje preraslo v uspešen posel Tone Svoljšak je bil med prvimi zmajarji v Škofji Loki, pri jadralnih padalcih pa sploh prvi, danes ima v Letencah pri Kranju podjetje Ati Systems, ki se uvršča med 50 največjih gorenjskih izvoznikov. "Vse se je začelo z letenjem?" "Z zmajem sem prvič poletel leta 1978, pri devetnajstih in tako uresničil svoje najlepše sanje. Kdo me je navdušil? Pravega odgovora ne vem, zgodilo se je pač, to je bilo v meni. V Škofji Loki je prvi poletel Stane Kranjc, leta 1975, sam sem bil v prvem valu zmajarjev. Pri jadralnih padalcih pa sploh prvi, lahko rečem, da sem v Slovenijo pripeljal jadralno padalo, ki so ga nato posnemali, naredili boljše, tudi drugačne. Nikoli mi ni bilo žal, da sem začel leteti, čeprav so bile vmes tudi poškodbe, še danes to počnem z vsem srcem." "V tistih časih ste tudi opremo izdelovali sami, ljubiteljsko?" "Za pravo letenje je seveda potrebna dobra oprema, za nakup prvega zmaja sva morala s prijateljem pripraviti kar lep kupček denarja. Želel sem, da mi letalske vezi napravi oče, tapetnik. Najprej me je napotil k drugemu tapetniku, ta pa me je poslal nazaj k očetu. Ni mi preostalo drugega, kot da sem se jih lotil sam, v očetovi tapetniški delavnici ob njegovih nasvetih. Bila sva uspešna in morda je bilo prav to usodno za mojo nadaljnjo pot. Moje ročne spretnosti in želja, ustreči Še komu, da lažje pride do letalske opreme, je delo napravila vse bolj resno. Po začetnem ljubiteljstvu sem vse bolj razmišljal, če bi se morda dalo od tega živeti." "Vaša poklicna pot je bila na začetku povsem drugačna?" "Res je, študiral sem biologijo in končal višjo zdravstveno šolo. V službi sem bil na Golniku." "Kdaj je potemtakem ljubiteljstvo postalo posel?" "Prelomno je bilo leto 1989, ko so me 27. decembra po telefonu poklicali iz nemškega podjetja Fly Market. Izziv je bil tolikšen, da sem po kratkem premisleku 2. januarja odpeljal v Nemčijo. Trdno sem se odločil, da zapustim varno službo v zdravstvu in se podam novim, neznanim izzivom nasproti. Za sodelovanje sem navdušil še Staneta Kranjca, skupaj sva ustanovila podjetje, ki je bilo registrirano 14. marca 1990, prve prostore so nam dali v najem na Golniku, zaposlila sva prvo šiviljo, vključila se je tudi moja žena Beti, ki je bila prej obrtnica. Začetek je bil počasen, sčasoma pa smo si pridobili izkušnje in postali vse bolj vešči pri izdelavi jadralnih padal. Sami smo izdelovali vse in prvo leto izdelali 337 padal. Leto smo poslovno uspešno zaključili tudi po zaslugi trdnosti Markovićevega dinarja, devize so bile tedaj poceni. Bili smo med prvimi zasebnimi podjetji, začetek je bil v tistih časih res lažji." "Posel je nato hitro naraščal?" "Drugo leto smo zaposlili še tri šivilje, se širili in rezultat je bil izjemno dober: več kot tisoč jadralnih padal. Učenja in izpopolnjevanja je bilo seveda Še veliko, sam pa sem šival vse manj in se posvetil organizaciji dela v podjetju. Konec leta sva se s Stanetom sporazumno razšla, saj sva oba videla boljšo prihodnost v dveh sorodnih podjetjih, z različnimi izdelki. Konec tretjega leta naj je bilo že enajst, izdelali smo 900 padal, ki so bila tehnično že veliko bolj zahtevna, poslovne prostore smo razširili. V četrtem letu - leta 1993 - smo se kadrovsko okrepili za 100 odstotkov, strojna oprema je bila tudi vse boljša in s skrajnimi napori smo izpolnjevali naročila, ki jih je bilo vse več. Samo julija in avgusta smo naredili 400 padal in na koncu leta jih je bilo že 1.400. Resneje smo začeli izdelovati tudi sedeže kot dodatno opremo za letenje in tako začeli delati tudi na težjih strojih. Peto leto - 1994 - je ponovno zanimivo zaradi povečanja prometa, ki je porasel za dobro četrtino, za nekaj več kot toliko pa smo zaposlili tudi novih delavcev. Za polni delovni čas sem zaposlil tudi tajnico, ki me je razbremenila mnogih del. Pridobili pa smo novega poslovnega partnetja UP in zanj izdelali 700 padal različnih kategorij. Skupno pa smo izdelali 1.800 padal." "Delavnice ste preselili v Kranj?" "Prostori na Golniku so postali pretesni, tudi najemnina je postajala sorazmerno večja, dokončno smo prišli navskriž sredi leta 1994 in 9. septembra smo delavnice preselili v Kranj, kjer so bili prostori večji in boljši, približno 1,5 milijona tolarjev pa smo vložili v njihovo obnovo." "Kaj vas je pripeljalo v Letence, kjer ste na izjemno lepi lokaciji postavili stanovanjsko hišo in delavnico?" "Pravzaprav naključje, žena je prebrala mali oglas v vašem časopisu in odločila sva se za nakup zemljišča. Okolica je res zelo lepa, potegnilo pa me je seveda to, da je sem moč prileteti s Kriške gore, omogoča torej testiranje padal, rekreacijo, turizem in vsekakor bomo izkoristili tudi te možnosti. Sem smo se preselili 1. oktobra lani in že tedaj pripravili mini padalski miting. Devet nas je hkrati skočilo iz letala, na 3 tisoč metrih, padala smo odprli po dva tisoč metrih prostega pada, kar je bilo zame povsem novo doživljenje." "Ljubezen do letenja je torej ostala?" "Ijzl sabo imam zdaj že 18 takšnih skokov, tudi z jadralnimi padali še vedno letim. Lahko se pohvalim, da sem v Sloveniji odletel kar nekaj rekordov, dva zmajarska in štiri padalske, v svetovnem merilu pa sem pred dvema letoma prejadral razdalje, ki spadajo med dvajset najboljših. Že dvakrat sem bil v Južni Afriki, letos sem zaradi rojstva tretje hčerke ostal doma, naš najbolj izkušeni jadralni padalec Domen Slana pa se je vrnil z novim rekordom, o čemer ste v Gorenjskem glasu že pisali." "Vrniva se v Letence, kako so vas domačini sprejeli?" "Zelo lepo. Presenečen sem bil, ko sem domačina prosil za traktorsko pomoč, saj je brez oklevanja sedel na traktor in porinil pesek v jamo. Čeprav sem prišlek, mi pomoči niso odklonili, potreboval pa sem jo dostikrat. Marsikje drugje bi bilo verjetno drugače, prepričan sem, da mi v Loki ne bi tako pomagali." "Se kmetje nič ne pritožujejo, če padalci pristajo na njihovih travnikih?" "Miting smo imeli oktobra, ko so že pokosili, pripravili ga bomo spet zgodaj marca, ko trava še ne zraste. Če se dogovoriš za odškodnino in izbereš primeren čas, ni problemov. Seveda pa ne moreš spustiti sto padalcev v visoko travo, to vendar ne gre." "Nameravate tudi v prihodnje tako hitro povečevati promet podjetja?" "Doslej smo izdelali približno 7 tisoč jadralnih padal, v prihodnje rast ne bo več tako hitra. Sedanje delavnice so manjše kot v Kranju, potrebovali bi sicer še nekaj prostora, toda vprašanje je, kako velik boš. Sedanja velikost mi kar ustreza, večja že lahko povzroča težave. Ko so se septembra lani naročila nekoliko zmanjšala, bremenila pa nas je najemnina, sem jih moral odpustiti nekaj, ki so bili zaposleni za določen čas, hitro pa smo se preselili v Letence. Zdaj je je 23 zaposlenih, kar dovolj nas je." "Kolikšen je zdaj letni promet podjetja?" "Približno 2 milijona mark." "Air Systems smo našli na seznamu petdesetih največjih gorenjskih izvoznikov, na katerem so denimo Sava, Acroni, hkraemeco in druge velike tovarne?" "Izvozimo 95 odstotkov izdelkov, pri izvozu se res uvrščamo zelo visoko. Ko se je lani na Gorenjskem mudil angleški ambasador, ga niso peljali samo n / Kranj, 19» jan v Iskro, Savo in Šešir, temveč tudi k nam, kar je za Air Svstems vsekakor priznanje." "Svetovni trg vam je odprl nemsti partner?" "Veliko sem tekmoval, tudi v tujin'' poznali so mojo opremo, zanimanje nemška ga partnerja je bilo tako potrdilo, da tudi nas znamo kaj dobro narediti, čeprav ljubiteljsko. Ker sam težko obvladaš vse, je bila na začetku prav spodbuda nemškega partnerja odločilna, sam pač ne moreš peljati razvoja serijske proizvodnje in še tržiti po vsem svetu Lepo smo se ujeli, Fly Market prodaja na& izdelke na nemškem trgu in drugod po svetu, predvsem skozi šole jadralnega letenja. Naš je domači trg in seveda razvoj in izdelava padal« vključno z zadnjimi testi." "Kaj vaše podjetje pomeni v svetovne^ merilu?" - "Zanesljivo smo med petimi največjimi dve, tri firme so res večje, potem pa smo Že kmalu mi." "Kakšna je konkurenca v svetu?" "Izdelava padal spada v tekstilno industrijo, navsezadnje je to šivanje. Takšno delo pa j je drugod po svetu cenejše, občutimo zlasti konkurenco vzhodnoazijskih držav. Naša pre' dnost je bližina nemškega trga, vrhunska kakovost in prilagodljivost, saj so serije lahk° tudi zelo majhne. V Hongkongu pač morate naročiti vsaj petdeset padal, da se jih spJ*^8 voziti tako daleč." "Koliko jadralnih padalcev je pri nC& koliko v Nemčiji?" "Pri nas od tisoč do dva tisoč, v Nem#jl pa 10 do 15 tisoč. Trg je tam torej velik0 večji." "V delavnici sem slišala nemško govo£ ico, so to športniki?" "Danes je pri nas Ernst Stroebl, nem^j jadralni padalec, ki je prav v Sloveniji posta' evropski prvak. Sodelujemo z najboljši**1! piloti, domačimi in tujimi, ki nam tudi kaj narišejo, nato to naredimo, testiramo. Vsi pa. znamo vse, na naših padalih lete svetovfl1 prvaki. Toliko smo 'notri', da se šport prepih2 s poslom, kar je zagotavlja uspeh." "Izdelujete samo jadralna padala?" "Jadralna padala so glavni izdelek, ponovn0 pa zmajarske sisteme vezi, ki so bili zarad' razmaha jadralnega padalstva nekoliko ob strani. Sicer pa izdelujemo tudi dodati^ opremo za jadralne padalce in zmajarje. * Letencah smo odprli tudi trgovini, ki bo d° spomladi v celoti založena in bo za jadralce | zmajarce prva specializirana trgovina v Slovej nija, pri nas bodo lahko dobili celotno opremi "Kakšni so načrti?" "Rast ne bo več tako hitra, bolj pa s6 bomo posvetili šolanju jadralnih padalcev, # kar imamo zdaj vse pogoje. Po Kriško goro Ž6 imamo šolski teren za učenje, zaključni let b° v Letencah. Prirejati nameravamo tudi drU' žabna tekmovanja, kot so poleti na čas in pik0; saj sicer jadralno letenje za gledalce 111 zanimivo, ker ljudje vidijo le, kako tekmoval' ci odletijo. Upam, da bo športni center v dveP letih polno zaživel. Rad pa bi dejal še to, da je Air Svstemsv bistvu družinska firma, če mi žena Beti ne t" tako stala ob strani, ne bi prišel tako dal^' tudi tast je polno zaposlen, tašča prav tak0' Začela je pravzaprav žena, ki je pred mafl° pustila službo in še pred ustanovitvijo podjetj3 odprla obrt, tudi v podjetju ima zelo pomem|>' no delo, saj opravlja končno kontrolo 111 montažo vrvic, kar je zelo zahtevno del0, običajno pa se odvija v telovadnicah, saj tU nimamo dovolj velikega prostora." INTERVJU Japec Jakopin Strm vzpon v strašanski svetovni konkurenci Brata Japec in Jernej Jakopin sta veliko ljubezen do bark prelila v izjemno uspešno podjetje Seaway na Bledu, v njem razvijajo in projektirajo plovila. Uspevata z lastnim znanjem v strašanski konkurenci, na trgu, ki zahteva veliko strokovnosti in stalni razvoj. Za nemško Bavario, kije pojem navtičnega turizma, so v zadnjih treh letih naredili enajst novih modelov in vse Bavarie, ki so trenutno na trgu, so bile zasnove in narisane v Sloveniji. Pogovarjali smo se z Japcem Jakopinom. "Za Japca in Jerneja Jakopina je značilna velika ljubezen do jadrnic, sta z morja 9 čeprav nas je Ivan Šepetavc ti Kranja pismeno zelo ozmer-jal, da smo ga s tako majhno nagrado hudo užalili. Navsezadnje Gorenjk in Gorenjcev meseca niti slučajno ne izbiramo zaradi nagrad, pač pa predvsem zato, da prizadevnim posameznicam oz. posameznikom namenimo neka) naše skupne pozornosti. PONEDELJEK, 22. JANUARJA 1996 TVS 1 10.20 Otroški program 10.20 Lažni Kljukec 11.05 Pritlikavčki, angleška nadaljevanka 11.30 Sedmina, ponovitev slovenskega filma 13.00 Poročila 13.05 Novice iz sveta razvedrila, ponovitev 13.55 Utrip 14.10 Zrcalo tedna 14.25 Za TV kamero 14.40 Forum 14.55 Nedeljska reportaža 15.25 Večerni gost: Bernarda Jeklin 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Otroški program 17.10 Radovedni Taček: Rog 17.25 Krištof Pokora, angleška dokumentarna oddaja 18.05 Simpsonovi, ameriška nanizanka 18.30 Lingo, TV igrica 19.00 Včeraj, danes, jutri 19.05 Risanka 19.15 Žrebanje 3x3 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 Šport 20.05 Noro zaljubljena, ameriška nanizanka 20.30 Televizijska konferenca 21.20 Clive James, angleška dokumentarna serija 22.10 Včeraj, danes, jutri 22.20 TV dnevnik 3, Vreme 22.40 Šport 22.50 Umori, ameriška nanizanka 23.40 Svet poroča 0.10 Poročila 0.15 Tv jutri, Videostrani TVS 2 9.00 Euronews 10.20 Tedenski izbor 10.20 Učimo se tujih jezikov: Angleščina 10.45 Ljudje in zemlja 11.15 V žarišču 11.30 Policisti s srcem, avstralska nanizanka 12.15 Shovv 13.15 Sobotna noč 15.15 Studio City 16.15 Športni pregled 16.45 Noro zaljubljena, ameriška nanizanka 17.10 Učitelj, francoska nadaljevanka 17.55 Včeraj, danes, jutri 18.00 Po Sloveniji 18.45 Sedma steza 19.15 Angleška glasbena lestvica 20.10 Osmi dan 20.40 pat>eska, ameriški film 22.20 ?,rane Rončel izza odra: Adalberto *'varez, i. del 23.10 Euronevvs KANALA 7.00 CNN poroča 7.45 A shop 8.00 Dobro jutro s Crtom Kanonijem 8.05 Novice 8.45 Obalna straža, ponovitev 9.55 Novice 10.00 Družina Addams, ameriška risana serija 10.30 Žametne Vinice, ponovitev 11.30 Jeleni z zahoda, ponovitev 12. dela ameriške nadaljevanke 12.05 Novice ]2-10 A shop 12.20 Video strani 14.00 Novice 14.45 Ponovitev dopoldanskega programa s Crtom Kanonijem, ponovitev 16.00 Novice 16.05 Video strani 17.05 Spot tedna 17.10 Vreme 17.15 A shop 17.30 Slam, Ponovitev 18.00 Obalna straža, ameriška nanizanka 18.45 A shop 19.00 Pika na A 19.30 Vreme 19.35 Družina Adams 20.00 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka 20.30 Filmska uspešnica: Skrivnost pozabljene legende, ameriški barvni film22.10 Jonathan, oddaja o turizmu 22.40 Gost pike na A, ponovitev 23.00 Novice 23.05 Rodeo, kontaktna glasbena oddaja 23.50 A shop 0.10 CNN poroča 7.00 Video strani 11.00 Santa Barbara, ponovitev nadaljevanke 12.30 Urgenca, ponovitev amer-|ske nanizanke 13.30 Maharadžina n*i, ponovitev ameriške nadaljevanke 14.30 Kobra, ponovitev ameriškega filma 16.30 Pop 30 17.00 Santa Barbara, nadaljevanka 18.00 MacGvver, ameriška nanizanka 19.00 Roseanne. ameriška nanizanka 19.30 24 ur 20.00 Ljubiva se, ameriški film 22.00 M.A.S.H., amer-iska nanizanka 22.30 Magnum P.I., ameriška nanizanka 23.30 24 ur, Ponovitev 0.00 Pop 30, ponovitev 0.30 Video strani TV 3 [-00 Dobro jutro, Slovenija 9.00 Medical center VVest, ponovitev 10.00 Pot v Avonleo, ponovitev 19 S? DrtJzinski studio, ponovitev '*-00 Ponovitev sobotnega popoldanskega filma: Samo za tri dni sreče 13.30 Ponovitev petkovega petkove-ic večernega filma: Mavrična cesta 15.00 Izbor iz "Dobro jutro, Slovenija" 15.30 Ponovitev petkove burleske ;6-00 Otroški program 18.00 Pot v ^vonleo 19.00 DNevnik 19.30 Burleska 20.00 Film: Poslednja jezdeca *''45 Dom in svet 22.15 Medi val center West 23.15 Ponovitev petkovega TV filma: Pekel na kolesih HTV 1 12.45 Velika nagrada, ponovitev ameriškega barvnega filma 14.30 Otroški program 15.00 Risanka 15.05 Poročila 15.10 Zagrebške zgodbe, dokumentarna serija 15.30 Prometna kultura: Zebra 16.15 Otroški program: Modul 8 17.45 Kristalno cesarstvo, ameriška nadaljevanka 18.15 Kolo sreče 18.50 Iskra upanja, dokumentarna oddaja 19.30 Dnevnik 20.10 Živa resnica, dokumentarna oddaja 20.40 Krležija 21.35 Velika voda, dokumentarna oddaja 22.15 Dnevnik 22.35 Slika na sliko 23.05 Prihajamo, angleški barvni film 0.25 Poročila HTV 2 16.20 Tenis, posnetek odprtega prvenstva Avstralije 18.20 Podobno, a različno 18.30 Knin, dokumentarna oddaja 19.00 Pogumni 19.20 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Murphv Brovvn, humoristična serija 20.40 Hrvaška in svet 21.30 Evronogomet: Petica 22.30 Glavni igralec, nadaljevanka 23.20 Zakladnica, glasbena oddaja AVSTRIJA 1 12.15 Tenis: Odprto prvenstvo Avstralije, posnetek četrtfinalnih dvobojev iz Melbourna 13.00 Otroški program: Ostržek 13.25 Konfetti Paletti 13.40 Alfred J. Kwak 14.05 Am, dam, des 14.20 Uganke 14.30 Tim in Struppi 14.55 Artefix, predlogi za prosti čas 15.05 Poppajeve nove dogodivščine 15.25 Mini čas v sliki 15.45 Vesoljska ladja Enterprise -nova generacija 16.25 A-team 17.15 Golden palače 17.40 Kdo je šef? 18.10 Dr. Ouinn 19.00 Roseanne 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 High spirits - duhovi so pripravljeni, ameriška komedija 21.50 Osumljeni, angleška kriminalka 23.25 čas v sliki 23.30 Starš and Bars - popolnoma normalna ameriška norost, ameriška komedija 1.00 Santa Barbara, ponovitev 1.45 Schiejok, ponovitev AVSTRIJA 2 12.00 Šiling, ponovitev 12.35 Slika Avstrije 13.00 Čas v sliki 13.10 Orientacija 13.40 Umor, je napisala 14.25 Santa Barbara - Kalifornijski klan 15.10 Bogati in lepi 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 18.55 Kuharski mojstri 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Anna Maria gre svojo pot 21.05 Tema 22.00 Čas v sliki 22.30 Ob pol enajstih 23.00 Norman Foster, portret Arhitekta 23.45 Poti ljubezni, ameriški psihološki film 2.00 Kultura, vodi Karin Muller 2.40 Pogledi od strani, ponovitev 2.45 K stvari, ponovitev 4.00 Življenje, polno strasti, ponovitev pogovora z igralko 4.45 Videonoč TELE-TV KRANJ SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56I LOKATV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Športni pregled dogodkov 20.55 EPP blok 20.45 Tedenski pregled dogodkov, ponovitev 21.20 EPP blok 21.25 Film TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. 19.00 Otroška oddaja 20.00 S poti po Franciji - potopisna oddaja (1. del) ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.17 Posnetek koncerta mladih talentov na Dovjem, 3. del 18.46 Risanke 19.15 Videostrani 22.00 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani R KRANJ 5 30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Poročila STA 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8 30 Hov, n° znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gor enjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva: V škripcih z Andrejem Šifrerjem 9.50 EPP 10.20 V škrip cih z Andrejem Šifrerjem 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.20 Novinarski prispevki 11.50 EPP 12.30 Osmrntice, zahvale 12.40 Pometamo doma 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Črna kronika 13.40 Pometamo doma 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Točke, metri sekunde 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmvei RS 16.00 EPP 16.20 Novinarski prispevek 16.40 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.20 Novinarski prispevek 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri in poročila Radia Detusche VVelle 18.10 Vsakdo svoje pesmi poje 18.50 EPP 19.00 Poročila Radia Voice of America 19.30 Večerni program 19.50 EPP 24.00 Zakiju ček programa Radia Kranj RTRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19.00 na UKV stereo 88,9 Mhz iz Tržiča in 95 Mhz iz Kovorja. Najprej vam bomo svetovali, kaj lahko storite zase in nadaljevali z informativno odajo ob 15.30. Sledila bodo obvestila ob 16.10, nato pregled zunanje političnih dogodkov v oddaji Deutsche We!le "por oča. 17. ura je čas, ko vas seznanimo z novostmi na števiiki 92, ob 17.30 pa se bo začela oddaja Tržiški hit. Tudi tokrat bo za presenečenje, upajmo, prijetno, poskrbel pokrovitelj oddaje. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 7.20 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 9.30 Lestvica: TRI, tri, tri in AS 11.00 Svet računalništva 12.00 BBC, osmrtnice 14.00 Melodija ted na 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila (BBC, STA, vreme) 16.00 Črna kronika 16.15 Obvestila, osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 Zimzelene melodije z Dragom Aha niem 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan RŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika Ra Slo venija 5.40 Napoved programa servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Zelene melodije 8.00 Dogodki 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Oddaja za invalide (ponovitev) 11.00 Izobraževalna oddaja Ljudske univerze Škofja Loka 12.00 škofjeloških 6 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes -jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Tolar za knjigo 17.00 Otroški program 18.45 Zabavno glasbena lestvica 3+3+AS 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.35 Vremenska napoved 8.00 Dopoldne na RGL 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 11.15 Vedeževanje 12.00 Novice bbc 12.15 Novinarjev gost 12.30 Športni pregled 13.00 3x1 - glasbena oddaja 13.15 Novice 13.55 Pasji radio 14.30 Hello again 15.00 Popoldne z Blanko M. Koželj 15.15 RGL komentira in obvešča 15.40 Maegeri - oddaja o karateju 16.00 Avtomobili: Alpetour - Remont 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 17.15 Novice 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Ballan-tines glasbeni kviz 20.00 Modni bla-bla 21.00 Zaslon - oddaja za računalništvo 22.00 Sršenovo gnezdo 1.00 Satelit R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Ponovitev: Naš gost 10.15 Ponovitev ned. oddaje 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.45 Izbor Vaša pesem 18.30 Več. inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Prijatelji Radia Ognjišče 21.40 Poezija za lahko noč 22.00 -5.30 Nočni glasbeni program KINO TOREK, 23. JANUARJA 1996 CENTER amer kom. CORRINA, CORRINA ob 16., 18. in 20. uri STORŽIČ franc ljub. drama FRANCOZINJA ob 17., 19. in 21. un ŽELEŽAR amer. kom. DEVET MESECEV ob 18. in 20. uri TVS 1 10.30 Videostrani 10.45 Otroški program 10.45 Drejček in trije marsovčki 11.45 Tarzan in amazonke, ameriški film (čb) 13.00 Poročila 13.05 Lingo, ponovitev Tv igrice 14.30 Tedenski izbor 14.30 Ameriška književnost, ameriška dokumentarna serija 15.00 Obzorja duha 15.30 Oko, vajeno teme, angleška drama 16.20 Mostovi 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Otroški program 17.10 N. Simončič: Kljukčeve dogodivščine 17.25 Vodnarček, pojoči pes, izraelska nanizanka 18.00 V najboljših družinah, norveška nanizanka 18.30 Kolo sreče, TV igrice 19.00 Včeraj, danes, jutri 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 Šport 20.05 Ko se srca vnamejo, ameriška nanizanka 20.30 Gospodarska oddaja: 10.000 obratov 21.20 Roka ročka 22.10 Včeraj, danes, jutri 22.20 TV dnevnik 3, Vreme 22.40 Šport 22.45 Poslovna borza 23.00 Umori, ameriška nanizanka 23.50 Poročila 23.55 TV jutri, Videostrani TVS 2 9.00 Euronevvs 11.00 Tedenski izbor 11.00 Sedma steza 11.30 Osmi dan 12.00 Starodavni vojščaki, ameriška dokumentarna serija 12.30 Alpe Jadran 13.00 Nedeljskih 60 14.00 F. Schubert: VVinterreise 15.15 Opa-zujmo naravo, 12., zadnji del kanadske poljudnoznanstvene serije 15.40 Tenis - Grand slam, četrtfi-nale iz Melbourna 16.40 Ko se srca vnamejo, ponovitev ameriške nanizanke 17.05 Okus po zločinu, ponovitev angleške nanizanke 17.55 Včeraj, danes, jutri 18.00 Po Sloveniji 18.45 ZV ambulanta 19.15 Videošpon 20.05 V žarišču 20.35 Učitelj, francoska nadaljevanka 21.25 Opus 22.10 Somrak stoletja: Moč slik, 2., zadnji del koproduk-cijskega filma 23.40 Euronevvs KANALA 7.00 CNN poroča 8.00 Dobro jutro z Darkom Korenom 8.05 Novice 8.45 Obalna straža 9.55 Novice 10.00 Družina Adams 10.30 Dežurna lekarna, ponovitev španske humoristične serije 12.00 in 14.00 Novice 12.35 A shop 12.50 Video strani 14.45 Dobro jutro z Darkom Korenom 16.00 Novice 16.05 Video strani 16.20 Spot tedna 16.25 A shop 16.40 Vreme 16.45 Rodeo, ponovitev 17.30 Generacija transformerjev, risanka 18.00 Obalna straža 18.45 A shop 19.00 Pika na A 19.30 Družina Adams, ameriška risana serija 20.00 Herma-nova glava, ameriška znanstvenofantastična nanizanka 20.30 Državnik novega kova, angleška nanizanka 21.00 Karma: Tarot 22.05 Caught in act, ponovitev 23.00 Novice 23.05 Gost pike na A, ponovitev 23.20 A shop 23.35 Spot tedna 23.40 Video strani 0.00 CNN poroča POP 7.00 Video strani 11.00 Santa Barbara, ponovitev nadaljevanke 12.00 Magnum P.I., ponovitev ameriške nanizanke 13.00 M.A.S.H., ponovitev ameriške nanizanke 13.30 Edera, ponovitev italijanske nadaljevanke 14.30 Ljubiva se, ponovitev ameriškega filma 16.30 POP 30 17.00 Santa Barbara, nadaljevanka 18.00 MacGvver, ameriška nanizanka 19.00 Roseanne, ameriška nanizanka 19.30 24 ur 20.00 Ograje našega mesta, ameriška nanizanka 21.00 Točka pravice: Fotomodeli, ameriška nanizanka 22.00 M.A.S.H., ameriška nanizanka 22.30 Avtodrom 23.00 Magnum P.I., ameriška nanizanka 0.00 24 ur, ponovitev 0.30 POP 30, ponovitev 1.00 Video strani TV 3 7.00 Dobro jutro, Slovenija 9.00 Medical center VVest, ponovitev 16. dela 10.00 Pot v Avonleo, ponovitev 11.00 Družinski studio, ponovitev 12.00 Ponovitev nedeljskega popoldanskega filma: Večni nasmeh 13.30 Ponovitev ponedeljkovega avečerne-ga filma: Poslednja jezdeca 15.00 Izbor iz "Dobro jutro, Slovenija" 15.30 Ponovitev ponedeljkove burleske 16.00 Otroški program 18.00 Pot v Avonleo 19.00 Dnevnik 19.30 Burleska 20.00 Slovenski pesniki in pisatelji - Dragotin Kette 20.30 Andre Blumauer z glasbo v srcu 21.45 Dom in svet 22.15 Medicaia center VVest 23.15 Ponovitev sobotnega TV filma: V dobrem in slabem 0.45 Ponovitev sobotne burleske HTV 1 12.00 Poročila 12.20 Ljubezen, nadaljevanka 12.45 Spet se bova srečala, ponovitev angleškega barvnega filma 14.30 Otroški program, ponovitev; Mlaskalnica; Kako živijo živali 15.05 Poročila 15.10 Dokumentarna serija 16.15 Otroški program 16.45 Hrvaška danes 17.45 Kristalno cesarstvo, ameriška nadaljevanka 18.15 Kolo sreče 18.50 Medijska razstava 19.30 Dnevnik 20.10 Potepam se in snemam, dokumentarna oddaja 20.55 TV parlament 22.15 Dnevnik 22.35 Slika na sliko 23.05 Poročila HTV 2 14.00 Video strani 14.15 TV koledar 14.25 Zakladnica, ponovitev glasbene oddaje 15.30 Tenis, posnetek odprtega prvenstva Avstralije 17.30 Zvezde o zdravju, izobraževalna oddaja 19.00 Pogumni, nadaljevanka 19.23 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Urgenca, ameriška nanizanka 21.05 Crno, belo, v barvah: Zaliv v mesečini, ameriški barvni film AVSTRIJA 1 14.05 Am, dam, des 14.20 Uganke 14.30 Tim in Struppi 14.55 Artefix, nasveti za prosti čas 15.05 Popa-jeve nove dogodivščine 15.25 Mini čas v asliki 15.35 Vesoljska ladja Enterprise - Nova generacija 16.25 A-team 17.15 Golden palače 17.40 Kdo je šef? 18.10 Dr. Quinn 19.00 Roseanne 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 šport 20.15 Severozahodna Arktika - dežela Franca Jožefa 21.05 Selfman 21.10 Urgenca, serija 22.05 Parfum smrti, ameriška erotična srhljivka 23.35 Čas v sliki 23.45 Blue Collar - Boj za tekočim trakom, ameriški triler 1.30 Santa Barbara - Kalifornijski klan, ponovitev 2.15 Schiejok, ponovitev 3.15 Dobrodošli v Avstriji, ponovitev 5.05 Urgenca AVSTRIJA 2 S.00 Videostrani 7.30 Vreme 9.00 as v sliki 9.05 Umor, je napisala 10.40 Vreme 11.00 Schiejok, ponovitev 12.00 Čas v sliki 12.10 Tema 13.00 Čas v sliki 13.10 Konflikti, ponovitev 13.40 Umor, je napisala 14.25 Santa Barbara - Kalifornijski klan 15.10 Bogati in lepi 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Dosjeji X 21.00 Selfman 21.10 Poročilo 22.00 Čas v sliki 22.30 Na prizorišču, reportaža tedna 23.00 Duhovi, danska serija 23.55 True stories, ameriška glasbena satira 1.25 Kultura 2.00 Pogledi od strani 2.05 Videonoč TELE-TV KRANJ SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! LOKATV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Gorenjka, Gorenjec meseca, kontaktna oddaja, dajte svoj glas na telefonsko številko 634-770 20.25 EPP blok 20.30 Aktualna tema 21.30 EPP blok 21.35 Športni pregled, ponovitev 22.05 Nedeljska reportaža, ponovitev TV ŽELEZNIKI 19.00 Eni so za ljubezen - mladinska oddaja (1. del) 20.00 Glavni dobitek - odrska predstava gledališke skupine "SCENA" iz Železnikov 20.50 Brez komentarja ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.17 Torkov športni pregled 18.26 Mini 5 18.50 Risanke 19.15 Videostrani 21.00 Satelitski program Deusche VVelle 22.00 Videostrani 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Poročila STA 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včerja, danes 9.20 Tema dneva: Gorenjsko sodstvo 9.50 EPP 10.20 Novinarski prispevek 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.20 Vedeževanje v živo 11.50 EPP 12.30 Osmrntice zahvale 12.40 Novinarski prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Tudi jeseni je lepo 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 EPP 16.20 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.20 Mladi, nadarjeni, obetavni 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri in poročila Radia Deutsche VVelle 18.20 Predstavitev knjige: Črni petelin 18.50 EPP 19.00 Poročila Radia Voice of America 19.30 Večerni program 19.50 EPP 20.00 911 - turbo 21.00 do 24.00 Glasbene želje 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ V oddaji S"m Tržičan bomo obudili spomine na stare čase. Ob 14.30 bo sledila oddaja Na štirih kolesih s poudarkom na avtomobilskem zavarovanju. Nato bomo postregli z informacijami in nekaterimi drugimi zanimivostmi. Ob 16.10 bodo na vrsti obvestila, nato pregled zunanjepolitičnega dogajanja s pomočjo kolegov iz Deutsche VVelle. Ob 16.30 lahko prisluhnete lestvici Air Play Slovenia, ob 17.40 pa 41. lekciji English One To One. Torkov spored bomo sklenili s Športnim obzornikom. » R JESENICE 5.00 Dobro jutro 7.20 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 10.00 Gibljive slike 11.00 Ni ga, ki ne bi zanimala ga knjiga 12.00 BBC novice, osmrtnice 13.00 Slovenska glasbena scena 14.00 Melodija tedna 14.30 Telegraf 15.00 Poročila, BBC, STA, vreme 16.30 Osmrtnice, domače novice 17.00 Portert: Danilo Slivnik 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan R ŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.30 Minute za countrv glasbo 7.40 Naš zgodovinski spomin 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Zabava in glasba 12.00 Škofjeloških 6 13.45 Osmrtnice 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes, jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Sindikat 17.30 Žirovski glasnik 18.00 Pogovor z županom občine Žiri 19.30 Odpoved programa R RGL 5.00 Jutranji program RGL 5.15 Novice 6.40 Peter Stepic o zvezdah 7.00 Horoskop 7.35 Vremenska napoved 8.00 Dopoldne na RGL 8 15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes v Ljubljani 10.00 Maegeri - oddaja o karateju 10.15 Novice 11.00 Anketa 11 50 Borza znanja 12.00 Novice bbc 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 -glasbena oddaja 13.15 Novice 13 55 Pasji radio 14.30 Pop informacije 15.15 RGL komentira in obvešča 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 17.15 Novice 18.15 Okrogla miza 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 RGL klub 21.30 Avstralska glasba 22.00 Camel RHYTHM 23.00 Egostyle - Ines Kokalj 24.00 7200 sekund - D. J. Alf 2.00 Satelit R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Ponovitev: Reportaža 10.15 Predstavljamo vam... 11.10 Glasb. ured. predstavlja... 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 šport na Radiu Ognjišče 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Sončna pesem 22.00 -5.30 Nočni glasbeni program GORENJSKA TELEVIZIJA TV Kranj vuk dan od 19.00 do 23.00 ur* ob nod*IJah od 9.00 do 14.00 ur* R KRANJ KINO CENTER amer. kom. CORRINA, CORRINA ob 16., 18. in 20. uri STORŽIČ franc. ljub. drama FRANCOZINJA ob 17., 19. in 21 uri ŽELEZAR Danes zaprto! KOMENDA amer. film DEVET MESECEV ob 19. uri ŠKOFJA LOKA amer. akcij, film PROFESIONALEC ob 20. uri KRANJ: 064/242-274 »KAMNIK: 061/814-888 * DOMŽALE: 061/714-888 Sponzor današnje križanke je podjetje Osterman's ali Hallo pizza iz Kranja, ki vam poleg slastnih pizz nudijo okusne kalamare, zrezke, ocvrti sir, pečene in ocvrte piščance, ocvrte osliče, najrazličnejše solate in ob jedači dostavijo tudi ohlajeno pijačo. Če ste lačni, pravi naslov, Pizzerija OSTERMAN'S. Za današnjo križanko so pripravili tri nagrade: Prva nagrada - bon v vrednosti 6.000 SIT, druga nagrada 5.000 SIT, tretja nagrada 4.000 SIT. Tri nagrade kot vedno prispeva Gorenjski glas. Vse, kar morate narediti, je, da pravilno izpolnete kupon križanke, ga prilepite na dopisnico in pošljete na Gorenjski glas, Zoisova 1, Kranj do četrtka, 1. februarja 1996, ali rešitve oddate na turističnih društvih Cerklje, Jesenice, Bohinj, Škofja Loka, Tržič, Dovje, Mojstrana ali Kranjska Gora. Dober tek! NAGRAJENCI KRIŽANKE GORENJSKIH SMUČIŠČ prva nagrada: Likon Ivan, Planina 26, Kranj druga nagrada: Žun Mateja, Fuiine 5, Gorenja vas tretja nagrada: Mihovec Marija, Samova 32, Ljubljana četrta nagrada: Zdenka Rekar, Kidričeva c. 20, Kranj peta nagrada: Maigon Tanja, Pod Plevno 67, Škofja Loka šesta nagrada: Gorazd Potočnik, Zg. Besnica 93, Zg. Besnica sedma nagrada: Igor Kogej, Gradnikova 1, Kranj osma nagrada: Andrej Kosec, Lapajnova 9, Cerklje Nagrajencem čestitamo! POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK Ljubljanska borza o svojem delu v lanskem letu Leto uspešnih sprememb Lani so na Ljubljanski borzi uvedli kar nekaj novosti, trgovanje se je z borznega parketa umaknilo elektronskemu trgovanju, nekaj sprememb so doživeli borzni indeksi, sicer pa je borzno poslovanje potekalo skladno z načrti. Ljubljana, 17. januarja - V na podjetja, ki se z izjemo sredo je Ljubljanska borza na priložnostni novinarski konferenci ocenila svoje delo v lanskem letu. Lansko leto je bilo, po besedah borznih predstavnikov, leto sprememb. Naša edina borza je lani uspela zaključiti nekaj ključnih projektov, med njimi so začetek delovanja izvenborznega organiziranega trga, uvedba denarnega in deviznega trgovanja preko Borznega informacijskega sistema, sodelovanje s klirinško-depot-nim društvom v projektu dema-terializacije in nenazadnje ustanovitev Terminske borze ter priprave za začetek trgovanja z opcijskimi in terminskimi pogodbami. Lansko poslovanje na Borzi ocenjujejo kot uspešno. Preko Borznega informacijskega sistema (BIS) je bilo lani opravljenih za 88 milijard tolarjev prometa, od tega 62 milijard na uradnih borznih trgih A in B. Kar polovico vsega prometa na borzi je bilo opravljenega v zadnjih treh mesecih minulega leta, strukturno pa je bilo največ Poslov sklenjenih z delnicami, kar 49,4 odstotka, ostanek pa si v približno enakih delih delijo obveznice in in kratkoročni vrednostni papirji. Največ zanimanja je v minulem letu veljalo delnicam Dadasa in SKB banke, njune delnice so skupaj predstavljale skoraj polovico celotnega delniškega trgovanja. Na borzi pa se niso izpolnila pričakovanja po številu novih delnic, ki naj bi začele na njej kotirati. Pričakovanja so bila ^merjena v proces privatiza-ciie oziroma prva že olastninje- Kolinske še niso odločila za to, da svoje delnice ponudijo na trgu vrednostnih papirjev. Več novih uvrstitev se je zgodilo na področju dolžniških vrednostnih papirjev, lani je bilo na borzo uvrščenih 6 izdaj bančnih obveznic in obveznice Sklada Republike Slovenije za razvoj. Precej sprememb pa so lani doživeli tudi borzni indeksi. Nov borzni indeks BIO, ki je v začetku temeljil na vrednosti štirih obveznic je luč sveta zagledal lanskega oktobra. Njegova rast je bila hitra, razloge zanjo pa gre iskati v gibanju tečaja tolarja v primerjavi z nemško marko in splošnega zniževanja trenda obrestnih mer. Spremenil se je tudi indeks delnic SBI, ki od oktobra naprej vsebuje le osem rednih delnic. SBI je po močnem padcu sredi leta ob koncu leta zopet nekoliko zrastel. Lani se je število članov Ljubljanske borze zaradi strožjih zakonskih zahtev zmanjšalo z 62 na 44, največ borznega prometa pa je bilo opravljenega preko borznih posrednikov družbe Dadas BPH, Abančne borznoposredniške družbe in SKB banke. Med lanske za borzo pomembne dogodke zagotovo sodi delovno srečanje evropskih borz ter izid druge, dopolnjene izdaje borznega priročnika ter seveda prehod na popolnoma elektronsko poslovanje preko Borzno informacijskega sistema, ki pomeni konec šestletne 'klasične' tradicije trgovanja na parketu. • U. Špehar Uspešno sodelovanje z Iskro Mehanizmi Lipnica Priznanje Heinzu Jeranku GZS je podelila priznanje direktorju tovarne gospodinjskih aparatov Philips HGW v Celovcu. Ljubljana, 17. jan. - Iskra Mehanizmi iz Lipnice so po precejšnjih težavah zaradi izgube južnih trgov leta 1993 začeli sodelovati s celovško tovarno Philips HGW, predvsem po zaslugi njenega direktorja Heinza Jeranka, ki je z letošnjim letom postal tehnični direktor vseh Philipsovih podjetij v Avstriji. Sodelovanje s Philipsom je v največji meri osebna zasluga Heinza Jeranka, pri prenosu dela proizvodne v tujino se je odločil za slovensko podjetje, izbral ga je v konkurenci delovno dosti cenejših ruskih, čeških, slovaških, madžarskih in poljskih podjetij. Vsestransko je nato pomagal pri proizvodnem sodelovanju in postal pravi ambasador pri izgrajevanju gospodarskih odnosov med koncernom Philips in Slovenijo, saj je v slovenska podjetja pripeljal vrsto poslovnih in tehničnih ljudi Philipsa iz vse Evrope in različnih branž elektrotehnike in tako prispeval k navezovanju stikov z našimi podjetji. Sodelovanje z Iskro Mehanizmi je strmo naraščalo, leta 1993 so začeli sestavljati prve gospodinjske aparate, leta 1994 je promet znašal že 2,9 milijona mark, lani se je povzpel na 9 milijonov mark, letos pa v Lipnici računajo na 12 milijonov mark tega izvoza. Mehanizmi so poslovne stike navezali s številnimi slovenskimi podjetji, ki izdelujejo sestavne dele za Philipsove gospodinjske aparate, ki jih sestavljajo v Lipnici. Letos so se vključili tudi v razvojno in tehnično osvajanje novih Philipsovih izdelkov: Naložba v skladišče, dodatne proizvodne prostore in opremo znaša 2 milijona mark. Gospodarska zbornica Slovenije f§ je zato podelila priznanje Heinzu Jeranku, slovesnosti so se udeležili tudi predstavniki koncema Philips iz Avstrije in Nizozemske ter koroški gospodarstveniki. Direktor Iskre Mehanizmi Milan Ba-vec je dejal, da je Heinz Jeranko v zadnjih dveh letih podvojil promet celovške tovarne, kar je izjemen uspeh, od njih pa so se naučili, kako je moč izboljšati kakovost, prilagodljivost in znižati stroške. Celovška tovarna se je odprla čez Karavanke in z Upniškimi Mehanizmi dobro sodeluje, kar zanimivo pojasnjuje več kot 50 metrov dolga panoramska slika Karavank, ki so jo v zadnjih dneh naslikali v montaži Philipsa HGW v Celovcu. • M.V., foto: Jurij Furlan Gorenjski Investicijski Sklad Direktor družbe Gorenjski investicijski sklad-Pooblaščena investicijska družba d.d., Kranj, Bleivveisova 1, na podlagi statuta družbe in zakona o gospodarskih družbah sklicuje 1. sejo skupščine Gorenjskega investicijskega sklada-Pooblaščene investicijske družbe d d., Kranj Skupščina bo 22.2.1996 ob 9 uri na sedežu družbe v Kranju, Bleivveisova 1. Dnevni red: Otvoritev in potrditev dnevnega reda Predlog sklepa: Skupščina potrdi objavljeni dnevni red. □ Izvolitev predsednika skupščine in dveh preštevalcev glasov, ter potrditev predlaganega notarja Predlog sklepa: Skupščina izvoli predlaganega predsednika seje skupščine in dva preštevalca glasov ter potrjuje predlaganega notarja. a Ugotovitveni sklep o znesku vpisanega in vplačanega povečanja osnovnega kapitala z drugo izdajo delnic Predlog sklepa: Skupščina sprejme ugotovitveni sklep o znesko vpisanega in vplačanega povečanja osnovnega kapitala z drugo izdajo delnic. □ Povečanje osnovnega kapitala s tretjo izdajo delnic Predlog sklepa: Skupščina sprejme sklep o povečanju osnovnega kapitala s tretjo izdajo delnic. Glasovanje: Skupščine se lahko udeležilo vsi delničarji imetniki veljavno izpolnjene in potrjene lastninske nakaznice • vpisnice. ki se glasi na Gorenjski investicijski skiad d.d , Kranj. Delničarji diuzbe so 2 izpolnitvijo lastninske nakaznice - vpisnice pooblastili Nacionalno finančno družbo d o.o.. Ljubljana, Trdinova 4. ali pa druge pooblaščence za izvajanje glasovalne pravice iz delnic Ne olede na to se seie skupščine lahko udeležijo delničarji družbe osebno ali po zastopniku, če svojo udeiežbo na skupščini v skladu s točko 8 3. statuta pisno prijavijo družbi vsaj tri dni pred zasedanjem skupščine Prijava je veljavna ob predložitvi kopije veljavne lastninske nakaznice • vpisnice delničarja družbe in notarsko overjenega pooblastila za zastopanje, ce se delničar udeležuje skupščine po zastopniku Glasovnice se dvignejo na sedežu družbe naimanj eno uro pred začetkom seje. Gradivo za zasedanie skupščine je na vpogled vsem delničarjem na sedežu Gorenjskega investicijskega sklada d d Kranj, Bleivveisova 1 m na sedežu Nacionalne finančne družbe d.o.o., 1 Ljubljana, Trdinova 4, od 8 2 1996, vsak delavnik med 10 in 12 uro. Matjaž Maček direkten Gorenjskega investicijskega sklada Spremembe in dopolnitve statuta Predlog sklepa: Skupščina sprejme predlagane spremembe in dopolnitve statuta. II Spremembe in dopolnitve pogodbe o upravljanju Predlog sklepa: Skupščina sprejme predlog sprememb in dopolnitev pogodbe o upravljanju. D Določitev zneska sejnin nadzornega sveta Predlog sklepa: Skupščina sprejme predlog zneska sejnin nadzornega sveta. □ Vprašanja in pobude delničarjev. Nacionalna Finančna Družba KOLIKO JE VREDEN TOLAR NAKUmifltODAnfl NAKi:WW1tODA!N] 1 NAKliPNimOOAJNI MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100 ITL A BANKA (Kranjjržič) 91,70 AVAL Bled 93,40 AVAL Kranjska gore 92,50 BANKA CREDITANSALT d.d. tj 92,80 EROS (Stari Mayr), Kranj 93,30 GEOSS Medvode 93,00 GORENJSKA BANKA (vse enote) 92,00 HRANILNICA LON, d.d.Kranj 93,00 HKSVIgred Medvode 92,50 HIDA-tržnica Ljubljana 93,40 HRAM ROŽICE Mengeš 92.80 ILIRIKA Jesenice 92,00 INVEST Škofja Loka 92,50 LEMA Kranj 93,00 MIKELStražtsče 93,00 NEPOS (Škofja Loka, Trata) 93,30 NOVA LB Kamnik, Medvode, Šk. Loka 91,65 PBS d.d. (na vseh poštah) 90,00 ROBSON Mengeš 93,00 SHP-Slov. hran. in pos. Kranj 92,90 SKB (Kranj, Radovljica, Šk. Loka) 90,70 SLOVENUATURIST Boh. Bistrica 92,00 SLOVENIJ ATURIST Jesenice 92 \ 00 SZKB Blagajniško m. Žiri 92,00 ŠUM Kranj 9300 TALONŽHpostajaTrata,Šk.Loka,Zg.Brtnie 9340 TENTOURS Domžale TROPICAL Kamnik-Bakovnik UBK d.d. Šk. Loka VVtLFAN Kranj WILFAN Radovljica, Grajski dvor VVILFAN Tržič POVPREČNI TEČAJ Pri Š 92,30 93,20 91,85 93,40 93,20 93,40 92,57 93,90 94,00 94,00 96,00 93,60 93,60 95,00 93,80 94,00 93,70 93,80 94,00 93,70 93,90 93,99 94,30 94,50 94,00 94,00 93.70 94,60 93,80 94,60 93,60 93,90 94,50 93,80 94.50 93,90 93.75 93,70 94,07 12,93 13,15 13,00 13,00 13.15 13,17 12,82 13,19 13.00 13.15 13,17 12,95 13,05 13,10 13,10 13,15 12.90 11.70 13,00 13,00 12,88 12,82 12.94 12,62 13.17 13,22 13,00 13,10 12,95 13,23 13,17 13,21 13,00 13,36 13,25 13,35 13,40 13,30 13,27 13,51 13,35 13,30 13,28 13,28 13,30 13,28 13,30 13,30 13,35 13,57 13,25 13,30 13.30 13,45 13,30 13,35 13,27 13,35 13,40 13,28 13,40 13,30 13,29 13,29 13,34 8,20 8,40 8,30 8,30 8,40 8,55 8,17 8,40 8,30 8.65 8,35 8,20 8,40 8,50 8,35 8,35 8,39 7,90 8,40 8,30 8,20 8,17 8,15 8,00 8,55 8,40 8,40 8.55 8,25 8,60 8,50 8,55 8,35 8.91 8,70 8.70 8,90 8,70 8,75 9,14 8,60 8.80 8,80 8.69 8,80 8,65 8,75 8.75 8,65 9,13 8.70 8.80 8,80 8.75 8.80 8,96 8,75 8.85 8,80 8.75 8,85 8.75 8,75 8,65 8,79 Pri Šparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 12,80 tolarjev Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah. mmn mm Vaš najboljši partner pri menjavi deviz P.E. KRANJ, Delavski dom tel.: 064/211-387 P.E. RADOVLJICA Hotel Grajski dvor tel.: 064/714-013 P.E. TRŽIČ, klet Veletekstil tel.:53-816 TRGOVCI PUST, VALENTINOV&in/ ostalih TISOČ IGRAČ W NA NAŠIH POLICAH C * ) GORENJSKI GROSIST IGRAČ MEDNARODNA TRGOVINA d.o.o., KRANJ 64000 Kranj, KrtlSeoa odreda 16,19. (064) 212 479,221 6S0. Ia< 221 «77 PRODAJNI CENTER STARI DVOR _____iJ^°J!i*i*^ 634 - 800 SUŠILNI STROJ GORENJE WT 900 POMIVALNI STROJ CANDY; SUŠILNI STROJ CANDY; HLADILNIK CAND 4x ELEKTRIKA TOMIVALNI STROJ PHILCO ZAGOTOVLJEN SERVIS, 18 m t s. CARANCIJE POPUSTI ViUAJO ZA GOTOVINSKA PLAČILA kovinOtehna NEMOGOČEJE MOGOČE!!! KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Zimsko izobraževanje kmetic, kmetov in mladine Predavanja, tečaji, izleti... Škofja Loka - Škofjeloška enota kmetijske svetovalne službe in kmetijsko gozdarska zadruga vabita kmetovalce na predavanji dipl. ing. Olge Oblakove, specialistke za ekonomsko svetovanje v gorenjski kmetijski svetovalni službi. Predavanje z naslovom Trženje kmetijskih pridelkov bo v ponedeljek ob devetih dopoldne v sejni sobi nad zadružno trgovino na Spodnjem trgu 29 v Škofji Loki, predavanje o stroških na kmetiji pa v sredo ob pol devetih v sejni sobi zadružne enote Trata. Na prvem predavanju bo govora o trženju kmetijskih pridelkov v razmerah, ko je ponudba večja od povpraševanja, in o možnostih za dodatne dejavnosti in dohodek na kmetijah, na drugem pa bodo poskušali odgovoriti predvsem na troje vprašanj: kako zagotoviti dohodek na kmetiji, kako zniževati stroške in kako se prilagajati evropskim pogojem gospodarjenja. Kranj - V torek ob devetih dopoldne bo v sejni sobi Kmetijsko gozdarske zadruge Sloga na Šucevi 27 v Kranju predavanje o trženju kmetijskih pridelkov. Predavala bo dipl. inž. Olga Oblak, specialistka za ekonomsko svetovanje v gorenjski kmetijski svetovalni službi. Javorje - V ponedeljek ob pol devetih dopoldne bo v zadružnem domu v Javorjah predavanje dipl. ing. Francija Pavlina o kmetijstvu v Nemčiji in v Evropski zvezi. Na predavanje vabita škofjeloška kmetijska svetovalna služba in zadruga. Poljane - Svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti Majda Luznar obvešča, da bo v Poljanah od 5. do 16. februarja šiviljski tečaj, ki ga bo vodila Cilka Krek. Tečaj bo vsak dan od 15. do 20, ure. Prijave sprejema do 26. januarja na telefonski številki: 620-580. Zali Log - Jutri, v soboto, ob 9. uri bo v kulturnem domu na Zalem Logu tečaj o pripravi domačih testenin in omak. Lesce - Radovljiška enota kmetijske svetovalne službe vabi na predavanje dipl. inž. živ. Francija Pavlina o kmetijstvu v Nemčiji in v Evropski zvezi. Predavanje bo v četrtek ob devetih dopoldne v prostorih kmetijsko gozdarske zadruge Sava v Lescah. • CZ. Vrtičkarska univerza v Ljubljani obvešča vse uporabnike setveno-saditvenega BIOKOLEDARJA 1996, da je prišlo pri tisku do medsebojne zamenjave znakov rastoče in padajoče lune. Prosimo, da pri uporabi biokoledarja to sami pravilno upoštevate. Anka Šegula Pašna skupnost Rečica pri Bledu vabi vse svoje člane na ustanovni občni zbor Agrarne skupnosti Rečica, ki bo v petek, 26. januarja, ob 18. uri v Gasilskem domu na Rečici. M. GOZDAR, d.o.o., Kranj Mlaka, Zagrajškova 11, Kranj OBVESTILO Lastnikom in upravtjalcem okrasnih vrtov, drevoredov in parkov, da smo strokovno in tehnološko usposob-"eni za sanacijo in odstranitev poškodovanega drevja. Informacije po tel.: 064/218-798, 0609/625-874, 0609/625-597 Skladno z 8. členom Zakona o delovnih razmerjih (UL RS, št. 14/90) in Zakonom o visokem šolstvu (UL RS, št. 67/93) Univerza v Mariboru Fakulteta za organizacijske vede Kranj razpisuje delovna mesta visokošolskih učiteljev: 1. za področje informacijski sistemi in logistika 2. za izobraževalno-kadrovsko in informacijsko področje 3. za področje računalniški informacijski sistemi Delovna mesta razpisujemo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom s petletnim mandatom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Fakulteta za organizacijske vede, Prešernova 11, 64000 Kranj. Vsi prijavljeni kandidati morajo izpolnjevati pogoje, določene v členih 52. in 55. členu Zakona o visokem šolstvu (UL RS, št. 67/93). Državna podpora kmetijstvu V novo leto z delno spremenjenimi regresi Regres za rejo krav dojilj in drobnice je po novem odvisen od pridelovalnih pogojev. Državna podpora za rejo govedi na hribovskih in gorskih kmetijah se je znižala. Ljubljana - Republiška vlada je na predlog ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ob koncu lanskega leta sprejela uredbo o uvedbi finančnih intervencij za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter proizvodnje hrane za januar 1996. Za uredbo je značilno, da nekatere ukrepe, ki so veljali v minulem letu, ohranja v nespremenjeni obliki, druge pa delno spreminja. Skupna vrednost državnih podpor, ki jih omogoča uredba, znaša za januar 833 milijona tolarjev. Poglejmo nekatere najpomembnejše spremembe! Ukrep, s katerim naj bi spodbudili nakup kakovostnih plemenskih prašičev in izboljšali izplen mesnatih pasem prašičev, za 2.000 oz. 1.000 tolarjev znižuje regres za mladice križanke, na novo pa uvaja regres za breje in nebreje čistopasemske mladice. Spremenjeno je tudi regresiranje dela obresti pri posojilih za pitanje govedi in prašičev, za pridelovanje nekaterih kmetijskih pridekov, odkup sadja za predelavo in zalog krompirja lanske letine. Regresira se realna obrestna mera (r), vendar največ do višine 10 odstotkov (prej do 12 odstotkov). Višina priznanega posojila je za goveje pitance enaka kot v lanskem drugem polletju (42.000 tolarjev), za prašiče je 7.000 tolarjev in je za 1.500 tolarjev nižja kot lani, za krompir je enaka kot lani (45.000 tolarjev), za koruzo je 50.000 tolarjev in je še enkrat višja od lanske, za pšenico, rž, ječmen in oljnice je 35.000 tolarjev in je 15.000 tolarjev višja, za krompirjeve zaloge, ki so nastale do 15. oktobra lani, pa je 14 tolarjev za kilogram. Nižje premije za rejo goved Ker so v hribovskem in gorskem svetu in na drugih območjih z oteženimi pridelovalnimi možnostmi višji stroški, država poskuša izravnati stroške pridelave z različnimi premijami in regresi, med drugim tudi z dodatno podporo za prirejo mleka in prirasta žive teže goved, konj in drobnice. Poglejmo, kakšni so regresi! Območje sit/I mleka krav / drobnice sit/kg prirasta žive teže govedi / konj / drobnice hribovska in druga obm. gorsko-višinska, strme kmetije 12 20 30 30 45 30 45 Če primerjamo januarske podpore i lanskimi, ugotovimo, da se je znižala predvsem podpora za goveda, in sicer za hribovska območja in druga območja z omejenimi pridelovalnimi možnostmi s 25 na 20 tolarjev za kilogram, na gorsko višinskih območjih in na strmih kmetijah pa z 42 na 30 tolarjev za kilogram prirasta žive teže. Lani enake premije, letos različne Država tudi letos nadaljuje z ukrepi za pospeševanje pitanja govedi, še zlasti na območjih s težjimi pridelovalnimi možnostmi. Letos bodo upoštevali le zahtevke za živali, ki lani niso bile deležne premij, in za tiste, za katere je od vložitve zahtevka preteklo najmanj eno leto. Regres za kravo dojiljo je bil lani enak za vsa območja (20.000 tolarjev), medtem ko je letos različen: za ravninska območja je 15.000 tolarjev, za hribe in druga območja z omejenimi pridelovalnimi možnostmi 18.000 tolarjev, za gorsko višinska območja in strme kmetije pa 21.000 tolarjev. Če je obremenitev lastnih in najetih površin pod 1,5 glave velike živine na hektar, osnovno premijo povišajo še za 10 odstotkov. Podobno je pri pospeševanju reje drobnice, koz in ovac za prirejo mesa na travnatih površinah, tudi pri tem ukrepu je enotno premijo 2.000 tolarjev na žival nadomestila nova, ki je odvisna od težavnosti pridelovalnih razmer. Na ravninskih območjih je podpora 1.200 tolarjev na žival, na hribovskih območjih in drugih predelih z omejenimi možnostmi za kmetovanje je 1.800 tolarjev, na gorsko višinskih območjih *in strmih kmetijah pa 2.000 tolarjev. • C. Zaplotnik Planinski orel v Sloveniji Zavarovan, a tudi ogrožen Čeprav je planinski orel že dve desetletji zavarovan z zakonom, je bilo v zadnjih štirih letih kar petnajst primerov, ko je bil ogrožen ali so ga celo uničili. Ljubljana - Koliko planinskih orlov živi v Sloveniji, je bilo vprašanje, ki so si ga vse do danes zastavljali številni naravoslovci in drugi ljubitelji narave. Naravoslovec dr. Fran Kos, na primer, se je o tem spraševal že 1911. leta, pisatelj in nekdanji urednik revije Lovec Tone Svetina pred štirimi desetletji, novinar in lovec Borut Mencinger je o tem ugibal še lani. Odgovor na to vprašanje je bil tudi eden od ciljev naloge Cenzus planinskega orla v Sloveniji, ki jo je omogočilo ministrstvo za kulturo in je pod vodstvom ornitologa Viktorja Luskovca iz Šenčurja potekala od 1992. leta do decembra lani. To je bila ena prvih nalog na področju varstva in ohranitve ogroženih živalskih vrst, ki jo je v skladu s politiko do tega področja začrtala vlada. Ugotovitve so spodbudne, tudi za orla še velja znano geslo: Slovenija - moja dežela. Pokrajinska raznolikost Slovenije mu omogoča življenje v alpskem svetu, v širnih gozdovih Pohorja in kočevsko -notranjskega območja pa tudi v primorskem in obalno kraškem svetu. V Sloveniji živi od od 32 do 35 parov orlov, nekaj tudi na mejnih območjih z Avstrijo, Italijo in Hrvaško, kjer izmenično gnezdijo na naši in na sosedni strani meje. Čeprav so planinskega orla 1976. leta zavarovali z zakonom, je proučevanje pokazalo, da je še vedno ogrožen in da ni brez razloga vpisan med najbolj ogrožene vrste Rdečega seznama ogroženih ptičev Slovenije. Ministrstvo za kulturo se je od področja (varstvo narave), za katerega je od lani pristojno ministrstvo za okolje in prostor, poslovilo z izdajo plakata Planinski orel - Slovenija je tudi moja dežela. Motiv mladega planinskega orla, ki iz gnezda pogleduje na Slovenijo, sporoča: orel sodi v naše okolje, vprašanje pa je, ali nam bo uspelo obvarovati njegov življenjski prostor in mu zagotoviti možnosti za nemoten razvoj. • CZ. Mladi in kmetijstvo Ljubljana - Republiška uprava za pospeševanje kmetijstva in Zveza slovenske podeželske mladine tudi letos razpisujeta tekmovanje Mladi in kmetijstvo. Kot je razvidno iz razpisnih pogojev, bodo najprej občinska oz. regijska tekmovanja, državno tekmovanje pa bo predvidoma 30. marca v Slovenj Gradcu. Tričlanske ekipe bodo letos odgovarjale na vprašanja o organiziranosti in delovanju Zveze slovenske podeželske mla; dine, o razvoju podeželja, neposredni prodaji na domu, ajdi in prašičereji, prireditelji občinskih oz. regijskih tekmovanj pa bodo lahko vključili tudi teme, ki so značilne za kmetijstvo na njihovem območju. • CZ. Sindikat slovenske kmečke zveze V državnem proračunu premalo za kmetijstvo Ljubljana - V Sindikatu slovenske kmečke zveze so ob pripravi državnega proračuna za letošnje leto zaskrbljeni zaradi zmanjševanja sredstev za zdravstvo, šolstvo in še posebej za kmetijstvo. Sindikat je predlagal, da bi v proračunu povečali postavke za nadomestilo pri cenah kmetijskih pridelkov, za subvencioniranje obresti pri posojilih za financiranje tekoče proizvodnje in specialne mehanizacije, za izravnavo stroškov pridelave, za pomoč pri pripravi blaga za zunanji trg, za pospeševanje obnove trajnih nasadov in za podporo gorsko višinskemu območju, razvoju m preobrazbi kmetijskega zadružništva, srednjemu kmetijskemu šolstvu in morskemu ribištvu. Predlagal je tudi, da bi uvedli novo postavko, in sicer "približevanje Slovenije Evropski uniji". Ob tem, ko je sindikat predlagal povečanje kmetijskega dela proračuna, dopolnjeni vladni predlog letošnjega proračuna predvideva, da bo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prebrano dobilo še za milijardo tolarjev manj denarja. Sredstva za nadomestila pri cenah kmetijskih pridelkov naj bi se zmanjšala za 193 milijonov tolarjev, za regresiranje obresti pri posojilih za financiranje pridelave in prireje za 197 milijonov tolarjev, za izravnavo stroškov pridelave v gorsko višinskem območju za 308 milijonov in za izravnavo stroškov pri pripravi blaga za zunanji trg za 308 milijonov tolarjev. V Sindikatu slovenske kmečke zveze menijo, da bo to zmanjšanje proračunskih postavk hud udarec slovenskemu kmetijstvu. Od poslancev državnega zbora pričakujejo, da bodo spremenili vladni predlog oz. predlog vladajoče koalicije in da bodo podprli predloge sindikata. • CZ. UREJA: Vilma Stanovnik Naši hokejisti v tretji tekmi kvalifikacij za OI v Naganu niso uspeli premagati Velike Britanije TUDI ŠEST TISOČ NAVIJAČEV NI POMAGALO Hokejska reprezentanca Slovenije je v prvi domači tekmi kvalifikacij za olimpijske igre nesrečno izgubila z Britanci Več kot šest tisoč hokejskih navdušencev je v sredo zvečer v Tivoliju pričakovalo zmago slovenske reprezentance, ki bi pomenila veliko možnost naših hokejistov za nastop na olimpijskih igrah. Žal pa so na koncu domov odšli sklonjenih glav, saj so bdi Britanci boljši in zmagali s 4:5 (2:1, 0:3, 2:1). saj so bili Britanci bolj« V začetku srečanja pa je kazalo povsem drugače. Slovenijo je namreč že v 2. minuti v vodstvo popeljal Nik Zupančič, v osmi minuti, pa je na 2:0 povišal izvrstni Andrej Razin-ger. Britanci so takrat zaigrali agresivneje in minuto pred koncem prvega dela srečanja znižali na 2:1. Druga tretjina je bila v znamenju gostov, saj so najprej izenačili, nato povedli in tik pred koncem zvišali izid na NAJBOLJŠI GORENJSKI ŠPORTNIKI V MENGŠU Kranj, 19. januarja • Gorenjski športni novinarji in dopisniki smo izbrali najboljše gorenjske Športnike in ekipi minulega leta. Izide glasovanja bomo objavili, v torkovi Stotinki, pokale najboljšim pa bomo podelili prihodnjo soboto, 27. januarja, v dvorani kulturnega doma v Mengšu. Na prireditvi v Mengšu pa ne bomo le govorili, ampak se bomo tudi poveselili in poslušali dobro glasbo, za katero bosta poskrbela Mengeška godba na pihala in Magnifico. Več o prireditvi bomo prihodnji teden še pisali, začela pa se bo v soboto ob 18. uri. • V.S. Na patruljnem teku najboljši 33.0PSV Radovljica II. Minulo soboto je 3. PPSV na Pokljuki organiziralo 25. odprto prvenstvo Slovenske vojske v patruljnem teku. V absolutni kategoriji je zmagala ekipa 33. OPSV Radovljica II., pred UNZ Ljubljana in JgR Klagenfurt - A. V kategoriji stalne sestave žensk Ie bila najboljša ekipa 310. UC Kranj, v kategoriji stalne sestave moških je zmagala ekipa 1/32 gbr Bohinjska Bela, v kategoriji Rojakov na služenju vojaškega roka je bila najboljša ekipa 106.ČČ Ljubljana, v kategorji vojnih enot je zmagala ekipa 33.OPSV Radovljica II, v kategoriji drugih državnih organov so slavili člani ekipe UNZ Ljubljana, med tujimi ekipami pa je bila bila najboljša ekipa JgR Klagenfurt - A. V streljanju je bila najboljša ekipa 9.rbr Kobra Ljubljana, druga je bila ekipa 310. UC Kranj, tretja pa 1/32 gbr Bohinjska Bela. • V.S., Foto: arhiv Slovenska vojska Danes in jutri bodo hokejisti nadaljevali s tekmami za DR V Kranju bo danes ob 18. uri srečanje med Triglavom in Sportino, v Tivoliju pa bo jutri ob 16. uri tekma med Olimpijo Hertz in Acroni Jesenicami (s TV prenosom). 2:4. Toda naši se niso predali. V začetku zadnje tretjine ie najprej znižal Andrej Razinger, nato pa dobri dve minuti pred koncem izenačil Nik Zupančič. Ko so vsi pričakovali vsaj neodločen rezultat, ki bi bil glede na prikazano igro obeh ekip tudi najbolj pravičen, pa je Adey silovito streljal in s pravim "evrogolom" premagal Luko Simšiča. Tako so naši hokejisti nesrečno izgubili, s čimer so si močno zmanjšali možnosti za napredovanje in igranje na zaključnem turnirju za olimpijske igre. Že pred tekmo Slovenija : Velika Britanija so se naši mladinci do 18 let na prijateljski trening tekmi pomerili z ekipo Hrvaške in jo premagali 6:0 (1:0, 2:0, 3:0.). • V. Stanovnik VABILA, PRIREDITVE Državno prvenstvo v skokih za mladince v Planici -SK Tržič -skakalna sekcija Trifix, je organizator državnega prvenstva v smučarskih skokih ekipno in posamezno ter nordijski kombinaciji za mladince do 18 let. Jutri, v soboto, se bodo skakalci pomerili v ekipni tekmi, v nedeljo pa v solo skokih in skokih (ter tekih) za nordijsko kombinacijo. Uradni trening se bo oba dneva začel ob 9.30 uri, tekma pa ob 11. uri. Državno prvenstvo v smučarskih tekih na Pokljuki -Tekaški smučarski klub Merkur Kranj je tehnični organizator letošnjega državnega prvenstva v smučarskih tekih za člane, članice, juniorje, juniorke, starejše mladince in mladinke ter mlajše mladince in mladinke. Jutri, v soboto, bodo tekmovali v klasiki na 10 oz. 5 kilometrov, v nedeljo pa v prosti - zasledovalni tehniki na 15,10 in 5 kilometrov. Preizkušnje bodo na Rudnem polju na Pokljuki. Ponovoletni teniški turnir v Preddvoru -Hotel Bor Preddvor je organizator II. tradicionalnega "Ponovoletnega" turnirja za prehodni pokal Živil, ki bo na tehniških igriščih hotela Bor v Preddvoru jutri, v soboto, z začetkom ob 10. uri. Na turnir se lahko prijavijo moške dvojice, prijave pa še danes sprejemajo po telefonu 45 - 080. Vabilo bodočim nogometnim sodnikom - Društvo nogometnih sodnikov Gorenjske vabi vse kandidate, ki želijo opravljati izpit za nogometne sodnike, da se zanj prijavijo na naslov: DNSG, Kranj, p.p. 174. Tečaj smučarskih skokov v Sebenjah - Smučarski klub Tržič -skakalna sekcija Trifbc, vabi mlade fante, rojene v letih 1987,1988 in 1989, da se udeležijo tridnevnega tečaja smučarskih skokov. Ta se bo začel v ponedeljek, 22. januarja, ob 15.uri v skakalnem centru v Sebenjah. Prijaviti se je mogoče v pisarni Športne zveze pri sekretarju Janezu Brzinu, kjer boste dobili tudi ostale informacije. Tečaj bo potekal z alpskimi smučmi, interesenti pa se bodo lahko kasneje vključili v delo v klubu. Košarkarski spored -V Al ligi ekipa Triglava jutri, v soboto, ob 20. uri v dvorani na Planini gosti Interier. Ekipa Loka kave v domači dvorani na Podnu v Škofji Loki jutri ob 19. uri gosti Celje, prav tako pa jutri doma igra tudi radovljiška Didakta. V B moški ligi v OŠ A.T Linharta v Radovljici gosti ekipo Vrhnike. Nadaljuje pa se tudi tekmovanje v ženski SKL. V prvi tekmi za uvrstitev od 1. do 6. mesta ekipa Odeje Marmorja jutri, v soboto, z začetkom ob 17. uri, gosti ekipo Mibex Ilirije. • V.S. Veteransko gorenjsko prvenstvo - V Šenčurju se bodo to soboto zbrali veterani Gorenjske, na tradicionalnem namiznoteniškem prvenstvu za posameznike v treh starostnih skupinah. Veterani od 30 do 40 let, od 40 do 50 let in nad 50 let. V dvorani športnega centra v Šenčurju, sprejema organizator prijave od 13.00 do 14.00 ure, kjer naj bi se začelo tudi zares. Pravico nastopa imajo igralci, ki imajo stalno prebivališče na Gorenjskem. • J. S. ŽIGA IN PETRA STA PRVAKA Kranj, 17. januarja - V Litiji se je končalo državno dvoransko teniško prvenstvo za mladince do 18 let. Na njem ie zmagal Škofjeločan Žiga Rupar, (član Merkur - Potenexa iz Šenčurja), ki je v finalu premagal Krištofa Goloba iz Brežic z rezultatom 6:3, 6:2. Žiga je na turnirju igral zelo dobro, saj ni izgubil nobenega seta. Naslov dvoranske državne teniške prvakinje pri mladinkah do 16 let, ki je potekal na Otočcu, pa je osvojila Žirovka Petra Rampe (TABRE), ki je v finalu premagla Tino Hojnik z rezultatom 6:2, 6:1. • V.S. POLN GOL TIVOLIJA Kranj, 18. januarja - Vaterpolisti so v sredo odigrali redni krog državnega prvenstva. V Kranju je ekipa Triglava z 21:3 (7:0, 2:1, 7:1, 5:1) premagala Tivoli. Mikom Koper in Portorož sta se razšla z izidom 18:6, Posejdon in P.L.Maribor pa sta igrala 5:29. Na lestvici vodi Micom Koper s 14 točkami, drugi je Triglav z 12 točkami, tretji pa P.L. Maribor z 10 točkami. • N.A NAŠA OLIMPIJCA ODLIČNA V POREČU Konec minulega tedna sta naša olimpijska kandidata lokos trelca Matej Krumpestar in Samo Medved slavila v Poreču. Lokostrelski klub Poreč je v nedeljo, 14. januarja, priredil turnir za nagrado mesta Poreča. Tekmovalci iz 12 hrvaških klubov in gostje iz Slovenije so se pomerili z razdalje 18 m. V kvalifikacijah sta se izkazala naša Matej Krumpestar (kamniški klub Mamut) in Samo Medved (Moste), saj sta prepričljivo vodila s 578 in 572 krogi. V kategoriji moški compound jc Štefan Ošep iz Mozirja s 584 krogi postavil nov državni rekord. Med dekleti je Kamničanka Teja Makoter osvojila 1. mesto s 548 krogi, Matjaž Kamnar (Moste) pa je osvojil 1. mesto med mladinci s 555 krogi, kar bi med Člani zadostovalo za 3. mesto. Prvih osem tekmovalcev v kategoriji olimpijskega loka se je nato pomerilo v olimpijskem krogu, kjer je Samo Medved osvojil 1. mesto in postal skupni zmagovalec Pokala Poreča 96. Oba olimpijska kandidata sta streljala odlično in brez težav premagovala tekmece. V polfinalu sta oba nastreljala 119 krogov od 120 možnih in za en krog zgrešila svetovni rekord 120 krogov. Medved je že na Nizozemskem decembra lani v dvoboju z Italijanom Bisianijem zadel absolutnih 120 krogov in s tem izenačil svetovni rekord. V napetem finalnem obračunu je slavil Medved s 117 proti 115. Uspeh Krumpestarja in Medveda je tudi posledica skupnega dela, saj se skupaj enkrat tedensko pripravljata na olimpijske igre. • M.Vo. OLIMPIJCIV ELANOVIH OBLAČILIH Minuli torek sta na sedežu Olimpijskega komiteja v Ljubljani direktor Elanove divizije Commerce Miha Šter in predsedik OK Slovenije Janez Kocijančič podpisala pogodbo o sodelovanju, s čimer ie Elan postal uradni opremljevalec slovenske olimpijske reprezentance s športno opremo za prosti čas. Tako bodo slovenski športniki z Elanovo opremo za prosti Čas odšli na letošnje olimpijske igre v Atlanto, saj je pogodba podpisana za eno leto, možno pa jo bo podaljšati do leta 2000. Pogodba zajema tudi sodelovanje z ostalimi športnimi zvezami, ki že sodelujejo z Elanom, v prihodnosti pa se bodo sredstva, ki jih v Elanu že tradicionalno namenjajo podpori vrhunskega športa, usmerjala preko krovne organizacije, Olimpijskega komiteja Slovenije. • V. S. SKRITA GORA Smučanje z vrha osem tisočaka Gašerbruma 1 po severni steni in druge dogodivščine med himalajsko smučarsko odpravo SKI8000. HIMALAJSKA VOJNA L Navsezgodaj zjutraj, ko se je po dvodnevnem sneženju spet zjasnilo, nas je predramil grom in še dolgo odmeval od mogočnih sten, ki so nas obdajale. Tako nekako zagrmi ledeni odlom, ko se podre, ali velik snežni plaz, ko pade preko stene. Tudi če si na varnem, kot smo bili mi takrat - med počitkom v šotorih baznega tabora, se nagonsko zdrzneš in za nekaj trenutkov otrdiš v obrambnem položaju. Ko se grom prelije v zlovešče hrumenje in na koncu pojemajoče šumenje drvečih snežnih in ledenih mas, se počasi sprostiš in si misliš: Kako lepo, da sem na varnem! Tokrat je bilo drugače. Odmevi so potihnili brez srhljivih zvokov, ki so značilni za drveče plazove in včasih za več kot minuto dolgo vzvalovijo ozračje. Potem je spet zagrmelo, in spet in spet.. To vendar ne morejo biti plazovi, sem napet razmišljal, sedaj že popolnoma Zbujen. Naslednja misel je bila jasna: "Prekleti norci, s topovi streljajo!" Vedeli smo, da po nekaj kilometrov oddaljenih grebenih sedemtisočakov Sia in Baltoro Kangrija, ki smo jih lepo videli iz baze, poteka bojna črta med Indijo in Pakistanom. Na "naši' strani je bilo pakistansko ozemlje, za temi grebeni pa "nikogaršnje" ozemlje ledenika Siačen. Tega so na mednarodnih konferencah, ki so odločale o ozemlju po ločitvi Pakistana od Indije, pozabili prisoditi enim ali drugim, resnici na ljubo pa ta visokogorska ledena puščava ŠPORTNI PODLISTEK PIŠE: IZTOK TOMAZIN dolgo nikogar ni posebej zanimala. Nasprotja med hindujsko Indijo in muslimanskim Pakistanom so dosegla enega od vrhuncev v sedemdesetih letih, ko je med državama izbruhnila prava vojna. Med drugim so takrat indijske enote na hitro zavzele ledenik Siačen. Se danes je ta nekoristni svet, zanimiv edino za alpiniste, eden glavnih vzrokov obmejnih napetosti med obema državama. Vojski se že mnogo let spopadata na desetine kilometrov dolgem ledeniku in po okoliških vrhovih. Zadnja leta so spopadi večinoma omejeni na občasna topniška in pehotna obstreljevanja, o njih pa v svet le redko prodre kaka novica. Pred odhodom v Pakistan nismo slutili, da se bomo s tako imenovano "Himalajsko vojno'' pobliže seznanili. Že med pohodom po ledeniku Baltoro smo videli nekaj postojank - gruče šotorov in poliestrskih hišic z nekaj deset vojaki, ki tam živijo v izredno težkih razmerah. Sahid nam je povedal, da je bilo na obeh straneh do nedavnega več žrtev zaradi višinske bolezni in mraza kot zaradi streljanja. Kar nekaj grdih Zgodb je vedel o tem, na primer o pakistanskem polkovniku, ki so mu morali zaradi zmrzlin amputirati obe roki in nogi. Danes, ko sta obe vojski primerneje opremljeni za bivanje v surovem visokogorskem svetu, in ko je tudi njihovo znanje o višinski medicini večje, največ žrtev zahtevajo plazovi in orožje. Že dolgo se nisem tako hitro predramil, kot to jutro, ko sem spoznal, kaj pomeni grmenje. Kaj Če bodo Indijci s svojimi topovi odgovorili, me je prešinila silno nelagodna misel. V najvišji in bojni črti najbližji pakistanski postojanki, iz katere so to jutro streljali s topovi na indijsko stran, je približno stotinja vojakov, nekaj ducat višinskih šotorov in par baterij gorskih topov. Njihovi položaji so le dobra dva kilometra oddaljeni od našega baznega tabora. Z daljno-metnimi topovi pri ciljanju v zelo težkih visokogorskih pogojih Indijcem ne bo težko zgrešiti nekaj kilometrov. Kaj bomo storili, če bodo začele po bazi padati njihove granate? Pakistanski topovi so po kakih dvajsetih strelih utihnili, nelagodje v našem taboru pa še dolgo ni popustilo. Na srečo Indijci niso odgovorili. Morda so vedeli, da se na tem območju zadržujejo alpinisti iz mnogih držav, pa niso hoteli tvegati mednarodnih zapletov ali pa niso bili pripravljeni na pakistanski napad. TEČAJ ZA VADITELJE SMUČANJA Tečaj bo potekal od 4. 2. do 10. 2. 1996 na smučiščih Vogla. Zbor kandidatov je dne 4.2.1996 ob 8. uri, na spodnji postaji žičnice Vogel. Tečaj poteka v okviru izobraževanja strokovnih smučarskih kadrov pri ZVUTS / Zveza vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije/. Vsi kandidati opravijo v času tečaja 50 ur vadbe na snegu in 30 ur teoretičnih predavanj. Po opravljenem praktičnem in teoretičnem izpitu dobijo kandidati naziv "Vaditelj alpskega smučanja". Cena tečaja: 560 DEM V ceno je všteto: 6 x polni penzion, 7 dni smučarska vozovnica, kotizacija (demonstratorji, literatura, predavatelji, izpitna komisija) Plačilni pogoji: 50 % ob prijavi; 50 % do začetka tečaja. Plačilo v pisarni SŠ Bohinj, ali na žr: 51540-604-6345, APP Radovljica s pripisom za vaditeljski tečaj. Srednji tečaj BS. Če imajo kandidati možnost bivanja na Voglu v lastni organizaciji znaša kotizacija 200 DEM. Prijave sprejemamo do 1.2.1996 v pisarni SŠ Bohinj ali pisno na naslov: Smučarska šola Bohinj, Ukane 6, 64265 Boh. Jezero, fax: 064/723-780. Vse dodatne informacije po tel.: 064/721-007 od 9.00 do 15.00. NESREČE MALI NOGOMET KONČAN TURNIR V MALEM NOGOMETU Kranj • V nedeljo, 14. januarja, se je zaključil tradicionalni turnir v malem nogometu "KRANJ 95/96". V skupini najstarejših so igralci PINESTE MODREGA VALA nepremagljivi v finalnih srečanjih. PINESTA MODRI VAL : TISKARNA JANUŠ 2:0. V B skupini ste za 3-4 mesto igrali ekipi BELI VRAGI iz Železnikov ter ALP SEAT iz Kranja. Zmagali so BELI VRAGI po streljanju kazenskih strelov s 7:6. Za 1. mesto je ekipa MAK premagala ekipo TRGOVINA MAŠA v zadnjih minutah srečanja z 1:0. V A skupini je ekipa TRAMIN iz Nakla premagala ekipo ASFALT BETON iz Kranja s 3:0 in osvojila 3. mesto. Za prvo mesto pa so igralci iz Železnikov 14. JANUAR zmagali proti ekipi VENERA SHOP z 2:1. Prvič je bilo tekmovanje organizirano tudi za kadete. Pokal za prvo mesto so osvojili kadeti TRAMIN A iz Nakla, drugo mesto je pripadlo ekipi ŠIVILJSTVO ČEBAŠEK, tretje mesto NMP in četrto mesto ALPETOUR RIC. • Milan Čadež ALPINIZEM RADOVLJIŠKI ALPINISTI V ARGENTINO Radovljica, 19. januarja - V ponedeljek, 22. januarja 1996, v popoldanskih urah odhaja na pot v daljno Argentino 4-članska odprava Alpinističnega odseka PD Radovljica. Njen glavni cilj je 6.770 metrov visoka gora Mercedario, na katero Slovenci še niso uspeli priplezati do vrha. Radovljiški alpinisti načrtujejo vzpon prek 1.500 metrov visoke vzhodne stene ali pa vsaj pristop po normalni smeri. Zatem naj bi opravili še vzpon po Poljski smeri na 6.959 metrov visoko Aconcaguo, najvišjo goro v Južni Ameriki. Na njej je Miro Pogačar, ki vodi odpravo, že stal 1988. leta, člani Miloš Šnut, Janez Robič in Marko Pogorevc pa se podajajo v južnoameriške gore prvič. Več o odpravi v torkovi Stotinki! • S. Saje ROKOMET ŠEŠIR ZANESLJIVO PRVI Štirinajst dni pred začetkom drugega dela prvenstva je bil v dvorani Poden rokometni turnir, na katerem so nastopili trije drugoligaši. Trenerjem so srečanja služila za uigravanje ekip pred nadaljevanjem. Na turnirju so poleg domače ekipe igrali še rokometaši Besnice in Lisce iz Sevnice, ki je v vrhu lestvice vzhodne skupine druge lige. Največ so pokazali domači, ki so zanesljivo zmagali. Zato pa so razočarali Posavci, čeprav so nastopili z okrepitvami in štartajo na prvo mesto. Še rezultati turnirja: Šešir - Lisca 20-16, Besnica - Lisca 25-22, Šešir - Besnica 18-11. Vrstni red: 1. Šešir, 2. Besnica, 3. Lisca. Najboljši na turnirju je bil vratar Šeširja Andrej Peternelj. Kadetinje Šeširja pa so nastopile na drugem turnirju odprtega prvenstva Slovenije. Najprej so se pomerile z Olimpijo in zmagale 16-15, potem pa so bile boljše še od kranjske Planine, ki so jo premagale s 14-9. • Martin Dolanc KEGLJANJI NJI LEDU USPEŠNI V ITALIJI Jesenice - Ekipa Ekoterm pri klubu za kegljanje na ledu Jesenice je uspešno nastopila na velikem mednarodnem turnirju v Castel Ruthu v Italiji. Prvi dan je jeseniška ekipa najprej nastopila na skupnem turnirju, na katerem je sodelovalo 21 ekip iz petih evropskih držav. V močni konkurenci odličnih ekip je zasedla solidno 12. mesto. Naslednji dan pa so vse ekipe nastopile v treh skupinah. Ekipa Ekoterm je v svoji skupini zmagala. V finalu, kjer so nastopile zmagovalne ekipe skupin, pa se je uvrstila za zmagovalno avstrijsko ekipo Union Ramingtal in tako z 2. mestom turnirja zares dosegla velik uspeh. Ekipa Ekoterm je nastopila v postavi: Rudi Šapek starejši, Milan Čop, Roman Leban in Valentin Jekler. • J. Rabič Bi želeli dobiti krila? Pridružite se nam! Alpski letalski center Lesce Bled objavlja vpis v tečaje za jadralne in motorne pilote ter padalce Vse, ki jih letalstvo zanima, vabimo, da nas pokličejo na telefon 733 431 in 733 962 in poslali jim bomo vse potrebne informacije ter prijavnico. Smrtna v Tržiču Tržič • V sredo smo dobili drugo letošnjo smrtno žrtev prometa na gorenjskih cestah, tudi ta je iz tržiske občine. Zgodilo se je pet minut pred sedmo zjutraj na regionalni cesti v Bistrici, v bližini tovarne Peko. 35-letna Nada B. iz Tržiča je hodila po levi strani ceste od mesta proti križišču pri Peku. Pred prehodom za pešce je nasproti pripeljala krajša kolona vozil. Prvi avto je peško obšel, drugi, ki ga je vozil 18-letni Boštjan P. iz Tržiča, pa je po ugotovitvah policistov vozil preblizu robu ceste. Ne da bi zaviral, je mladi voznik s prednjim desnim delom avta Nado B. zadel. Prek pokrova motorja jo je vrglo v vetrobransko steklo, od tam pa na cesto, kjer je obležala. Okrog enih popoldne je v Kliničnem centru umrla. Voznik posebno hudo ranjen Praprotno - Voznim razmeram neprilagojena hitrost naj bi botrovala hudi prometni nesreči, ki se je v sredo ob 19.40 zgodila v Praprotnem v Selški dolini. 24-letni Simon P. iz Škofje Loke je vozil od Češnjice proti Škofji Loki. V ostrem levem preglednem ovinku je avto začelo zanašati v levo, zadel je ob robnik in zmrznjen naplužen sneg, nekaj metrov drsel po varnostni ograji, se prevalil na streho in tako drsel trideset metrov po cesti na nasprotno stran, kjer je spet trčil v obcestni robnik. Zdravniki se v Kliničnem centru borijo za življenje voznika, ki je posebno hudo ranjen po glavi. • H. J. Boruta Modica v torek ni bilo na sodišče Gorski reševalec zdrsnil na Brani Kamnik, 19. januarja - V sredo okrog pol enajstih ponoči se je med reševanjem planinca smrtno ponesrečil kamniški gorski reševalec, 40-letni P. J. Tega dne je pozno popoldne dežurni na policijski postaji v Kamniku sprejel obvestilo, da je med sestopanjem z Brane v Kamniško-Savinjskih Alpah zdrsnil 26-letm planinec J. A. iz Domžal, ki da potrebuje pomoč gorskih reševalcev. Reševalna akcija je stekla takoj. Slabo uro po obvestilu se je proti Brani napotilo šestnajst kamniških gorskih reševalcev, med njimi tudi dva policista. S Kamniškega sedla so krenili proti Brani. Okrog 22.30 so prečkali pobočje po pložastem snegu (neopazne ledene plošče na snegu), ki so past tudi za najbolj izkušene. Vsi reševalci so bili primerno opremljeni in so upoštevali varnostne okoliščine. Kljub temu je reševalcu P J. na eni od plošč zdrsnilo, drsel je približno 400 metrov globoko proti Okrešlju in obležal mrtev. Njegovi tovariši so šli najprej iskat ponesrečenega planinca J. A. Včeraj zjutraj ob 8.15 je z Brnika poletel reševalni helikopter letalske enote policije, približno hkrati z njim so do J. A. prišli tudi kamniški reševalci. J. A. so s helikopterjem odpeljali v dolino, od tam pa z avtom v Klinični center. Ko so poskrbeli zanj, so reševalci odšli še po mrtvega P. J. • H. J- Krivec petih smrti padel na ledu Sojenje preloženo za nedoločen čas. V torek začetek obravnave proti Hedviki Oblak, obtoženi umora svojega moža. Kranj, 19. januarja - Na Okrožnem sodišču v Kranju je bila za torek razpisana obravnava proti 28-letnemu Borutu Modicu iz Škofljice, obtoženemu zaradi povzročitve prometne nesreče, v kateri je umrlo pet ljudi, in pobega s kraja nesreče. Obtoženca zjutraj ni bilo na sodišče, sojenje pa je preloženo za nedoločen čas. Modicu naj bi med hojo na ledu spodrsnilo, pri padcu pa naj bi se tako poškodoval, da po mnenju zdravnikov iz Kliničnega centra vsaj tri mesece ne bo sposoben za hujše napore. Napovedano sojenje seveda bo naporno. Državni tožilec Modicu očita dve kaznivi dejanji: povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti, za katero mu po zakonu grozi zaporna kazen do osem let, in zapustitev poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči, zagrožena je kazen do enega Teta zapora. Krvavi 16. september na gorenjski cesti. Borut Modic naj bi s črnim BMW 16. septembra lani popoldne ob izteku gorenjskega dela avtomobilske ceste povzročil eno najhujših prometnih nesreč. V njej je namreč umrlo pet ljudi, povzročitelj pa je takoj po nesreči pobegnil. Izsledili so ga, njegov BMW pa zadnji hip (še malo, pa sledov trka ne bi bilo več) odkrili v Grosupljem. Obtoženec je na sojenje dolgo čakal v priporu, od koder so ga menda izpustili zaradi zdravstvenih težav in se bo torej branil s prostosti. Za naslednji torek pa je na Okrožnem sodišču razpi- sana še ena zagotovo odmev-nejših kazenskih zadev. Na klop za obtožene naj bi sedla 32-letna Hedvika G. Oblak, ki jo državni tožilec toži, da je 12. novembra lani v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti do smrti zabodla svojega moža Vinka Oblaka. H. J. PREJELI SMO Pandorina skrinjica Vsa pričakovanja glede novoletnega programa so se uresničila! Tokrat je ves slovenski narod lahko dvakrat užival blagodati nacionalne televizije. Hvaležni bi morali biti za prikazane dosežke, duhovite domislice, za kakršne nam bodo leta in leta nevoščljivi ali pa privoščl-jivi drugi narodi, katerih splošna raven je daleč in visoko nad nami. Nepozabni skeČi nas bodo v spominu spremljali najmanj še celo leto 1996. Ves trud nastopajočih godcev, plesalcev, telo-vadk, kabaretistk, pevcev, pevk, pa tudi piscev ter scenaristov, je bil vreden več, kot je vlada iz naročniških žepov namenila za kritje izgube. Narod se zaveda, da kulturno poslanstvo televizije ne more biti poceni. Naše TV je le ceneno. Udeleženci na sceni so dali vse od sebe, niti toliko časa si niso privoščili, da bi odtočili, temveč so cel večer cincali in mencali... O, kako trpek je televizijski kruh! Resnično je treba nameniti vsa "priznanja" vodstvu zabavnega dela progamov na TV, kamermanom in vsem tistim, ki so dali "žegen" ali cel mesec december napovedovali čudovite dosežke. Vrhunski dosežek pa je skeč o sinu na materinem grobu! To je primitivizem najnižjega ranga. To je nizkotna podlost. To je sramota, ki bi ne smela ostati nekaznovana! Ob koncu pa še predlog nost tistih partizanov, ki so verjeli, da se borijo pod rdečo zvezdo za pravičnejšo prihodnost, družbo brez izkoriščanja in celo brez davkov? Kolaboracija v Sloveniji ni popolnoma primerljiva s kolaboracijo v drugih okupiranih evropskih državah. V večini se je prebivalstvo na zunaj obnašalo pasivno in čakalo na konec okupacije, ki je bil pozneje leta 1941 že viden za vsakega, ki je znal trezno presoditi razmerja moči med silami osi in protifašistične alianse. Po končani vojni ni bilo, razen posameznih izjem, nobenih brezsod-nih pobojev kolaborantov. Celo največji prijeti vojni zločinci in samopovzročitelji vsega gorja so bili deležni fair sodnih procesov. Ob 50. obletnici zmage nad fašizmom je nizozemska kraljica dejala: "Za Holandi-jo je bila nemška okupacija velika nesreča. Malo je bilo tistih, ki so se tej okupaciji uprli. Večina je bila pasivna in kar je najbolj žalostno, mno- go Holandcev je celo sodelovalo z okupatorjem. Ampak zavedati se tudi moramo, da vsak človek pač ni junak." To so bile besede sprave. V Sloveniji je postala situacija glede odnosa domačinov do okupatorja ravno zaradi aktivnosti KPS(J), milo rečeno, zelo komplicirana. KPS je hotela okupacijo izkoristiti, kot redko priložnost za pridobitev oblasti s tem, da je vsilila narodu svojo NOB, oziroma je NOB-ju vsilila svoje vodstvo. S tem je začela KPS uresničevati svoj peklenski načrt proti svojemu narodu, komunistično revolucijo. To se je odražalo na ta način, da se je začelo s pobijanjem tistih ljudi, s ka- direkciji na čelu s kulturnikom, gospodom Petanom. Tokratni novoletni program je nujno treba zavarovati in zaščititi pred nevarnostjo kraje ali kopiranja in možnim še tretjim predvajanjem. Vso neponovljivo dokumentacijo, s koluti, disketami ter kopijami vred naj se komisijsko in pred kamerami v živo zažge. Naj ljudem vsaj ta del in tak konec ostane v dobrem spominu. Pa tudi zaradi tega, da se potomcev akterjev ne bo treba sramovati domislic in traparij lastnih staršev. Pandora bi lahko mirne duše in čiste vesti odprla svojo skrinjico. Gledalci & ne spoznali ničesar novega Vse zlo se je že ob prvefl odprjtu zlilo po vsej zemeljsv obli. V skrinjici je narnrtf takrat ostalo le varljivo Up', anje. Tudi za dober ali vs^l znosen novoletni progra^ Kaže, da bo pri tem ostal0 za vekomaj! Tržič, Za Mošenikom 21« Janez Lončar, st. EKONOMSKA mm 9 'k m g POKLIČITE 223-111 gOBISKALI o VAS BOMO SHVN6#SOIHRI)# 044/S2 11 13 NOVO! HYDROJET LESOCOM, doo. Logaška 24 64226 Žiri - OPREMA LOKALOV - KUHINJE - SPALNICE - OTROŠKE SOBE - PREDSOBE - STENSKE IN STROPNE OBLOQE (FURNIRANJE) IZDELAVA NOTRANJIH VETROLOVOV MARKO NAGLIC LOGAŠKA 24 64226 ŽIRI Tel.: 064 691 224 Fax: 064 692 179 LESOFORM TRGOVSKO PODJETJE d.o.o. NA VASI 38, 65281 SP. IDRUA TEL: 065 76 630, TEL/FAX: 065 76 669 TEL SALON: 065 76 065, 76 067 PRODAJA - IZVOZ UVOZ: POHIŠTVA • ŽAGANEGA LESA • BUKOVIH DECIMIRANSH ELEMENTOV Majhna posest in majhne parcele Razdrobljenost ovira strokovno delo Razdrobljenost gozdne posesti v Sloveniji se kaže v majhni povprečni zasebni posesti, ki je z 2,3 hektarja med najnižjimi v Evropi, in pa v tem, da imajo lastniki svojo posest praviloma v več prostorsko ločenih parcelah, ki so včasih tudi neprimerne oblike (zelo dolge in ozke). Po podatkih iz 1990. leta je domala 55 zasebnih lastnikov gozdov imelo manj kot en hektar gozda (skupne površine, ki je predstavljala le desetino vseh gozdov), medtem ko je le 1,1 odstotka lastnikov razpolagalo z več kot 20 hektarjev gozda. Kakšna je posestna sestava zdaj, ni zanesljivih podatkov, strokovnjaki pa napovedujejo, da se bo po končani denacionalizaciji delež večjih posesti povečal, verjetno pa tudi razdrobljenost manjših. Zelo velika razdrobljenost zasebnih gozdov (vseh lastnikov je okoli tristo tisoč) otežuje strokovno delo in gospodarjenje. Ker lastnikom majhnih posesti gozd gospodarsko bolj malo pomeni, kažejo malo zanimanja za vzgojo kakovostnih gozdov, za delo v gozdovih pa so tudi strokovno slabo usposobljeni. • CZ. TESARSTVO IN KR0VSTVO Igor Štebe Žeje 12, Komenda 61218 telefon: (061)841-124 Lastništvo gozdov Štiri petine gozdov v zasebni lasti? V Sloveniji je bih 1990. leta, torej še pred začetkom denacionalizacije, 62,4 odstotka zasebnih in 37,6 odstotka javnih gozdov. Po denacionalizaciji, ki še poteka in bo verjetno trajala še nekaj časa, bo predvidoma 80 odstotkov gozdov v zasebni lasti, 15 odstotkov v lasti države, preostali gozdovi pa bodo v občinski, cerkveni in zadružni lasti. Posledica denacionalizacije bo večje število lastnikov gozdov, ki niso kmetje. Gozdna posest se bo po eni strani še bolj razdrobila, na drugi pa bomo dobili večje in velike zasebne gozdne posesti. Delež javnih gozdov bo po končani denacionalizaciji primerljiv z Norveško in Avstrijo, ki imata v Evropi poleg Portugalske najmanjši delež tovrstnih gozdov. • CZ. gozdno gospodarstvo bled o Izvaja: - vsa gozdarska dela - gradbene storitve - transportne storitve - avtomehanske storitve odkupuje gozdne proizvode po konkurenčnih cenah LES IGLAVCEV V LUBJU hlodi: fco KAMIONSKA CESTA SIT/M3 ABC hlodi smreke 15,300 11,800 8,800 hlodi smreke debelejši od 40 cm 15,300 12,000 9,300 hlodi jelke 15,300 11,800 8,800 hlodi macesna 15,300 11,800 9,000 hlodi ost. ig. 10,000 8,000 7,000 y Drobni tehnični les iglavcev (prem. od 12 do 20 cm) SIT/m3 4,000 Celulozni les iglavcev: I. 2,500 II 1,300 6,000 6,000 6,000 6,000 6,000 hlodi: LES LISTAVCEV - fco KAMIONSKA CESTA SIT/M3 L I II III, drva bukev, javor, jesen brest hrast, češnja oreh ostali trdi listavci lipa ostali mehki listavci 11,000 11,000 13,000 20,000 8,000 8,000 7,000 8,000 7,000 8,000 10,000 3,500 3,500 3,00 6,500 5,000 6,500 6,000 3,000 3,000 2,000 3,000 3,000 3,000 3,000 1,000 3,000 1,000 Za dostavo na skladišče Rečica ali Bohinj plačamo 500 SIT/m3 z davkom. Prometni davek od lesa plača GG Bled, zato so navedene cene neto (toliko dob. lastnik). Plačilo za prodani les je 14 dni po zaključku obračunskega obdobja, ki traja en teden (od ponedeljka do petka). S3ffiM^W«S^^^~dela v flOZdu in p™gozdne površine v upravljanje ali zakup. Sprejem naročil po telefonu 741-800 ali na upravi ipodjetja Cenik velja za les odkupljen od 1. decembra 1995 dal]e. _ Čarobni > ijol^i Vsak mojster, ki se ukvarja s polaganjem lesenih talnih oblog, vam bo zagotovil, da je pri vsej stavri zagotovo najtežje poskrbeti za enako ravno osnovo. Doslej so mojstri ta problem reševali s podkladanjem in pozida-vanjem, ki pa nikoli ni popolnoma natančen. Zares velik korak naprej so zagotovo nastavitveni vijaki za montažo lesnih tal, ki jih je razvil Stane Tkalčič. Nastavitveni vijak je pravzaprav precej enostavna rešitev, ki težave z neravnim podom učinkovito reši. Sestavlja ga podnožje s premerom petih centimetrov, podloženo z gumo ter vijak M8 z vrezano zarezo na koncu navoja. V komplet sodi še matica opremljena s štirimi zobci, s katerimi jo pričvrstimo v les. Omenjeni vijaki v precejšnji meri spremenijo postopek polaganja podov. V nosilne letve na vsakega pol metra izvrtamo luknje ter s spodnje strani nanje pritrdimo matice. Zareza na vrhu vijakovega navoja nam omogoča, da vijak poljubno privijemo in odvijemo, toliko, da nosilno letev spravimo v vodoravni položaj. Letev 'umerimo' s prvim in zadnjim vijakom v letvi, ostale pa privijemo toliko, da sedejo na betonska tla. Ko so letve uravnane, nanje pribijemo ladijski pod, če pa smo se odločili za parket ali tekstilno talno oblogo, na letve najprej položimo iverne plošče. Z omenjenim postopkom si prihranimo vse stroške za izdelavo estriha, v prostor nosilne konstrukcije pa lahko vgradimo toplotno izolacijo ali razne napeljave. Vsak vijak lahko nosi do 700 kilogramov obremenitve, kljub temu pa je potrebno na mestih, kjer bodo stali težji kosi pohištva, razmisliti o dodatnih vijakih. A Agromehanika 64001 KRANJ - Hrastje 52/a Ugoden nakup TRAKTORJEV za gozdarstvo in težje, hribovite terene CAR R ARO od 30 do 70 KM, pogon na 4 kolesa TRAKTORJI 830 - 835, pogon na vsa štiri kolesa GOZDARSKA VITLA 3 , 3.5, 4 in 5 t I I MOTORNE ŽAGE razna MOTORNA OLJA UGODEN NAKUP VSEH VRST AKUMULATORJEV (traktorskih in za osebna vozila) Pričakujemo vaš obisk v PRODAJNEM CENTRU, HRASTJE od 8ftio 16. ure po tel. 331-030 M-KŽK KMETIJSTVO KRANJ Begunjska 5, 64000 Kranj Obrat Gozdarstvo obvešča LASTNIKE GOZDOV, da odkupuje vse vrste gozdnih lesnih sortimentov NA PANJU ali ob kamionski cesti po konkurenčnih cenah. - Rok plačila je 15 DNI od podpisa pogodbe ZA LES NA PANJU in 20 dni za les ob kamionski cesti - Izvajamo tudi vsa ostala dela v gozdni proizvodnji (sečnja in izdelava, spravilo in prevoz lesa, gozdnogojitvena dela in strokovna pomoč pri vseh navedenih delih). Vse ostale informacije dobite po telefonu: 064/213-364 ali mobitel 0609-624-848. Gozdno gospodarstvo Kranj Delnice GG-ja bodo tudi v javni prodaji Decembra lani so oddali program lastninskega preoblikovanja podjetja, s katerim predvidevajo tudi javno prodajo 15 odstotkov družbenega kapitala. Kranj - Gozdna gospodarstva so se po zakonu o gozdovih morala najprej razdružiti na javni, izvajalski in zadružni del, potlej so šele lahko začela s postopkom lastninjenja. V kranjskem GG-ju so z razdružitvijo končali in decembra lani so republiški agenciji oddali program lastninskega preoblikovanja. Kot je povedal direktor podjetja Andrej Drašler, bodo 20 odstotkov družbenega kapitala namenili interni razdelitvi, 25 odstotkov notranjemu odkupu, 15 odstotkov javni prodaji, razliko pa skladom. Pri interni razdelitvi in notranjem odkupu bodo poleg certifikatov upoštevali tudi listine o razliki med plačami po kolektivni pogodbi in dejanskimi izplačili, ki so jih delavcem izdajali od junija do decembra 1992. leta. Pri notranjem odkupu so se odločili za obročni petletni odkup, pri tem pa je zanesljivo, da bodo "notranji delničarji" morali denar za prvi obrok zagotoviti iz lastnih prihrankov. Ker so pri lastninjenju osem odstotkov kapitala rezervirali za plačilo neplačanih prispevkov .Hadu pokoj-ninsko-invalidskega zavarovanja, bo po končanem lastninjenju predvidoma 52 odstotkov delnic v lasti zaposlenih, nekdanjih zaposlenih, upokojencev in ostalih, ki bodo delnice kupili v javni prodaji, 48 odstotkov pa v lasti pokojninskega, razvojnega in odškodninskega sklada. Za javno prodajo, za katere za zdaj še težko rečejo, kdaj bo, so se odločili zato, ker so ugotovili, da nekateri kažejo zanimanje za nakup njihovih delnic. Šestina zaposlenih je invalidov Ko je Andrej Drašler maja 1992. leta prevzel vodenje GG-ja, je podjetje zaposlovalo še 307 ljudi. Med razdružitvijo na javno gozdarsko službo in izvajalsko podjetje jih je zavod za gozdove prevzel 55, medtem ko je 166 delavcev do danes ostalo brez službe. Odpuščali so jih postopoma, lani je delovno razmerje kot presežek prenehalo osmim delavcem. Ker so*toili presežki predvsem posledica sprememb v gozdarstvu, še zlasti zakona o denacionalizaciji, je za 71 delavcev zagotovila odpravnino država. Zdaj je v podjetju še 86 zaposlenih, med njimi tudi 14 invalidov, ki jim po zakonodaji ne more prenehati delovno razmerje. Pozimi, ko zanje ni dela, jih je večina doma na čakanju, poleti lahko zagotovijo delo (predvsem gojitvena dela v gozdovih) le slabi polovici. Lani so za invalide plačali 16 milijonov več, kot so dejansko zaslužili. Ker so invalidi problem tudi v ostalih gozdnih gospodarstvih in ker gre za zelo občutljivo socialno področje, si v kranjskem GG-ju želijo, da bi problem rešili na državni ravni. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, ki v imenu države upravlja in gospodari z državnimi gozdovi, jim na račun invalidov ni priznal višjih stroškov dela, zato so se odločili, da bodo zahtevek naslovili neposredno na ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Prevladuje delo v državnih gozdovih Da bi vsaj malo ublažili že tako velike pretrese ob spremembah v gozdarstvu, je zakon gozdnim gospodarstvom dal prednost pri delu v državnih gozdovih. Čeprav se nekateri ob to zakonsko določbo spotikajo, češ da krni zdravo konkurenco, so v kranjskem GG-ju prepričani, da je bila poteza zakonodajalca pravilna in logična. "Po razdružitvi gozdnih gospodarstev in vseh drugih spremembah v gozdarstvu je bilo razumljivo, da je država GG-jem zagotovila vsaj normalen začetek dela. GG-ji so v preteklosti tudi veliko vlagali v te gozdove, del gozdov so celo kupili, a so jih potlej morali prenesti v sklad," pravi Andrej Drašler in poudarja, da jim delo v državnih gozdovih predstavlja približno štiri petine vseh gozdarskih del. Delajo v 8.000 hektarjih gozdov (med njimi je tudi nekdanja Bornova posest), v katerih so lani posekali 25.000 kubičnih metrov lesa. Od vsakega "kubika" plačajo državi rento, ki predstavlja razliko med stroški in prodajno vrednostjo. Les na panju plačujejo dražje V kranjskem GG-ju pravijo, da je na njihovem območju velika konkurenca pri odkupu lesa in pri posameznih gozdarskih delih, medtem ko pri poseku in spravilu lesa, še zlasti z zahtevnejših območij, glede na strokovno usposobljenost in strojno opremljenost nimajo večje konkurence. To je tudi razlog, da so se bolj usmerili na odkup lesa na panju, ki jim zagotavlja tudi delo v gozdu, in manj na odkup lesa ob kamionskih cestah. Les, ki ga tudi posekajo, plačujejo po 10 odstotkov višjih cenah, kot jih priznajo za les ob kamionski cesti. Lani so ga iz zasebnih gozdov odkupili 8.500 kubičnih metrov ali približno sedem odstotkov vsega lesa, posekanega v zasebnih gozdovih na kranjskem gozdnogospodarskem območju. Zadovoljni bi bili, če bi v prihodnosti dosegli 10-odstotni delež in če bi večino lesa pridobili z odkupom na panju. Glavni kupec njihovega lesa je škofjeloška Jelovica, sicer pa ga zaradi manjšega poslovnega tveganja prodajajo manjšim kupcem po vsej Sloveniji. Najhujše je mimo "Najhujše je mimo," pravi direktor Andrej Drašler in poudarja, da sta glavna problema podjetja lastninjenje in invalidi. Ker jim delo v državnih gozdovih le kratkoročno zagotavlja normalno poslovanje, bodo iskali delo tudi v zasebnih in drugih gozdovih. V prihodnosti načrtujejo posodobitev gozdarskih strojev in opreme, še zlasti nakup mehanizacije za najzahtevnejša gozdarska opravila; razmišljajo pa tudi o tem, da bi nabavili tračno žago. Na trgu so namreč problemi s prodajo nekaterih gozdnih sortimentov, razžagani les pa bi lahko skladiščili dlje časa. • C. Zaplotnik KMETJE - POZOR! Zaradi obroda smreke - višje lege - Vam storži lahko pokrijejo stroške poseka. Zberite jih! Pokličite nas! Dobili boste navodila! "LIMATO", d.o.o., Mengeš, 061-737-385, do 8. ure, in od 19. do 21. ure. TESARSTVO s.p. Plevel A. Moste 81 61218 KOMENDA TeL: 061 841-413 še vedno odkupuje LES PRAVEGA KOSTANJA Po potrebi vam opravimo tudi posek. Informacije po telefonu: 0608 - 41 044 ali 41 349 Pri kateri sestavljenki dobite rešitev ie pri prvem Ford Summit motor* vam v sodelovanju z Banko Credltanstalt d.d. nudi ugodne kredite za vsa nova vozila Ford na področju celotne Slovenije. Ob tem vam nudi še izjemne popuste za nekatere modele ford Escort do 1.500 DEM In za nekatere modele Ford Estort karavan do 2.000 DEM! CREDlTANSTALT Cene t popustom: ESCORT Champion 1.313 vrata, »amo 22.499 DEM, ESCORT CL 1.413 vrata, samo 23.499 DEM, ESCORT CL 1.41 karavan, samo 24.999 DEM, ESCORT CLX 1.6116V KAT 5 vrat, samo 27.999 DEM, ESCORT CLX 1.6116V karavan, samo 28.499 DEM. Pooblaščeni trgovci in serviserji j MI Internet: http://vvvvw.k2.net/--ford SKUPINA 061 in 0601: Avlohiša Kaposi (061/52-275). Servis Trzin (061/721-720). JMK Avto (061/1312-028), Avto-Mobil (061/1681-434) Avtoprom (061/855-292), Servis Hribar (0601/64-033), Servis Bizilj (061/50-903); SKUPINA 062 in 0602: Avlo Šerbmek (062/656-120). Avlo Spori Shop (062/81 1 -394) Avlo & Kai» (0602/43-805). Avlomarkel Rebermk (0602/66-265). F-Avlo Center (062/303-400); SKUPINA 063: Avlo Celje (063/31-919) Avto Celje - Žalec (063/712-116) Avlo Celje - Šentjur (063/741-292), Avto Celje - Velenje (063/851-060), Avlo Ahlik (063/461 -193), Avto EDO (063/824-298). Kavčič Anarej (063/754 091) Servis Krbavac (063/885-218); SKUPINA 064: Aviortisa Kaposi (064/241-358) Mustang (064/718-566). Avlo M (064/53-334) Servis Tnlar (064/332-711) SKUPINA 065: CMM Trade (065/21-185). AvtocenlerBajc (065/61-235). Avlodom GVS (065/73-135). Avtoservis Gqrenšček (065/85-128), SKUPINA 066 ia 067: Nova (066/31-525). Automobil Sežana (067/32-110) SKUPINA 066 ia 0606: PSC Paič (0608/61-450). PSC Stepan (068/52-407), AT&R (0608/41 350) Servis Grozmk (068/44-701) Skupina069:S.OS Company(069/23-507).AvtoRa|h(069/81 -560).Triolehna(069/75-074) URADNI ZASTOPNIK PROGRAMA FORD ZA SLOVENIJO: Summit motors Ljubljana d.o.o. Kako premagati bolečino? POMOČ DOMA PO ZDRAVILIŠKI TERAPIJI Zdravilišča so tisti prijazni hram zdravja in miru, kamor se zatečemo, ko nas pestijo zdavstve-ne težave, ki se z leti rade stop-nujejo in ponavljajo. Mnoga slovenska zdravilišča so zelo dobro opremljena s sodobnimi napravami za ugotavljanje zdravstvenega stanja in za izvajanje ustrezne terapije. Ko pa se vrnemo domov, smo prepuščeni sami sebi in svoji iznajdljivosti pri premagovanju bolečin. Prenosna masažna blazina Vibro-ser, o kateri smo že precej pisali, je pripomoček, ki nam tedaj lahko zares pomaga. Pri mnogih vrstah bolečin - zlasti pri kroničnih revmatskih težavah, pri bolečinah zaradi okvare hrbtenice in sklepov, pri bolečinah v nogah itd. - zadošča že 10-minutna masaža, da te bolečine ponehajo. Blaga masaža (Vibroser deluje na baterije) učinkuje pomirjevalno na vse telo in s tem tudi na počutje. Tudi boljši spanec in bistveno manjša poraba tablet proti bolečinam je prednost take masaže. 0 vsem tem in o delu v zdravilišču smo povprašali dr. Apoionijo Ahačič Kokovnik, zdraviliško zdravnico (za zdraviliško dejavnost se je dodatno izpopolnjevala v Nemčiji) iz Zdravilišča Rogaška. "Pacientom se pri nas zares temeljito posvetimo - najprej pri pregledu in ugotavljanju zdravstvenega stanja, nato pri določanju terapij in potem pri spremljanju učinkov terapij. Imamo sodobne terapevtske metode in široke možnosti za diagnostiko. Poleg osnovne terapije nudimo pacientom še razne kopeli, masaže, fango, fizikalno terapijo, sprostilne terapije, programe za osteo-porozo itd, V zdravilišču je pacient preskrbljen in se dobro počuti. Kaj pa doma? Doma običajno ni časa za to. In pripomoček, kot je Vibroser, je lahko zelo dobrodošel v primerih, ko je masaža priporočljiva. Ker v nekaterih primerih ni priporočljiva, je pametno, da se pacient z zdravnikom predhodno posvetuje. Sicer pa je tak pripomoček idealen za umirjanje napetosti pri stresnih situacijah, pri odpravljanju bolečin zaradi preobremenjenosti, poklicnih prisilnih drž, dolgega sedenja na potovanjih in pred televizorjem itd. in še posebej pri starejših, ko se pojavljajo bolečine zradi degenerativnih sprememb na hrbtenici. Bolečine pač lajšamo na različne načine in Vibroser je eden od učinkovitih pripomočkov, ki je enostaven in tudi široko uporaben." Masažna blazina Vibroser je atestirana in registrirana kot pomožno zdravilno sredstvo z dveletno garancijo. Prejela je zlati znak Slovenska kakovost. vibroser lahko preizkusite in nabavite v naslednjih trgovinah: Bled: PRENOVA Grajska c 22; VIS VITALIS, Ljubljanska 4, Kamnik: NADKO MMI, Titov trg 2, Kranj: Lekarna MLAKA, Golniška 105; LUČKA, Glavni trg 1; MEDISAN, Kidričeva 47, Ljubljana: MEDICOPHARMA-CIA, Mali trg 4; MEDPROTECT, Celovška 43; SANOLABOR v Intersparu Radovljica: META, Kranjska 4, Škofja Loka: Lekarna SIVKA, Frankovo naselje 68 Dodatne informacije: 064/224-574, 061/129-17-94 KOMENTAR Grenke Handkejeve besede Marico Jenšterle, zunanji sodelavec Slovenija si je v mednarodni javnosti po . osamosvojitvi ustvarila precejšen ugled in to predvsem zaradi njenega fgodnega položaja v "pre- nih svetovno znanih umetni- pač literat in ne zgodovinar, kov, kot so npr. Milan za pisatelje pa je znano, da Kundera, Alan Finkelkraut, Peter Handke in drugi. Toda intelektualci so sila nepredvidljivi in tako je zdaj za svojevrstno slovensko kritiko hodnem obdobju". Pohvale v mednarodni javnosti poskr WO naš račun pogosto letijo bel Peter Handke, človek, ki ob primerjavi z drugimi re- so ga njegovi kolegi tukajšnji Publikami bivše Jugoslavije javnosti predstavljali kot na- fn državami, ki so nekoč šega koroškega rojaka s slo- Pripadale vzhodnoevropske- venskim srcem. Handke je na fiu bloku. Nekaj tega zado- začetku res sprejel vlogo, ki voljstva sicer kvarijo so mu jo namenili. Prišel je v tudi na povsem običajno življenje gledajo kot na fikcijo. Za takšno čustveno doživljanje, kakršnega opazujemo pri avstrijskem pisatelju, so najbolj primerni ravno nekajdnevni obiski posameznih okolij, kajti v tem času je informacij ravno dovolj in z njimi se človek že ima za poznavalca. Vsako daljše bivanje povzroča neurejeni odnosi s sosednjo Italijo, vendar je splošna slika vendarle ugodna. Z njo smo v precejšnji meri Zadovoljni tudi sami in na teh lovorikah smo gradili promocijo naše države v svetu. O "zgodbi o uspehu" je navsezadnje govoril celo ameriški predsednik Bili Clinton in s dvome, preverjanje in s tem Vilenico, prejel tamkajšnjo povezano nelagodje. Handke nagrado, toda temu je nato v svoji vnemi ni noben po- sledil pravi zasuk. Najprej je napadel Slovence in prireditev v Vilenici, zdaj pa je v uglednem nemškem časopisu Frankfurter Allgemaine Zei-tung objavil daljši esej, v katerem je začel peti slavo Srbom, Slovencem pa ob tem sebnež. Pred mnogimi leti je na primer ameriški pesnik Lavvrence Ferlinghetti po sedemdnevnem obisku Nikaragve napisal knjigo "Sedem dni v svobodni Nikaragvi" in v njej na vso moč hvalil tedanji režim. Podobno je r-^nocurun. nm K^iiruuri in j jsiuuiu, jivh.(h.i.»i c» •——j- ■----■----------- j tem posredno podprl politiko spet namenil marsikatero storil Julio Cortazar v svo Predsednika vlade dr. Janeza bridko besedo Drnovška. Slogan "zgodba o uspehu" je pač liberalno-de-nokratska iznajdba. Slovenija si je že v času desetdnevne vojne po svetu Handkejev ugled v Evropi je izredno velik, zato tudi objava njegovega teksta ni minila brez odmeva. V njem pridobila veliko simpatizer- je med drugim napadel fran-)ev in to tako med vplivnimi coske intelektualce in to pre-Politiki, kot uglednimi inte- dvsem tiste, ki so kktualci. Slednje smo še kas- nenaklonjeni Srbom. Osnova neJe ves čas seznanjali o naši njegovega eseja pa je nekajd-Zgodovini, narodni identiteti, nevno potovanje po Srbiji in ter predvsem o vlogi kulture to v spremstvu z nekaterimi Pri vzpostavljanju slovenske njegovimi srbskimi prijatelji, suverenosti. Znano je, da so Ravno v tem je temeljni bili predvsem slovenski pisa- problem Handkeja samega, kot tudi prenekaterega intelektualca na sploh. Tako kot je Handke nekoč Slovenijo glorificiral skozi nekajdnevne obiske in posamezna srečanja, se tudi sedaj nekri- telji tisti, ki so le v času bivšega sistema predstavljali opozicijo, po zamenjavi ob-'Qs'i pa jih je sploh veliko 'teposredno vstopilo v politi-*°- 5 svojimi zvezami so pridobili naklonjenost števil- tično loteva Srbije. Handke je jem delu "Nikaragva, tako nasilno sladka" in množica pisateljev, ki so na primer Kubo hvalili le skozi stike s Castrom in njegovo oblastjo, niso pa imeli možnosti preverjanja pri običajnih ljudeh. Handke Slovence in Srbe ocenjuje na osnovi posameznih stikov, ki jih je imel z določenim krogom intelektualcev, za te pa je na splošno znano, da so med seboj zelo sprti, predvsem pa so se izjemno zapletli v politiko. Ker so Slovenci verjetno tudi Handkeja hoteli izrabiti v zelo neposredne namene, jim sedaj to na svoj način vrača. Pri tem pa seveda niti Srbi nimajo nikakršne garancije, da se ne bo že čez nekaj časa obrnil tudi proti njim. Ko jagenjčki obmolknejo Jože 2VovaJc, zunanji sodelavec Tokrat so presenetili študentje. Nihče ni pričakoval, da se bo v torek v Ljubljani pred stavbo parlamenta zbralo kar pet tisoč študentov. Tako silovitega Študenskega protesta v Sloveniji ni bilo od leta 1971. Kot smo izvedeli iz dobro obveščenih krogov, so se med študente pomešali pro-vokatorji, ki so obmetavali stavbo parlamenta s hrano, seveda z namenom, da bi očrnili protest študentov in javnost prepričali, da gre za presite golobrade mladeniče. Znameniti italijanski pisatelj Alberto Moravia je nekoč rekel, da so študentje termometer družbe. Že samo dejstvo, da so študentje s samo enim protestom dosegli uresničitev svojih zahtev, dokazuje, kako krhka in bojazljiva je sedanja koalicija, njeni ministri pa nespretni gasilci požarov, ki so jih sami zanetili. Nova afera je spet izbruhnila na Kacinovem ministrstvu, ker se je zvedelo, da je ministrstvo za obrambo porabilo skoraj 100.000 DEM (točneje 7,7 milijona tolarjev) za obnovo blejskega stanovanja šefa vojaške obveščevalne službe (OVS) Marjana Miklavčiča. Omenjenega gospoda je menda panično strah raznih Jamesov Bondov, zato si je dal kar petkrat vzidati vratca za dimnik, kajti dandanes takšne vrste supervohuni vdirajo v stanovanja kar skozi dimnike. Verjetno Miklavčič marsikaj skriva npr. svoja tajna potovanja v Moskvo. Kot smo izvedeli iz dobro obveščenih diplomatskih krogov v Ljubljani, je Miklavčič lani kar trikrat inkognito odpotoval v Moskvo. Minister Kacin se sicer javno hvali z dobrim sodelovanjem z Američani in poudarja atlantsko usmeritev Slovenije. Njegov šef obveščevalne službe pa se pod mizo ukvarja z misterioznimi posli z Rusi. Jelko Kacin je pred kratkim zanikal, da bi ga predsednik vlade dr. Janez Drnovšek poklical na zagovor zaradi odstavitve brigadirja Filipiča. Sedaj bi Drnovšek moral čimprej ugotoviti, kaj se plete prek ruske zveze, kajti takšna zveza bi lahko zelo poslabšala odnose Slovenije z Američani. Da se to ne bi zgodilo, bi se splačalo delati tudi v petek. LDS je prizadela še vinska afera poslanca Toneta Anderliča, ki so ga policisti med koncem tedna ustavili in ugotovili, da je imel kar 2,008 promila alkohola v krvi, čeprav mu je minister Šter svetoval, naj se vozi s taksijem. Sam sicer trdi, da se potem ni odpeljal naprej, toda, ker se v LDS zavzemajo za objektivno informiranje javnosti, lahko upravičeno pričakujemo, da bodo pridobili policijski zapisnik in ga posredovali javnosti. Ravno tako pričakujemo, da bodo v LDS protestirati proti sodbi sodnice za prekrške v Ljubljani, ki je Omrzela obsodila na kazen 80.000 SIT, ker naj bi lani marca taistemu poslan- cu Anderliču zbil tri zobe. Sodnica seveda ni upoštevala nobenih dejstev, ki jih navaja Omrzel, ker ga sploh ni povabila na obravnavo. Kaj pomaga, da je zakon za vse enak, če sodniki sodijo po obrazih? Žal se danes ne da več ugotoviti, če ni bil taisti Anderlič tudi takrat vinjen in je zato uporabil izraze, ob katerih bi še konjski hlapci zardeli. Oglasil se je tudi direktor Planike Božidar Meglic, ki se je tako zelo trudil veliko povedati, da ni nič povedal. Če se je že odločil za intervju, potem bi vsaj moral najprej preveriti podatke. Po informacijah iz Planike je sedaj izguba Planike kar 940 milijonov tolarjev in ne samo 800 milijonov tolarjev, kot trdi Meglic. Iz zimskega spanja se je zbudil tudi državni sekretar Anton Rop. Pretekli teden je bilo na vladi več sestankov med predstavniki vlade in sindikatov. V četrtek so se sestali vladni predstavniki še z vodstvom Planike, danes pa se bodo vladni predstavniki spet sestali s sindikati. Vse kaže, da bo Planiko prevzel Sklad za razvoj. Od LDS seveda zaman pričakujemo objektivne informacije, zato vzemite v roke Sveto pismo. Ko boste prišli do ljubezni do bližnjega, boste kmalu ugotovili, da je slogan LDS kristalno jasen. Ljubi svojega bližnjega kot samega sebe: Kajti njim je Anderlič najbližji. S promili ali brez... m...........m.......i.......... 39 Hiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiii NIKOLI TE NE BOM POZABIL, MAMA Sedela sem z njim za mizo in se delala, da ne vidim solz, ki so mu polzele po licu. Gledala sem skozi okno, kot da bi bila najbolj brezbrižno bitje na svetu. Sem in tja sem mu postavila novo vprašanje, ko Sem začutila, da se mu je beseda ponovno zataknila v grlu. In da ga je premagala Žalost. Zaradi spominov na mamo, na težko življenje, na vse trenutke, ki so mu sPreminjali čisto običajen vsakdan v pekel. Imenovala ga bom Marko, ker noče, da °[ ga ljudje prepoznali. "Ne maram njihovih pretresenih pogledov, ko se bomo srečevali," mi je žalostno rekel šele Potem, ko sem že odhajala. Pa saj to niti ni važno. Pomembno je, da mu prisluhnemo in spoznamo še eno izmed tisočev usod. "1960. leta sem odšel k vojakom. Bil sem reven kmečki sin, doma s Primorskega. Zdelo se mi je, da odhajam na Počitnice, saj sem moral že od malega Poprijeti za vsako delo. Le slovo od domačih je bilo težko. Zelo sem bil navezan na starše, posebno Še na mamo. Spominjam se, da sem dobil njen zadnji Paket za prvi maj. Poslala mi je sladkarije in nalivnik, ki ga imam še danes. Potem pa dolgo časa ni bilo od doma nobenega glasu..." Dokler ni v začetku junija pisal °č~e. Da je mama v bolnišnici, in da slabo kaže. Marka je prosil, naj zanjo moli, da Se ji bo vrnilo zdravje. Marko se je vsak prosti trenutek izmuznil na podstrešje kasarne, kjer je v tišini Prosil Boga za mamino zdravje. Ves čas pa Se je bal, da se doma dogaja marsikaj, Česar on ne ve. In res. Sredi avgusta je prišlo novo pismo. Zraven je bilo priloženo priporočilo USODE PIŠE: MILENA MIKLAVČIČ zdravnika, naj se Marko nemudoma vrne domov, če hoče videti mamo še živo... "Bilo je strašno," pripoveduje Marko s tresočim se glasom. "Bil sem dobesedno ujet v vojaškem režimu, ki se je vrtel po vnaprej določenih poteh, ne da bi mu bilo kaj dosti mar za take ali drugačne osebne tragedije. Šel sem na raport. Z vso bolečino in hrepenenjem v prsih, in z eno samo željo, da čimprej odidem domov k mami. Toda imel sem smolo. Komandant bataljona je bil na dopustu. Nadomeščal ga je šef tajne obveščevalne službe iz Mostarja, ki so se ga vsi bali. Razložil sem mu, zakaj rabim dopust, toda on se mi je le posmehoval. Sploh se ni hotel pogovarjati z mano, zdravniška potrdila, ki sem mu jih pomolil pod nos, pa je označil za brezvreden papir..." Marko je bil že čisto obupan. Ni vedel, kaj naj stori. Na nikogar se ni mogel obrniti. V tistem je prispelo novo sporočilo. Telegram so poslali z občinskega teritorialnega odbora: Marko, pridi takoj domov, mama je na smrtni postelji. Tresel se je po vsem telesu in mislil, da bo od žalosti umrl. "Nikoli ne bom pozabil občutij, ki so me prevevala zaradi nemoči. Pomislil sem celo na beg, toda kmalu sem jo zavrgel. Zavedal sem se, da bi me učinkovita vojaška policija zajela prej, preden bi mu uspelo priti v Slovenijo." "Poiskal sem komandirja in ga prosil, naj gre z menoj h glavnemu. Ponovno sem doživel roganje. Tudi na račun jezika, ki ga nisem obvladal. Mogoče sem se mu na koncu res zazdel tako ubog, da mi je na pol obljubil, da se bodo čez nedeljo prepričali, kaj je z mojo mamo, v ponedeljek, pa, morda, se bo našla kakšna rešitev... Marko je stekel na prosto. Jokalo mu je srce in neskončen strah mu je hromil korak. Mama! Ves čas je mislil samo nanjo. Na neki večer, ko jo je zalotil v solzah zraven peči. Otroci, lačni, kot so bili, so do zadnjega pojedli polento z mlekom, zanjo pa ni nič več ostalo. Na denar, ki mu ga je stisnila v roko, on pa se ji ni upal povedati, da s tem ne bo mogel niti internata plačati... Čas do ponedeljka se je vlekel in vlekel. Marko je vsak prosti trenutek molil za mamo. Goreče in z vso dušo. Raport pred odhodom je bil kratek. Bil je ves zmeden in zavedal se je edinole tega, da lahko gre. Stekel je, kot bi mu gorelo za petami. In potem se je začelo dolgo potovanje. Najprej z ozkotirno železnico, ki so jo imenovali Čiro, potem je prišlo na vrsto presedanje na drugi vlak, pa spet na avtobus, čakanje na avtobusnih postajah, spet vožnja, nestrpno gledanje skozi okno in štetje kilometrov, ki jim ni bilo videti konca. 35 ur je trajalo, da je prispel v Brda. Do doma je imel še okoli 10 km pešačenja. Nekaj časa je tekel, in ko mu je začelo srce že tako razbijati, da je mislil, da mu bo poletelo na plan, je upočasnil korak. Že od daleč je zagledal cestarja. Poznal ga je. Naslonil se je na lopato in ga gledal. Marka je zazeblo. "Kaj je z mojo mamo?" Cestar mu pove resnico. Marku se svet počasi sesuva pred očmi. Na mah izgine upanje, da ji bo še zadnjikrat stisnil roko in jo pobožal po licu. Da ji bo rekel, hvala ti mama, za vse, kar si naredila zame. "Samo to sem si govoril, moje mame ni več, moje mame ni več!" hlipa Marko in njegovo telo se strese v bolečini tako kot pred davnimi leti. "Sosedje so se obračali stran ali pa na hitrico zavili za prvi vogal, ko so me videli prihajati. Vem, bilo jim je nelagodno. Ata je ravno sedel na stolu pri brivcu. Zmeraj sem mislil, da je bolj bolan kot mama.." "K mami sem prišel dve uri pred pogrebom. Stal sem pred njo in gledal njen spokojni obraz, toda po licu mi ni pritekla niti ena solza. V tistem trenutku sem se zavedel, da si ne bom mogel nikoli odpustiti, da nisem bil zraven nje, ko je umirala. Vsi ostali domači so bili lahko. Gledala jih je in se od njih poslovila. Od vsakega posebej. Le od mene se ni mogla. Cel teden se je borila z življenjem, ker se ga je oklepala z enim samim upanjem, da me bodo spustili k njej. Šele potem, ko so ji pokazali mojo sliko, se je je oklenila in izdihnila..." Marko se je prepustil spominom. Za trenutek sem počakala. Pretresena zaradi njegove bolečine. "Po vseh teh letih je najhujši občutek ta, ker se zavedam, da se ji nikoli nisem mogel oddolžiti za tisto, kar je naredila zame," je čez nekaj časa ponovno odkril svoje srce. "Začel sem delati, lahko bi ji kaj kupil, jo obdaril, tako pa ostajam v sebi njen stalni dolžnik." Marko je globoko veren. Velikokrat mu je bila vera edina opora, ki mu je pomagala čez krute življenjske preizkušnje. Prihajale so in vsaka mu je zadala novo rano, ki se zlepa ne zaceli. "Rad zahajam \ tudi v hribe. V tišini gora najdem mir in drobne trenutke sreče. Nikoli si ne želim za vsako ceno doseči vrha. Goro moram najprej doživeti, jo občutiti in spoštovati." Čudovite jaslice, ki si jih je naredil v dnevni sobi, je oblikoval iz številnih kamnov, ki jih je prinesel z gora. Od vsepovsod. Kot bi želel na simboličen način povezati novo rojstvo z vzdržljivostjo, ki je vrezano v vsakem kamnu posebej. Kajti če ne bi bilo tudi te, potem bi lahko Marko že marsikdaj obupal in omagal. PREJELI SMO Tudi knjige prodajajo, mar ne: Na leto izide v Sloveniji več kot 3 milijone izvodov knjig. Torej statistično povedano kar 1,5 knjige na vsakega prebivalca naše male države. Pa najsi le zna brati svoj lep slovenski jezik ali pa ne vidi več z očali ali brez njih razlikovati odtisnjenih sporočil v tisočih novih knjilnih naslovih. Vse te knjige morajo seveda najti svoje ljubitelje, zanesenjake, ki v današnjem času elektronskih medijev in hitre prehrane še najdejo tisto urico tišine in zbranosti ter odprtega srca, da se posvetijo zgodbi ali strokovni vsebini nove odprte strani pred njimi. In kot pravi stari rek, "če ne gre Mohamed h gori, bo gora stopila k njemu") se tudi knjige trudijo s pomočjo založnikov priblilevati svojim novim bralcem. In tako vam takale knjiga nekega popoldneva zmoti vaš dru-linski mir in se pojavi kar na hišnih vratih. Da, knjiga je ena izmed tistih dobrin, ki vam jo prinesejo celo na dom, kot v sodobnem času prigrizek ali zamrznjeno hrano ali včasih mleko in sveže žemljice. Vendar žal le ni tako lepo in romantično, ko vam na vratih pozvoni neznanec in se predstavi kot prodajalec knjig. "Hvala lepa, pri nas ne kupujemo knjig." Ali pa: "Za knjige nimamo denarja, pojdite drugam." Do ljudi, ki nam stopajo z novimi, sveže tiskanimi še toplimi knjigami v naš intimni svet, imamo ponavadi zelo malo razumevanja. Delujejo nam kot tujci, malo nadležni nebodigatreba, ki nam kalejo našo slabo vest, da že dolgo nismo stopili v najbližjo knjigarno ali v časopisu prebrali, katera knjiga je pravkar postala uspešnica. Ali ste se že kdaj vprašali, kdo so in koliko jih je, ki vsak dan potujejo po naši lepi deželi in iščejo tiste prijazne domove, kjer jim ne zaloputnejo vrat pred nosom, ampak jih prijaznjo povabijo v zavetje svojega doma, da jim predstavijo njihovo najbolšo prijateljico - knjigo. Več tisoč prodajalcev si vsak dan služi svoj vsakdanji kruh s prodajo knjig. In mnogi s ponosnom predstavljajo nove knjižne izdaje, svetujejo primerne vsebine za lažji izbor in predlagajo ugodne plačilne pogoje. Trgovcev v knjigarnah nihče ne gleda zasramo-valno, zastopniki pa so marsikdaj sprejeti kar kot nekakšni goljufi in nepridipravi na vratih naših domov. Vendar se marsikateri takšni prodajalci upravičeno imenujejo zastopniki ali predstavniki založb. Imajo uglajen nastop, dobro poznajo vsebine prodajanih knjig, njihovo delo je organizirano in vnaprej točno načrtovano. Opravljajo ga pošteno in v obojestransko zadovoljstvo. Mnogi zadovojni kupci jih kličejo nazaj, ko potrebujejo nasvet za primerno knjižno darilo, ali ko zvedo za knjižno novost. Ljudje postajajo prijatelji tudi v poslu, tako se zastopniki marsikdaj vračajo k svojim strankam tudi sami, z voščilom za rojstni dan ali s cvetom pozornosti ob drugem prazniku. Predstavljamo vam delovni dan prodajalca knjig, ki smo ga prebili s skupino zastopnikov Založbe Mladinska knjiga. V Založbi skrbijo za pomoč pri uvajanju novih zaposlenih. V prodajni skupini (5 - 8 prodajalcev),ki jih vodi skupinovodja. Ta poskr- bi za vzorce knjižnih novosti, promocijsko gradivo, pomoč novim zastopnikom na terenu, tiste brez lastnega prevoza pa po potrebi tudi odpelje v nove kraje, kjer jih predstavi njihovo prodajno področje. Delo v skupini je prijetnejše, kot samostojno tavanje po neznanem svetu. Skupno delo buri tekmovalni duh in povečuje učinkovitost, sodelavci pa se tudi učijo na izkušnjah svoje okolice v skupini. Mnogi so prav v skupini odkrili svoje sposobnosti in postali uspešni. Skoraj nihče se v začektu ni zavedal, da je tudi prodajanje knjig lahko human, spoštovan in koristen poklic, ki ga množica ljudi z veseljem in uspešno opravlja vsak dan. Zdene Brovč, Virmaše 107, Škofja Loka Kdo je nergač V Gorenjskem glasu, 22. dec. 1995 smo v članku območne obrtne zbornice in Društva obrtnikov Kranj, pod naslovom Tudi volitve so protizakonite, prebrali odgovor 23 obrtnikov "večnim nezadovoljnežem in nergačem". Žalostno je, da se mora takšna organizacija posluževati laži, da bi prikrila nepošteno delo posameznikov v vodstvu. Lažete, ko trdite, da se dali na volilno listo vse kandidate, ki smo jih obrtniki predlagali in dobro veste zakaj. Za območno obrtno zbornico nimam pripomb. Na volilno listo ste dali vseh 40 kandidatov. Drugače pa je bilo na listi za društvo obrtnikov. Vi v članku Gorenjskega glasa trdite, da ste dobili vse, ki so se prijavili. "Lažete". Eden od tistih, ki nismo bili na listi, sem tudi jaz. Prav nihče ni užaljen, če ni izvoljen, ne bomo pa več dovolili, da odloča en sam človek, ali nekaj ljudi, ki iščejo osebno korist, pri tem pa zlorabljajo tudi volitve. Eden takih je bil bivši predsednik društva obrtnikov Alojz Grmek. Teden dni pred volitvami sem ga opozoril, da niso na volilni listi vsi kandidati, ki so kandidirali. Na kratko mi je odgovoril, da so na listo dali tiste kandidate, ki so za društvo že nekaj dobrega naredili. Vse nas ostale so črtali. Članarino društvu obrtnikov plačujem Že 10 let, od kar sem obrtnik. Pri zadnjem lanskem obrtniškem pikniku sem tudi osebno pomagal. (Zbiral nagrade za srečelov). Po vašem so to demokratične volitve. Gospod Alojz Grmek, bili ste tudi podpisnik pogodbe s SHP (Slovensko hranilnico in posojilnico). Od leta 1993 naprej bi morala SHP plačevati večjo najemnino društvu obrtnikov. Zakaj ste molčali. S tem se naredili društvu obrtnikov kar za nekaj tisoč DEM škode. SHP oziroma vodilnim vašim liberalcem pa veliko korist. Na zadnji seji, ki jo je imelo vodstvo društva obrtnikov, ste bili od vseh navzočih edini, ki ste se potegovali za čimmanj-šo povišanje najemnine SHP. S tem dejanjem ste pokazali in dokazali, kot bivši predsednik društva obrtnikov, da ne delate v prid društva, ampak ravno nasprotno, v prid "vaših" vodilnih liberalcev. Ostali obrtniki vsi skupaj pa naj plačujemo na račun mizerne najemnine SHP večjo članarino. Prav tako so prizadete vse uslužbenke, ki so pred kratkim šle na svoje in imajo v stavbi najete prostore. Nekatere izmed njih so delale 15 ali celo več kot 20 let v prid obrtništva. Upam, da je danes tudi njim jasno, zakaj so izenačene po najemnini s SHP. To so sedaj po tolikih letih dela doživele tudi na svoji koži. Na naslednji seji društva obrtnikov boste morali, novo izvoljenemu vodstvu povedati, kateri ljudje iz takratnega vodstva društva so Vam dovolili, da lahko v imenu vseh obrtnikov, ki nas je danes blizu 2.000 lahko podpišite tako kriminalno pogodbo v škodo naše hiše na Likozarjevi 1. Obrtnikov je v kranjski občini že okrog 2000. Na volitve oziroma volit jih je prišlo 102 volivca. V obrtni zbornici Kranj in v društvu obrtnikov se lahko resno zamislite. Zakaj jim ni bilo več na volitve, pa dobro veste sami. Obrtniki bivšemu vodstvu ne zaupajo več.Res je, da se nas je takrat podpisalo le 23 obrtnikov na članek v Gorenjskem glasu, da volitve niso potekale regularno. Zakaj niste napisali tudi tega, da se nas je pred dvema letoma podpisalo blizu 200 obrtnikov. Pa ne recite zopet, da to ni res, kajti spisek podpisnikov smo dali tudi predsedniku državne obrtne zbornice gospodu Miho Grahu, na našem sestanku, kjer je bilo tudi naše celotno vodstvo! Tudi to ste vsi slišali, da je gospod Grah povedal, da občni zbor morate pripraviti. Zakaj ga do danes še niste? Upravljate z našim denarjem, zato ne recite, da nimamo pravice vedeti, kaj se v naši organizaciji dogaja. Omenjate tudi škodljiva dejanja z naše strani. Zakaj ne navedete konkretnih primerov. Takšnih, da jih lahko dokažete. Mi zahtevamo samo to, kar je naša pravica in vaša dolžnost. Zakaj uporabljate vedno le splošne obtožbe, da smo sami komunisti, udbovci, nergači, lažnivci in ne vem kaj še. Prej, ko boste spregledali, da lumparij ne dovolimo več, prej se bo vse skupaj umirilo. Treba bo pa še marsikaj razčistiti. Obrtniki upamo, da bo končno noro izrabljeni predsednik društva obrtnikov gospod Božo Markun zastavil povsem na novo v prid obrtništva. To mu obrtniki tudi želimo. • Janez Lotrič Sprava na temelju resnice - kdo jo odklanja? Dva prispevka v sobotni prilogi Dela (6. januarja 1996) pod PP 29 in z naslovom Partizani in domobranci terjata moj odgovor. Ker oba, gospod Franc Golorej iz Kranja iz desne, gospod Mirko Pire iz Kopra pa iz leve, napadata predlog deklaracije o narodni spravi (DNS), sem jima dolžan odgovoriti. Še posebej zato, ker to gospod Mirko Pire odločno zahteva. Pri obeh je predmet kritike zlasti prva ugotovitvena točka predloga, ki ima 5 ugotovitvenih in 6 spravnih točk. Zaradi kritične ocene jo ponovno navajam: 1. Štiriletni boj borcev OF in NOV ter drugih odporniških skupin in borcev proti tujim zavojevalcem zunaj OF je bilo veliko dejanje slovenskega naroda za svobodo in svobodoljubni svet in njegov častni prispevek k zavezniški zmagi v drugi svetovni vojni, a hkrati nesreča, ker si je Komunistična partija podredila OF in NOV in ju je z boljševističnim nasiljem ob preziranju načel krščanske civilizacije -ne ubijaj, ne kradi, ne lazi -zlorabila za uresničitev svoje leninistične ideologije ter za svojo absolutno oblast, ki jo je tudi dosegla in za desetletja zavrla narodov naravni razvoj. Partizanska NOV, ki jo je ustanovila Komunistična partija za nasilno osvojitev oblasti in za nasilno prisvojitev javnega in zasebnega kapitala, je imela na Štajerskem, Gorenjskem in Koroškem, zlasti pa na Primorskem tudi narodnoosvobodilni značaj. Gospod Franc Golorej, ki je po vsebini njegovega prispevka očitno iz domobranskega (protikomunističnega) tabora, kritiriza zlasti to ugotovitveno točko DNS. Pravi, da je bila O F in NOV velika nesreča za slovenski narod že med vojno (številne žrtve partizanskih likvidacij, talci, Žrtve bratomorne vojne) kakor tudi zaradi povojnih posledic zmage O F in NOV, in da je štiriletni boj borcev OF in NOV veliko dejanje za revolucijo in komuniste. Podobnega mnenja kot F. G. so mnogi, zlasti oni, ki so vojne grozote doživljali v Ljubljanski pokrajini. Predlog DNS pa ne upošteva in ne more upoštevati samo stanja v Ljubljanski pokrajini (ali na delu Gorenjske), marveč je morala izhajati in zajeti celoto slovenskega ozemlja, torej tudi Štajersko, Primorsko, Gorenjsko, Koroško in Prekmurje. V vsaki teh naših dežel pa je bil položaj drugačne, če pa bi ocenjevali samo medvojni položaj v Ljubljanski pokrajini, ki je bila pod italijansko okupacijo, tedaj bi mogli v celoti sprejeti ugotovitve prispevka gospoda F. G. Slovenijo moramo gledati kot celoto in tudi ne samo v geografskem pomenu. In ker združeni ob Lipi sprave Slovenijo gledamo kot celoto in smo jo tako gledali in videli tudi med vojno, smo ugotovili, da je slovenski narodni odpor proti tujim zavojevalcem, torej proti nacizmu in fašizmu v razmerju do demokratičnega sveta vendarle bil prispevke, vsaj častni, k zavezniški zmagi. V razmerju do zaveznikov slovensko partizanstvo vendar precej šteje. Zlasti je na Štajerskem boj partizanskih enot bil več kot samo simboličen. K borcem za svobodo pa moramo šteti še skupine izven O F, skupine iz vrst slovenskih častnikov in podčastnikov nekdanje jugoslovanske vojske, ki so jih komunisti sovražili bolj kot okupatorje. Avtor prispevka F G. tudi ne soglaša z drugo spravno točko DNS, v kateri predlagamo abolicijo za vse storilce medvojnih in povojnih zločinov proti slovenskemu narodu. Zato smo se združeni ob Lipi sprave odločili bolj iz razlogov človečnosti kot iz praktičnih razlogov, pri čemer nas je vodilo spoznanje, da so največji in najbolj odgovorni že pomrli. Očitek F. G, da bi s tem kršili določbe mednarodnega prava ni utemeljen, saj mednarodna skupnost ne more posegati v naše narodno telo, če je v slovenskem narodu volja po odpuščanju večja kot volja po pravični kazni, ki je vedno tudi maščevanje. Naš predlog deklaracije pa prejšnji boljševistični oblasti sploh ne očita mednarodnih deliktov, marveč nečlovečnost proti svojemu narodu. V nasprotju z F. G. pa nisem prepričan, da bo sedanji DZ DNS sprejel. Res je, da smo jo sestavili partizani, toda ne tisti, ki vodijo borčevsko organizacijo, ki je še vedno trdnjava komunistične ideologije, marveč partizani, ki se nam je uprla nečlovečnost, ki jo branijo in opravičujejo tisti, ki izpeljujejo oblast iz prejšnje boljševistične. F. G. pa se moti, če meni, da je predlog DNS samo delo nekaterih partizanov. Pri predlogu so sodelo- vale skupine iz vrst medvojnih nasprotnikov, domobrancev, prisilnih vojakov, (mobilizirancev), Tigrovcev, kulturnikov in tudi duhovnikov. Prvi podpisniki DNS so iz teh skupin in tudi nekateri vidni politiki (samo nihče iz ZLSD in SNS), nekatere konference SSK, sedaj tudi vodstvo SSK in nekatera društva, med prvimi Društvo za demokratizacijo javnih glasil, sprejemajo DNS kot svojo. Prispevke gospoda Mirka Pirca je kritika DNS iz skrajne leve strani, to je komunističnega tabora. O legitimaciji ga ne bom spraševal, ker mu verjamem, da predstavlja stališča borčevske organizacije, ki trdno brani svoje revolucionarne pridobitve, ki jo v nasprotju z drugimi društvi in gibanji, kakor je naše, financirana iz proračuna. Pač zato, ker je v veliki meri podpora oblasti, ki nadaljuje prejšnjo boljševistično s prikupnim obrazom. Tudi on se je spravil nad ugotovitev v prvi točki. Ni po njegovem prepričanju, ker k borcem za svobodo poleg partizanov prištevamo tudi druge skupine in borce zunaj OF. Čeprav niso tako streljale kot partizani, pa so vendar nastopale proti okupatorju in so se za to organizirale, so številne skupine rodoljubov iz prejšnje stare jugoslovanske vojske, imenovane slovenski četniki in plavogardisti. Številne so bile take skupine na Štajerskem od katerih je bila največja skupina Jožeta Mel-aherja - Zmagoslava, ki je delovala do konca vojne, deloma pa še po njej. Mnogi iz takih skupin so se pozneje priključili partizanom. Večja skupina je delovala tudi na Dolenjskem (Štajerski bataljon) in manjša na Gorenjskem (Ivan Grmek), glavnino slovenske vojske pa so pobili partizani na Grčaricah po kapitulaciji Italije. Tudi Ti-grovce na Primorskem upravičeno štejemo kot borce za svobodo, čeprav jim partizani niso bili naklonjeni. Seveda partizan, prežet s komunističnim duhom, noče priznati nobenemu drugemu ljubezni od domovine in zadnja leta že taji svojo razredno naravnanost in opušča očitek kontrarevolucije pač zato, ker ta očitek predpostavlja revolucijo, krvavo revolucijo, ki so }0 uresničevali med vojno v Ljubljanski pokrajini, p°, zmagi pa nekaj časa po vsej Sloveniji. Kakor je F. G. tipičen primer gledanja protikomu-nista iz Ljubljanske pokrajine, tako je gospod Mirko Pire tipične primer partizana - komunista iz Primorske-Oba je treba razumeti. Oba gledata svet iz gledišča svojega območja in ne iz gledišča, ki bi zajemalo vso Slovenijo-M. P. v svojem prispevku domobrance še vedno žali s kolaboracionisti in izdajalci, nesposobne, da bi kritično pogledal tudi vase in se i mislimi tudi kdaj poskušal pomuditi pri znanem in nedvomno resničnem Kardeljevem povelju "duhovne v četah vse postreljajte, praS tako oficirje, intelektualce itd., zlasti pa tudi kulake in kulaške sinove", medtem k°, F. G. v partizanih po vsej Sloveniji (ne samo v Ljubljanski pokrajini) vidi samo zlo. Kritik M.P. nad vse zanosno brani borčevsko organizacijo, njeno število in naraščajoče članstvo, ne da bi pri tem upošteval vzroke, da je. Slovenija tudi dežela množičnih grobišč in da so preživeli storilci "med nami ■ Ko me sprašuje o veli kosd naše organizacije in o njen1 registraciji, me sili k ponavljanju. Ko govorim v imenu skupine slovenskih veteranov vrst partizanov, domobrancev, slovenskih četnikov, tigrovcev in prisilnih vojak0* (mobilizirancev), ne govori v imenu organizacij, marveč le v imenu skupin, ki delujejo v gibanju za narodno spravo. Vodim samo gibanje za narodno spravo na temelju resnice, ki temelji na krščanski'1 načelih - ne ubija, ne kradi, fle laži - in siceršnjih princip1^ civiliziranega svet v nOi' skromnejših razmerah. Za združene ob Lipi sprave Stanislav Klep •t, 1HEBME UEMltDMSL ZA ZDRAVE ZIMSKE POČITNICE Program za vso družino in vsakega člana posebej! Oglas izrežite in sodelujte v nagradni igri! Informacije: Hotel Upa, 69220 Lendava Tel.:069/75-720,75-721 REPUBLIKA SLOVENIJA OKROŽNO SODIŠČE V KRANJU Urad predsednice objavlja naslednji prosti delovni mesti: 1. STROJEPISKE ZAPISNIKARICE Pogoji: končana V. stopnja izbobrazbe, smer administrativni tehnik, eno leto delovnih izkušenj, hitrost pisanja na stroj 275 čistih udarcev v minuti 2. KURIRJA - VROČEVALCA Pogoji: končana III. stopnja strokovne izobrazbe, 6 mesecev delovnih izkušenj, izpit za šoferja B kategorije Poleg navedenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še splošne pogoje iz Zakona o delavcih v državnih organih (Ur. I. SRS, št. 15/90). Strojepiska zapisnikarica bo sprejeta v delovno razmerje za določen čas, kurir - vročevalec pa za nedoločen čas, s poskusnim delom treh mesecev. S kandidatkami za strojepisko zapisnikarico bo pred izbiro opravljen preizkus hitrosti pisanja na stroj. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh na naslov Okrožnega sodišča v Kranju, Zoisova 2, Urad predsednice. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh. a HALO - HALO GORENJSKI GLAS © TEL.: 064/223 111 I GLASOV KAŽIPOT NaroČile za objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 0641222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do 12.30. ure dlan prod izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. Koncerti AVTO ŠOLA B in B Tel.: 22-55-22 IZPIT C, D, E kat. V RADOVLJICI NAKUPOVALNI IZLET AVTO ŠOLA ING. H UM AR REKREACIJSKO DRSANJE V KRANJU, NA BLEDU IN JESENICAH PIZZERIA "ORU" TENETIŠE Tel: 46-198 ( Ljubljana Šentvid i4T3 Prodamo PLUTO vseh vrst na drobno in debelo. ©241-687, popo1' dan_ is2j Ugodno prodam PUNTE 200 kosov. ©631-469, popoldan__J*^ Slovenska gradbena skupina pi-6' vzame vsa gradbena dela. ©311' 482 1*" KMETJE POZOR! Brezplačno tekoče GAŠENO APNO primerno # travnike in polja. ©061/14-29-158 1576____. Gradbeno železo fi 8 in 10 500 *9 poceni prodam. ©217-122 1W RADIO 104.5 jJU 105.9 107.3 1/ II II t/ 107.5 OGNJIŠČE tel. 152-11-26 fix. 152-13-62 Prodam suhe hrastove PLOHE in DESKE. ©332-695__^ Prodam okrogel les za ostrešje. Sf. Vas 108, Šenčur._ ^ IZOBRAŽEVANJE Instruiram angleščino za Oš in S& ©633-029, Polona Uspešno instruiram angleški, nemški in francoski jezik. ©51-291, Vesna 1317 ___, Uspešno instruiram kemijo in ma-tematiko. ©332-614_ Prodam ANATOMSKI ATLAS 3 knjiga, 100 DEM. Črv Jernej, Javor-nisko nab. 7, Jesenice 1410 Instruiram slovenščino za osnovne W srednje šole. ©331-803__*5 Instruiram matematiko za osnovne (JJ srednje šole v okolici Kranja ,<] Šenčurja. © 41-062__ Instruiram angleščino za OS in ©325-004_J8«J ANGELŠČINA - NEMŠČINA, individualni pouk, instrukcije, konverza' cija. ©224-005__^ Sproščen NEMŠKI POGOVOR s tujcem, prevajanje, ŠVICARSK^ ŠOLA Kranj. ©312-520__JjJ Kakovostni tečaji NEMŠČINE f otroke vseh starosti in odrasli' Kranj, ©312-520__^ 20-urni tečaj NEMŠČINE 6. stopni* (največ 5 udeležencev). SVICARSK^ ŠOLA KRANJ, 312-520 KUPIM Kupim pločevinasto zložlivo BAR^' KO v izmeri 3x5 m. © 41-149 ODKUPUJEMO LES na panju zf takojšnje plačilo. ©064/621 -77* 0609/635-074__^ Kupim ENOBRAZDNI OBRAČAL^ PLUG, prodam otroško stajico. v 66-271 * * AKCIJA * * SATELITSKI^ SISTEMI Amstrad, Pace, Echostar cca 30 TV IN 45 RADIJSKIH POSTAJ , Z MONTAŽO ŽE OD 519 DEM DEKODERJI, KARTICE ZA FILMNET* VRTLJIVI SISTEMI (70 TV + 70 RAD.)* 'OBROČNO ODFLAČIIjO* KOLESA PRIDELKI SAT - VRHOVNIK SK. LOKA, GODESIČ 125 TEL.: 064 633-425 Kupim rabljeno SOBNO KOLO. »422-298_1235 35 m macesnovega, borovčevega LADIJSKEGA PODA, kupim. ©731- ^50 1319 Kupim cisterno gnojevko, lahko slabše ohranjeno in trosilec hlevskega gnoja. ©068/87-532, zvečer 1428 ODKUPUJEMO HLODOVINO: smreke, macesna.bukve, javora, jesena, hruške, češnje, oreha, lipe in lplše. Rok plačila po dogovoru. ^VELC.d.o.o, 058-094, 58-825 ali "Tobitel 0609/637-100_1534 Kupim pomivalno MIZO in omarice. »633-488_1586 Kupim 1 m3 suhih smrekovih ^OLARIC. O241-069_1602 KOSILNICO TVVIST ali RASANT *MPjm. ©64-114_1645 Kupim smrekove in hrastove PLOHE ^ne. Jesenko, 58-324_iroe Kupim suhe smrekove plohe 8 cm, P[|zme l. vrste. ©241-796 1711 Kupim TROSILEC za hlevski gnoj. »51-010_1719 Kupujemo suh hrastov, jesenov in smrekov žagan les 1. kategorije, uimenzij 25, 50, 70 mm, Inf. Obrtno Podjetje Kranj, © 242-061 1744 ►i 064/22 11 33 Del. čas: 9. - 22.30 ure sobota: 10. - 21. ure nedelja: 9. -11.30 in 16. - 20. ure JOKALI .ODDAMO poslovni prostor v TRŽIČU, primeren za različne dejavnosti, ^nad., MIKE &CO «216-544 ssa Večji PROSTOR primeren za skla-^sče, oddam v najem. ©41-584 963 A°kal v Kranju potreben obnove adaptacije) za mirno obrt (ne gos-»nstvo) najamem ali kupim. Šifra: DO ^"_M2 988 PRODAMO nove pisarne, 75 m2/l, 180.000 DEM. DOM NEPREMIČINE, j^foška c. 16, Kranj, 22-33-00 1219 ODDAMO: Kranj, Planina III lokal, 45 "J2 za storitveno dejavnost, center J*P m2 za storitveno dejavnost. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16, Kranj, £2-33-00_ 1220 Na Bledu v TTC GADAFI, oddamo v Ijaiem opremljen lokal s telefonom, £+7 m2, skupnimi prostori, predpla-1268 eno let0 po 350 DEM- ffl734-°70 SKLADIŠČNE PROSTORE cca 70 m2 na Kokrici odamo v najem. *QcNT Kranj, 223-485_1448 Oddam skladiščni prostor 50 m2 9ena 4 DEM/m2 relacija Medvode -^M-oka B 061/611-132 149S Kranj - okolica najamem ali odkupim P/ostorza gostinski lokal. »312-385 — ODDAMO: v RADOVLJICI lokal za SfOVlno 25 m2, pri BLEDU večji gostinski lokal. Prostor za obrt v ^DOVUICI 80 m2, ŠK. LOKI 35 £2, TRŽIČU 25 m2 in v KRANJU 70 l^Apron » 331-292_1740 AV KRANJU, ŠK. LOKI, RADOVLJICI TRŽIČU NAJAMEMO gostinski 'OKal. Prostor za obrt v RADOVLJICI °° ^2. ŠK. LOKI 35 m2, TRŽIČU 25 S* "n v KRANJU 70 m2. APRON » ^-292 1742 prodam lokal 50 m2 na Zlatem polju y7s'?- nad., KO KERN » 221-353 ■ podamo v centru Ljubljane ulični ££al za prodajo tekstila 70 m2, K 3 ;i£nN© 221-353 1758 prodamo gostinski lokal v Kranju z ^em inventarjem. K 3 KERN O 221- ^ Kranju nudimo najem 130 m2 ,°j*lovnega prostora v pritličju, cena I°00 DEM/mes. K 3 kern ©©221- i^S__1760 .^Kranju nudimo najem 30 ali 50 m2 r9ovskega lokala v mestnem jedru v nadstropju K 3 KERN O 221-353 Prodam TOMOS PUCH 250, cena 900 DEM. 0216-200_me OBVESTILA Pozor, pozor! Vse o gojenju najdražjih gob Tartufov ( 1 kg 1800 DEM ), vse o nabavi materiala ter odkup gob v Sloveniji in gojenje odličen zaslužek, cena kompleta samo 80045IT po povzetju. Pirman Zoran, Hafnerjevo nas. 83, Šk. Loka 64220 1315 NK BITNJE vabi svoje člane na OBČNI ZBOR, 19.1.96 ob 18. ur na stadionu! 1325 NAKUPOVALNI IZLET- Madžarska s kombijem, torek, petek, sobota. ©49-442 1379 NAKUPOVALNI IZLET V Italijo Portoguaro s kombijem, sreda, 049-442 1386 PALMANOVA -PORTOGUARO-GORICA nakupovalni dan 8.2.1996. 0691-624, zvečer 1561 OBLAČILA Ženske BARETE dvojne in otroške kape Hugo, prodam. 0715-050 623 Prodam novo žensko BUNDO s krznenim ovratnikom po zelo ugodni ceni. 0312-259 1253 Prodam krzneno JAKNO za 150 DEM. 0312-259_1254 Ugodno prodam dve lepi moški OBLEKI srednje velikosti. 057-376 1350 Prodam obleko primerno za poroko ali maturo št. 36-38, 15000 SIT. 051-188 1421 Največja grosistična prodaja ženskih in moških nogavic. K -PLUS Kranj, ©331-699 1597 HLAČNE NOGAVICE proti krčnim žilam - pošljemo po pošti. Trgovina Tanja, 224-570 1598 PRIREDITVE Glasbo za ohceti in pustovanje nudi trio "Bonsaj". O 421-498 825 TRIO igra na ohcetih, po želji spremljam poroko s frajtonarico, ko se zbirajo svatje. 0731-015 922 V RESTAVRACIJI METULJČEK v Škofji Loki vam vsako soboto igra popularni DUO EVERGREEN! 1326 GLASBO ob koncu tedna vam nudi GORENJSKI NAGELJ. ©58-3531353 DUO KARI NA glasba za ohceti, zabave, v lokalih. Janez, ©225-724 URŠKA (več kot plesna šolaj V Kranju, Škofji Loki, Radovljici, Kamniku in na Jesenicah. pisuje začetnike in dobre plesalce S 064/41-581 Narodno-zabavni kvintet še prost za pustovanje in druge prireditve. ©631-746_i&84 AFRODITA - varianta več do pravega življenjskega partnerja. Vabljeni tudi na PLES v soboto, 20.1. v Transturist Škofja Loka in na PUSTOVANJE na Primorsko. ©324-258 1710 OTR. OPREMA Ugodno prodam otroško POSTELJICO z jogijem, dol. 120 cm. Rant, 215- 730 1242 Ugodno prodam kombiniran VOZIČEK namke PEG. Pšata 26, Cerklje, ©422-557_J262 Prodam otroško zibelko in nahrbtnik za dojenčka. © 422-303_131* ngodno prodam belo otroško posteljico z jogijem. ©403-650 1332 Prodam kombiniran otroški VOZI-ČEK /znamke Peg). ©77-659 1335 Prodam kombiniran otroški VOZIČEK Peg in AVTOSEDEŽ cena po dogovoru. ©47-648_ism Prodam kombiniran otroški voziček Peg. Cena po dogovoru. ©47-648 1657 _ OSTALO Prodam OPORNICO za koleno, znamke Geno syncro 680 L, nerabljena cena 500 DEM in CD Sony, cena 500 DEM. ©49-473 1389 Ugodno prodam obnovljen GUMI VOZ 16" Žibert, Suha pri Predosljah 24 _'662 Prodam domačo spredeno VOLNO. 0713-167 1632 Prodam STEUO mešano, drobno rezana, , seno in listje. ©57-9691450 Prodam DOMAČE NARAVNO ŽGANJE. ©55-548_1574 Prodam SENO in domaže ŽGANJE. ©633-489 1588 Prodam SENO. ©66-459 1590 Jedilni, krmilni in krompir za nadaljnje sajenje, prodam. ©731-164 POSESTI Vikend ali vikend parcelo pod Krvavcem, Apno ali Ravne, kupim. © 061/721-413 298 PRODAMO KRANJ - vrstna hiša, podkletena, 3x80 m2, 200 m2 parcela, ter samostojno hišo na parceli 700 m2, CK, tel., MIKE&CO © 216-544 847 PRODAMO KRANJ pol hiše, pritličje, 80 m2, klet 50 m2, garaža, vrt ter BRITOF - pol hiše, zg. etaža, svoj vhod, CK, vrt, MIKE&CO 0 216-544 648_ PRODAMOBITNJE - novejšo, dvos-tanovanjsko hišo na parceli 760 m2, CK, tel., garaže ter enostanovanjsko hišo s poslovnim prostorom na parceli 500 m2. MIKE&CO 0 216- 544 849 KUPIMO na Gorenjskem starejšo hišo ali del hiše, potrebno obnove. MIKE&CO. © 216-544_sso PRODAMO POLJANSKA DOLINA -staro kmečko hišo skupaj z novo hišo v III. gr. fazi na parceli 1200 m2 ter starejšo hišo na parceli 820 m2. MIKE&CO B 216-544_852 Prodam starejšo hišo v Kranju. ©323-125_985 V centru Kranja prodamo poslov-nostanovanjsko hišo s 60 m2 posl. prostora. KOŠNIK.s.p., 332-061 1390 BLED - prodamo dve hiši na 1700 m2 parcele, Križe pri Tržiču hišei3.gr. faza na 600 m2 parcele. KOŠNIK, s.p. 332-061_1»1 HOTEMAŽE - prodamo 5000 m2 zemljišča, Brnik 2x1000 m2 zazidljive parcele. KOŠNIK, s.p. 332-061 1392 ZAZIDLJIVO PARCELO ob gorenjski avtocesti cca 1500 m2 kupimo. AGENT Kranj, 223-485_1441 HIŠO NA BLEDU delno opremljena, oddamo za 1500 DEM na mesec, primerno za tujega posl. partnerja. AGENT Kranj, 223-485 1443 PRODAMO Kokrica manjšo hišo z vrtom, 180.000 DEM, novejšo hišo na parceli 1000 m2, 350.000 DEM, Podbrezje visokopritl., letnik 89, 230m2, na parceli 710 m2, 230.TJ00 DEM, nedokončaano hišo na parceli 500 m2, 150.000 DEM. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16, Kranj, 22-33-00 1214 PRODAMO ŠENČUR: večjo 10x10 m, enodružinsko hišo z lepim vrtom, 235000 DEM, Britof nedokončano hišo z delavnico na parceli 1500 m2, 250.000 DEM, Bašelj nedokončano hišo na parceli 700 m2, cena po dogovoru. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, 22-33-00 1215 Prodamo Zalog: nedokončano dvos-tanovanjsko hišo na parceli 12000 m2, 170.000 DEM, Stiska vas nedokončano hišo, 3 ha travnika in 1 ha gozda, 150.000 DEM, Mojstrana novo hišo v alpskem stilu z delavnico, 380.000 DEM, večjo, večstano-vanjsko hišo z vrtom, 350.000 DEM, Gor. vas Rateče del. hiše z vrtom 140.000 DEM. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16, Kranj, 22-33-00 1216 PARCELE PRODAMO- gradbene: Kranj Primskovo nadomestno gradnjo ob cesti na parceli 2533 m2, Huje 600 m2 za poslovno stanovanjsko gradnjo, Sr. Bitnje 900 m2 ob zelenm pasu, Sr. Dobrava nad Podnartom 500 m2, Kamnik Perovo, komunalno opremljeno, sončno, 560 m2, Britof Voge 700 m2 ob zelenm pasu, Podkoren 2000 m2 za poslovno stanovanjsko gradnjo, Lučine 2000 m2 Lendava v bližini zdravilišča 500 m2. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16, Kranj, 22-33-00 1217 KRANJSKA ZASTAVLJALNICA Nudimo vse vrste posojil najugodnejše obresti. Tel.: 064/211-847 PARCELE KUPIMO: kupimo GRADBENE PARCELE za dobro plačilo. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16, Kranj, B22-33-00_121« HIŠE ODDAMO Mlaka pri Kranju 1/2 hiše z vrtom in garažo, 900 DEM/ mes. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16, 22-33-00_1221 Kupimo manjšo hišo z vrtom. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16, Kranj, 22-33-00_ 1222 HIŠO 100 m2 v Poljanska dolina, velika garaža, tel., SAT, v bližini trgovina, šola, gostilna, cerkev, avtobus, oddam za daljše obdobje. ©061/371-847 12*1 KUPUJEMO-PRODAJAMO, NAJE-MAMO-ODDAJAMO STANOVANJA, HIŠE, POSLOVNE PROSTORE IN PARCELE. POGODBO PRIPRAVIMO Ml. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, 22-33-00 1209 PRODAMO: Kranj center: del starejše hiše, 300 m2, 110.000 DEM, starejšo hišo s trgovskim lokalom, 220.000 DEM, Primskovo del hiše z garažo in vrtom, 110.000 DEM. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16, Kranj, ©22-33-00 1212 DRULOVKA: novo, vrstno hišo s 300 m2 uporabne površine, 250.000 DEM, Zg. Bitnje delno obnovljeno hišo z lokalom in vrtom, 180.000 DEM. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16, Kranj, ©22-33-00 1213 V Medvodah prodamo zazidljivo parcelo 700 m2 z gradbenim dovoljenjem K 3 KERN © 221-353 1764 V Šenčurju prodamo 730 m2 zazidljivo parcelo po 50 DEM/m2 K3 KERN © 221-353_ms V Naklem prodamo 2 zazidljivi parceli po 700 m2 po 80 DEM/m2 K 3 KERN. ©221-353 1766 Na Bledu nudimo najem hiše s CK, tel., dva stanovanja, 3. mes. predplačilo, cena 1500 DEM na mes. K 3 KERN ©221-353_1767 V Britofu nudimo najem pritličnega dela hiše , CK; tel., oprema v celoti, cena 700 DEM /mes., polletno predplačilo. K 3 KERN © 221-353 1768 Prodam SAMSKO SOBO, cena 500 DEM. ©715-630, zvečer 1370 Prodam JOGI 180x90 za 5500 SIT. ©323-510 1387 Ugodno prodam SPALNICO iz trdega lesa jesen z novimi modroci. ©57-969 1449 Ugodno prodam raztegljiv kavč in dva FOTELJA. B 725-807 i si 9 Prodam SPALNICO ohranjeno. B422-721 1543 Poceni prodam nerjaveče dvojno pomivalno KORITO. B634-110, popoldan 1589 Prodam staro bogato rezljano stilno pohištvo. B801-030 1*29 Blagovnica w I Mladinska ul.2, KRANJ (za kinom Center) tel.:222-455 objavlja DO 25. 1. '96 ZIMSKO RAZPRODAJO KONFEKCIJE NIŽJE ' CENE ZA VSE BLAGO V ZALOGI ZA PROGRAM OTROŠKIH, ŽENSKIH IN MOŠKIH BUND IZKORISTITE PRILOŽNOST PREDEN VAS PREHITIJO V okolici Bleda prodamo stanovanjsko hišo stan.površine 144 m2, tel., SAT TV, CK.primerna za mirno obrt, cena 103.000 DEM. Stanič, s.p., ©736-325 1295 ZAZIDLJIVO PARCELO v okolici Kranja 4000 m2 kupimo. AGENT Kranj, 223-485_ "*6 ZAZIDLJIVO PARCELO 1500 m2 v okolici Vodic, Skaručne, kupimo. AGENT Kranj, 223-485_J447 Kupimo večje število starih HIŠ na Gorenjskem, potrebnih prenove. Sta-nlč, s.p- ©736-325_ 1650 ŠKOFJA LOKA - GODEŠIČ prodamo dvonadstropno hišo 210 m2, parcela 500 m2, mirna lokacija za 300.000 DEM. Posing d.o.o. © V224-210 (9.- 13..16.-18.)_1725 PRODAMO: starejšo hišo na mirni lokaciji na Bledu in demo obnovljeno Kri Bledu.novejšo v Mojstrani in Gozd lartuljku: Kupimo ZAZIDLJIVE parcele in enodružinske hiše na gor-enjskem. Apron © 331-292 1743 Prodamo na Zlatem polju enonad-stropno podklenteno hišo, cena 220.000 DEM, parcela 500 m2, v Tupaličah visokopritlično hišo na parceli 1100 m2 v Hotemažah en-onadstropno hišo s parcelo 2000 m2 Lescah večjo poslovno hišo ob glavni cesti. K 3 KERN © 221-353 US2 Prodajamo v Kranju na Drulovki prodamo vrstno hišo za 195000 DEM, v Kranju na Drulovki prodamo nedokončano atrijsko hiši in končano atrijsko hišo, v Kranju prodamo hišo v mestu, primerno za poslovno dejavnost, cena 120000 DEM. K 3 KERN © 221-353_1753 Na Jesenicah visokopritlično delno podkleteno hišo, parcela 700 m2, cena 180000 DEM. K 3 KERN © 221-353_ 1754 Prodamo na Podljubelju podkleteno hišo zgoraj brunarica, na parceli 1600 m2, cena 150000 DEM. K 3 KREN © 221-353_^55 Prodamo v Velesovem pritlično hišo z izdelano mansardo, ločen poslovni objekt na parceli 2800 m2. K 3 KERN ©221-353_1756 V Kranju nudimo najem nove hiše na Mlaki, CK, tel., cena 1200 DEM/mes. K 3 KERN ©221-353_itot V Bašlju nudimo najem hiše, CK, te!., cena 1200 DEM/mes. K 3 KERN ©221-353_1770 V Zapužah nudimo najem 2 sobnega stanovanja v 1. nad., v privatni hiši vse opremljeno, cena 600 DEM/mes. K 3 KERN ©221-353 1771 V Britofu prodamo zazidljivo parcelo 350 m2 po 80 DEM/m2 v Bitnjah prodamo zazidljivo parcelo 900 m2 po 60 DEM/m2 K3 KERN © 221-353 1762 V Podkorenu prodamo zazidljivo parcelo 2500 m2 K 3 KERN ©221- 353 1763 POSLOVNI STIKI Ugodni avtomobilski krediti na podlagi OD do 5 let. Ugodna obrestna mera. Pokliči 090 42 14 ali 900. PTT strošek 78 SIT/0.5 min. 1696 Ugodni gotovinski krediti na podlagi OD ali pokojnine. Hitra realizacija. Pokličite 090 42 14 ali 900. PTT strošek 78 SIT/0.5 min. 1697 RAZNO PRODAM Prodam smrekov ŽAGAN LES, primeren za gradbeništvo in suh orehov žagan les primeren za lesno galanterijo in motorno KOLO brez prestav. ©731-083 1238 TRAČNO ŽAGO za razrez hlodovine In polovico teleta, prodam. ©731-125 1252 Prodam motor za Z 101 brez dokumentov In zajklje z mladiči, pasma francoski ovnač. ©736-794 1274 Risalno desko A-O, prodam. © 311- 198_1308 Prodam smrekove in borove stenske obloge ter ladijski pod. Babic, Bis-trica 7. © 731-007_uee Prodam 4 ZIMSKE GUME za LADO NIVO In nov 80 I bojler. ©215-111 1537_'_ Ugodno proam ŽAGO za razrez hlodov in kurnik. ©802-040 1551 Prodam PRALNI STROJ Gorenje 652 PS in dva fotelja (možen dvosed). ©862-566 1591 Prodam BUKOVE DRVA. ©714-239 1654 Ugodno prodam dve ptičji kletki. ©242-284 1772 STAN. OPREMA Prodam KUHINJO ORHIDEJA v rumeni barvi. 0801-414 1648 ŠPORT Rabljene smuči, pancerje, drsalke dobite v Rubinu Kokrica, 225-151 1569 ZRAČNO PIŠTOLO, samostrel pištolo in elektirčno žago Aligator, prodam. 0326-574 1637 STORITVE Kamionski prevozi tovora 31.0218-798 mob. 0609/625-874 m opravilo in montažo vodovodnih instalacij v bloku (možna tudi zidava in pečarstvo) in hiši, vam naredimo z dolgoletnimi izkušnjami, strokovno-jr in za solidno ceno. Tel.:064/218-427 T SERVIS PEN: PRIDEMO TAKOJ! Popravilo pralnih, pomivalnih strojev, štedilnikov, sesalcev... 0 242- 037__243 Sprejemamo naročila za vodenje poslovnih knjig. 0 212-108 ali 241- 301 249 Montaža stropnih in stenskih oblog, pohištva, oken in vrat. 0 43-098 274 Prodamo, montiramo in servisiramo ROLETE, ALU ŽALUZIJE, LAMELNE IN PLISE ZAVESE. Delovni čas od 8.-19. ure, 0 245-124 ali 245-125, Lekero d.o.o. 307 En mož - cel orkester (pianist, harmonikar) vas zabava za najrazličnejše priložnosti. Vzamem tudi nekaj otrok v učenje klaviatur in harmonike. Toni Fleischman d.o.o., Savska 34, Kranj. 0 211-343 312 Nudimo vam strokovno, kvalitetno in ažurno vodenje poslovnih knjig za samostojne podjetnike In firme. © 064/222-754 AJK d.o.o Kranj. 3ie Starejšo opremo za dnevno sobo in spalnico prodam. ©215-946 1331 Prodam zgornje kuhinjske elemente bele 220 cm. ©76-060 1334 KUHINJSKE ELEMENTE z vgradnim hladilnikom in skrinjo, prodam. 081- 523 1363 RODE Strojni estrihi tel.: 064/41-605 LEDO SERVIS - servisiramo skrinje, hladilnike, pralne stroje, štedilnike, ©242-766.214-780 42t Polaganje vseh vrst PARKETOV pc ujjodrts ceni. »312-010 po 16. uri Popravljamo pralne stroje , štedilnike, hladilnike, zamrzovalne skrinje, omare » 332-053 591 LEDO SERVIS - hladilna zamrzovaT-na tehnika, pralni stroji, štedilniki, hitro poceni. »242-766 742 Strokovno kakovostno in po konkurenčnih cenah vam opravimo celotne ačunovodske in finančne storitve » 064/46-238 828 SUKOPLESKARSKE IN PARKE-TARSKE STORITVE MONTAŽA PA-NELNIH PARKETOV IN DRUGIH PODOV 2 MOJIM ALI VAŠIM MATERIALOM ©324-943 995 šzvajamc v/se vrste elektro inštalacij v delavnici, stanovanju pisarni . » 218-356 0609/614-751. Zabret s.p. 1005 Delam razne gradbene adaptacije in polaganje keramike. »225-475, zvečer 1071 PRALNI, POMIVALNI STROJ, ŠTEDILNIK popravimo hitro in strokovno. © 33-14-50 1099 DOBRA VOLJA, zadovoljne stranke, strokovnost so naša najboljša reklama!© 33 14-50 1100 Stare predale zamenjamo z novimi BLUM PREDALI, tiho, tekoče zapiranje ©43-553 1179 Popravila in preventivni pregledi plinskih štedilnikov, kontrola izgorevanja. ©57-695 1245 VEDF.ŽHVALKA "Astra" vam napove prihodnost, pomaga iz krize in vam pomaga do financ. Spremenite si zrenje in pokličite 686-240, Astra Izdelujem SNEGOLOVCE za vse vrste kritin. ©324-468 1333 SERVIS pralnih strojev. ©714-465 1342 Nudim RAČUNOVODSKE STORITVE za d.o.o. in s.p.. ©720-115 PRALNICA PERILA GABOR TeL: 310-678 I čiščenje avtomobilov pri avtopralnic! BOLTEZ ŠIVILJSTVO POLAJNAR iz Hrastja 94 pri Kranju, tel.: 064/323-034, vam po ugodnih cenah nudi pestro izbiro ženskih hlač za vse postave, "spichoz", pajkic, bluz, pulijev in brezrokavnikov, ter otroških trenirk in izdelkov iz termovelurja. V mesecu januarju od 5 - 20 % popusta! Del. čas NON - STOP Strojimo in prodajamo razne vrste kož ter šivamo krznene preproge po naročilu delovni čas: vsak dan: 6-13.30 ure, sob.: 9-12 ure poru, tet: tudi od 15-18 ure HIŠNI SERVIS - popravila vodovodna, električna, rolete, žaluzije, razna zapirala - kvaliteta. ©802-128 is4a TIPKAM razne tekste z laserskim izpisom. ©714-571 13B1 VODOVODNE INSTALACIJE, hitro in po konkurenčnih cenah, priključek 25 DEM. KOŠNIK, s.p., 332-061 1399 SERVIS popravilo ali obnova vseh pralnih strojev na vašem domu, »332-350 i«! Prevzamem posek, spravilo in odkup lesa. »061/611-550 1411 RTV SERVIS SINKO! Popravila televizorjev Gorenje na vašem domu. »331-199_ i4i/ Sanacija poškodovanega sadnega In okrasnega drevja na relaciji Kranj-Radovljica. »714-282_1425 Prodaja in montaža satelitskih sistemov z montažo že za 350 DEM. » 061/841-140_1511 SSTEKLARSTVO SELIŠKAR /as" tekljujemo vse vrste - balkonoiv, teras, vetrolovov in opravljamo osa-tai steklarska dela. O 061/272-381 LEGRA, d.o.o. trgovina z lesnim in gradbenim materialom ROPRETOVA 18, MENGEŠ TEL.: 061/737-479, fax: 061/737-200 »I* *Z* «1* *£• »t» «1» «£* •£* *&» «£* «2* •!« *X* *2* *S» »!*■ *2* »i* ^S* »i* •!* »I* *!• wp* *J* *Jw »Ji *J* *J» »J* *J* wj« tffrs »J* rjv tfjii »J. »J« ?Jp »J» mf» «J» »J* *J» NOVO... PANELNI PARKET * 20 RAZLIČNIH VRST, ENOSTAVNO !N HITRO POLAGANJE - STENSKE IN STROPNE OBLOGE - PLUTA KRITINE: - OPEČNI STREŠNI ZAREZNIKI *f\IKlNDA* - BITUMENSKE VALOVITE PLOŠČE - H0SEKRA ZNIŽANJE... KUHINJSKE PULTE, - NOTRANJE OKENSKE POLICE, - SEDEŽNE GARNITURE OD 89.000.00 SIT DALJE DELOVNI ČAS: DELAVNIKI: 8. - 13. IN 15. SOBOTA: 8. - 12. 18. Servis orodja Iskra, Bosch, B&D, AEG, Makita, Metabo. Pivka 20 Naklo. » 47-490 1520 Popravilo - previtje rotorjev elektromotorjev, gzosp. aparatov, hladilne tehnike. » 47-490 Pivka 20, Naklo 1521 _ Kombi prevozi tovora, doma, tujina, lahko redno, pogodbeno. ©57-827 1526 SAT SISTEMI od 369 DEM, vrtljivi od 529 DEM naprej. ©061/823-1761527 SERVIS OLJNIH GORILNIKOV, avtomatike, montaža, meritve. BETA-S.d.o.o, tel., fax 874-059 1544 TV ANTENE,montaža, servis, dograditev (A, POP, TV 3), KANAL. ©225- 255 1834 AŽURNO VODENJE POSLOVNIH KNJIG za obrtnike in mala podjetja. »624-354 1643 Prodam SMETNJAKE iz pocinkane pločevine. Dostava brezplačna. ©324-457 1659 Izdelava podstrešnih stanovanj z izolacijo ter polaganje lesenih oblog. »422-193 _i67i Pozdravim z bloenergijo. »51-521 1720 Lastniki gozdov, nastalo škodo v vašem gozdu saniramo. © 623-094 1735 Izoliram cevi centralne kurjave 2 stekleno volno in aiuminjasto pločevino, cena ugodna. » 326-200 1774 RAČUNOVODSKI SERVIS sprejema stranke za poslovno leto 1996 -enostavno in dvostavno knjigo-vodstvo. »064/325-118 31697 SERVIS TV, HI-FI, in video naprav vseh proizvajalcev. Obveščamo vse svoje stranke, da imamo novo tel.številko »324-698, Smledniška 80, odprto od 9. - 17. ure. SE PRIPOROČAMO! a: 11 STANOVANJA PRODAMO TRŽIČ - garsonjero, 18 m2, CK, 1. nad., ŠK. LOKA - 2 ss, 61.50 m2, CK, IV. nad., KRANJ -starejše 2.5 sobno , 63 m2 1. nad., MIKE&CO » 216-544_844 PRODAMO ŽELEZNIKI - 1 ss, 42 m2, CK. pritličje, KRANJ - 2 s, 61 2m, nima CK, pritličje, 2 sobno 62 m2t CK , II. nad., 2.5 sobno, 75 m2, II. nad, CK, MIKE & co » 216-544 845 PRODAMO KRANJ 3 sobno, 77 m2. CK, pritličje, 2+2, 86 m2, etažna CK, I. nad.. MIKE&CO » 216-544 84e STANOVANJA PRODAMO: Kranj center: 3ss, lepo, 60 m2A'li, 84000 DEM, Planina II, 2ss, 70 m2/VII., 84000 DEM, 2 ss 76 m2/V., 100.000 DEM, Planina I 1 ss, 37 m2, novo, 60.000 DEM, 3 ss, novo 67 m2/ll, 1500 DEM/m2, Zlato polje 2 ss, novo, 56 m2, 90.000 DEM, Drulovka 1 ss, novo 33 m2/L, brez CK, 1550 DEM/m2, Preddvor 1ss, 45 m2/pritl., 70.000 DEM, Bled 3 ss, obnovljeno, 60 m2/l., 135000 DEM, Škofja Loka, novo garsonjero 27,7 m2/ll. 2100 DEM/m2. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, »22-33-00 1210 Kupimo več stanovanj za gotovino. DOM NEPREMIČINE. Koroška c. 16, Kranj. 22-33-00 _ 1211 STANOVANJE na Planini, 60 m2, oddam. Šifra: UGODEN NAJEM BREZ POSREDNIKA_1231 V Radovljici zamenjamo pritlično stanovanje 53 m2, CK, KTV, tel, za približno enoako v višjem nadstropju v Radovljici. Stanič, s.p., »736-325 1204 Takoj za gotovino kupimo garsonjero za našo stranko v Kranju. Pogoj -centralno ogrevanje. Stanič, s.p., »736-325_1296 Prodam 1,5 sobno s kabinetom 60 m2, pritličje, atrij, poseben vhod. Novi alpski bloki Lesce, cena 87000 DEM. »718-397 129« Najamem garsonjero na relaciji Bled-Kranj. © 061/213-530 1306 Kranj - prodamo 3 ss in 2 ss, Lesce 1 ss in 2 ss. KOŠNIK.s.p., 332-0611393 Prodamo adaptirano stanovanie v Savski Loki. AGENT Kranj, 223-485 1438 GARSONJERE v Kranju ali okolici vzamemo v najem. AGENT Kranj, 223-485_ 1440 SOBO s souporabo kopalnice v okolici jesenic, Kranja, vzamemo v najem. AGENT, 223-485 1442 4-sobno STANOVANJE v Kranju ali okolici vzamemo v najem za dobo več let. AGENT Kranj, 223-485 1444 STANOVANJE 63 m2 v Kranju deino opremljeno prodam za 92.000 DEM. AGENT, 223-485_1445 Mlad par najame stanovanje v Kranju do 300 DEM. ©50-643 14B8 Kupim novejše dvosobno stanovanje do 60 m2 v Kranju, gotovina. © 324-865 1504 Oddam stanovnje 100 m2, relacija Jesenice - Radovljica. © 733-106 1523___ Oddam 3- sobno opremljeno STANOVANJE, 68 m2, CK, telefon, CATV, z garažo. Enoletno predplačilo. »325-779 1583 RADIO Ist %1 ♦V.s^ Več stanovanj na Gorenjskem, kupimo. AGENT Kranj, 223-485 1437 V KRANJU oddamo stanovaje s poslovnim prostorom. Posing d.o.o. © 224-210 (9.-13..16.-18.) 1732 Prodamo, V RADOVLJICI novo 3 ss, 81 m2, v KRANJU 2.5 ss, 65 m2 in 2.5 ss 73 m2. KUPIMO: eno, dvo in trosobna stanovanja v KRANJU 1 ss in 3 ss v bk. Loki in v Radovljici -Lescah. Apron ©331-292 1738 Prodamo: Kranj 1 s na Planini 37 m2 za 60000 DEM. K 3 KERN ©221-353 1746 Prodamo: Kranj - stanovanje 100 m2 v 1. nad., v mestnem jedru, cena 70.000 DEM K 3 KERN ©221-353 1747 Prodamo Kranj 2.5 sobno 79 m2 na Planini 2, 4 sobno 90 m2 v pritličju na Planini 1. K 3 KERN © 221-353 1748 Prodamo na Bledu (alpski bloki) - 1 sobno 45 m2 v 4. nad., in 2 sobno 60 m2 v 1,nad., 3 sobno v visokem pritličju. K 3 KERN © 221-353 1749 Prodamo Jesenice 3 sobno 70 m2 v 6. nad., 2 sobno 88 m2 v pritličju za 70000 DEM. K 3 KERN © 221-353 1750 Prodamo Kranj na Valjavčevi prodamo 3 sobno stan. 75 m2. K 3 KERN © 221-353 1751 VOZILA DELI VLEČNE KLJUKE Eurokljuke, izde-lava in montaža. ©633-506, 0609/ 639-308 _714 CITROEN - AVTOODPAD rabljeni in novi rezervni deli. Odkup avtomobilov. ©064/692-194 755 Prodam PRTLJAŽNIK za osebni avto za 1000 SIT. ©312-259 1255 Poceni prodam zimske gume s platišči 135-15. ©403-235 1287 Prodam PRTLJAŽNIK za smuči za FIAT Uno. ©710-039, Radovljica 1303 JUGO 45 po delih, prodam. ©46- 379 1398 Aiuminjasta platišča mrežasta 6x14 in 7x15 in platišča pet karaka zvezda 7x15 z gumami 205/50/15 vse novo. © 241-016 1477 Ugodno prodam malo poškodovana desna vrata za Golfa, letnik 1988. »217-209_ 1585 Prodam novo AVTOPRIKOLICO dvoosno z zavoro 260x125 cm, cena 1700 DEM »681 -086 ie46 M GORENJCE! m iin dobre Gimmm Kupim 3 ss ali večje stanovanje v Šoriijevem naselju v Kranju, nizek blok ali stolpnica. Šifra: GOTOVINA 1612 Kupim 3 sobno stanovanje v Šoriijevem naselju za gotovino. ©225- 175 1626 Dajem v najem STANOVANJE samski ženski, ki bi pomagala v gospodinjstvu. Šifra: STANOVANJE Oddam sobo v najem v Bistrici. ©52-208, po 20. "uri 1649 Takoj za gotovino kupimo STANOVANJA vseh kategorij na Gorenjskem, lahko potrebna adaptacije. Stanič.s.p., ©736-325 iss: Oddam 3 sobno STANOVANJE 100 m2, komplet opremljeno, CK, tel, KTV, oddam tudi posamične sobe. Tehovnik, Zg. Senica 22, Medvode 1661 Mlada 3-članska družina najame STANOVANJE v Kranju ali okolici po zmerni ceni. ©730-686, Robi, Mon-ika 1717 Šorlijevo naselje, Planina 3, kupimo enosobno stnovanje do 45000 DEM.Posing d.o.o, Poštna 3, Kranj, B 224-210 (9.-13..16.-18.) 1721 Najamemo stanovanja,, oddamo stanovanje v Zapužah, v Šenčurju In v Kranju. Robsus d.o.o. © 324-165 1722 KRANJ PLANINA: 1 ss 40 m2 takoj vseljivo 50.000 DEM, CENTER 2 ss, 76 m2, tel., klasično ogrevanje, 69.000 DEM, PI.ANINA 2 ss, 71,40 m2, komfortno 93.000 DEM, RADOVLJICA 1 ss, 40 m2, novo takoj vseljivo, cca 80.000 DEM, ŠKOFJA LOKA 2 ss, 60,5 m2 komfortno 82.000 DEM, 3 ss, 75 m2, atrij, 99.000 DEM, 3 ss, 90 m2, mansar-da, terasa, garaža, 115.000 DEM, 4 ss 120 m2, balkon, CK, tel., 140.000 DEM, JESENICE 3 ss, 73,80 m2, komfortno 70.000 DEM. Posing d.o.o.© 224-210, (9.-13.,16.-18.) 1726_'_'_ Kupimo dvosobno stanovanje v Preddvoru, Šenčurju, Cerkljah, Kranju in okolici do 85.000 DEM. Posing d.o.o. © 224-210 (9.-13.,16.-18.) VOD ' OPEL ASTRA, VECTRA, OMEGA že od 13900 DEM dalje. Krediti do 5 let. »871-272,0609/635-550 358 ODKUP - PRODAJA in PREPIS vozil ADRIA AVTO Škofja Loka, »634-148,0609/632-577 439 Prodam VW Transporter, letnik 1985. » 712-034_465 Citroen Xantio, letnik 1993, ugodno prodam. » 47-620_890 OPEL VECTRA 1.8 I CD, rdeča, dodatna oprema, ohranjena, naprodaj. »217-560 901 Prodam TiPO 1.4 S, letnik 3/93, 28.000 km, z veliko dodatne opreme. Cena po dogovoru. »85-219 971 Prodam Z 101, letnik 1984, lepo ohranjena. ©323-125 986 Prodam KOMBI IMV vozen. 855 F738- 1026 Prodam FORD ESCORT CLX, diesel, letnik 1991, metal siva, 64000 km, 16000 DEM. ©721-934_kmb Prodam R CUO, letnik 91/92, reg. do 4/96, metalne barve, strešno okno, cent. zaklepanje, radio + zvočniki, nove gume, druga lastnica, garažir-an, nikoli karamboliran. ©422-212 1074 Prodam JUGO 45, letnik 1989, cena 2500 DEM. ©0609/635-656 1177 Prodajamo JUGO 55, letnik 1987, zelo ohranjen, cena po dogovoru. ©242-360 1228 JUGO 45 E, letnik 1987, reg. in ohranjen 1750 DEM. ©56-564 1338 LADO NIVO 1600, starejši letni, ugodno prodam. ©311-992 1232 Prodam GOLF diesel, prva reg. 90, prvi lastnik ter bukova drva. ©46- 138 1236 FORD ESCORD 1.4, letnik 1987* karamboliran, prodamo, celega ali po delih. ©76-992 1239 Prodam ALFO 75 2.0, letnik 1986. ©332-130 1248 Prodam OPEL KADET C, letnik 1976. ©47-840 1249 Ugodno prodam VvV HROŠČ 1200, letnik 1974, reg. celo leto, prvi lastnik. ©421-118 1257 Prodam R 5, rdeč, 5 v, temna stekla, letnik 1992, garažiran, prvi iastnik. ©401-406 1259 Prodam Z 101, letnik 1979, ©324- 207 1260 Prodam R 19 GTS, letnik 1989, reg. do 24.6.96, cena 11800 DEM. Q 323-573 1264 Prodam GOLF JXA 1.3, letnik 1989. ©861-731, po 16. url 1265 Prodam GOLF diesel, letnik 1979 z dodatno opremo, cena po dogovoru. ©311-297 1269 Prodam AUDI, letnik 1985, kovinsko siv, ohranjen, 60000 km. »631-896 1272_ Prodam UNO 45, letnik 1992, sekular, radiatorje in pomivalno kor-ito. ©685-043 1280 Prodam KOMBI TRAFIC 8+1, letnik 1985. ©631-188 1282 Prodam JUGO 45 AX, letnik 1987, reg. 12/96. ©214-910 1288 GOLF, I. 81/82 1.3 rdeč, 2900 DEM, R 18, letnik 1986 3500 DEM, R 11 GTL 6800 DEM, SAMARA I. 89 4800 DEM, HYUNDAI 1.5 GLS. I 91 9700 DEM, KOMB! C 25 D, I. 91, ugodno. Možnost kredita. ©323-298, 331- 214 1989 PRODAJA ODKUP RABLJENIH AVTOMOBILOV - konkurenčne cene. ©323-298, 331-214 1290 Z JUGO SKALA 55, reg. 20.12.96, prodam. ©52-074 1292 R 19, letnik 1989, z dodatno opremo, prodam. ©801-287 1293 Prodam GOLF 1.6 B izredno ohranjen in dodatno opremljen. ©323-235 VVARTBURG LIMUZINA I. 83. prevoženih 35000 realnih km, rag. do julija, cena 1300 DEM ali menjam za GOLFA I. 81-82 1.3 ali 1.6 motor, doplačam. ©718-397 1299 Prodam R 18, letnik 1983, lepo ohranjen. ©242-784 1300 R 5 FIVE, letnik 1994, prvi lastnik, ugodno »48-186 1301 OPEL VECTRA 1.6 I, letnik 1989, ABS, šibedah, avtoradio, 80000 km, cena 14900 DEM. ©806-687 1302 CLIO RN 1.2, letnik 1994,15000 km, kot nov, prodam za 14000 DEM. ©681-346 1304 R 5 GT, diesel, bele barva, ohranjen, letnik 1986, reg. do IX. 96, 5200 DEM. © 47-628 _1306 FORD ESCORT karavan, lentik 1982, prodam. © 311-198 1307 FORD SIERRA 2.0 I, letnik 1987, ABS, kat., možna menjava. ©725- 169 1320 Prodam JUGO 45. letnik 1990, reg. avgusta 96. ©633-927_1322 Prodam R 5, letnik 12/91, reg. 12/96, 5 vrat, bele barve. ©312-494 1324 UNO 60 S, letnik 1987, reg. 7/96, cena 6300 DEM. ©632-327 1329 Prodam BMW 316, metalik, črn. letnik 10/86, prevoženih 93.000 km. ©725-253 1345 Prodam avtovleko Z, I. 87, vozen B kat. ©731-253 1349 Prodam GOLF JXB 1.3, letnik 11/88, cena 8500 DEM. ©712-169 1354 ZASTOPSTVO IN PRODAJA (LDpiomoer VELIKA IZBIRA Hi-Fi KOMPONENT IN MINI UNIJ ZNAMKE PIONEER MiNI STOLP PIONEER 76990 ŠH PHILIPS TV 55 TTX 57:990 SIT PHILIPS VIDEOBEC. 42.990 Sit GORENJE 51 TTX 45S90 SIT S0NY VHS E-160 590 Sn S0NY L0C-S60 290 SIT DEMO 8O8A ZA PREIZKUŠANJE j ZVOČNIKOV IN HI-FI KOMPONENTI ISURROUND CANKARJEVA 5, KRANJ TEL.:064/222-055 OPEL ASTRA, letnik 1992 1.7 diesel, črne barve, prodam. ©692-191 1357 — GOLF turbo diesel INTERCULER, j letnik 1991, rdeče barve, prodam, j ©622-165 _1359 Prodam Z 128, letnik 1990, zastavo 750, letnik 1982, obnovljen in moped | ekspres ohranjen. ©401-117 1359 Prodam FIAT UNO 1000. letnik 94, Z , veliko dodatne opreme. ©49-442 1362 Prodam JUGO 45 A, letnik 1987, reg. junija 96, lepo ohranjen. ©224- 307 1372 Prodam RENAULT 4, registriran do 31. 12., cena po dogovoru. ©733- 516 1373 i KADETT 1.3 limuzina, 1987, moder, ohranjen, prtljažnik in sprednjo luč, prodam. ©224-594 1374 ; NAKUPOVALNI IZLET na MAD- i ŽARSKO z kombijem, torek, pete, j sobota. ©49-442 _1378 j Prodam AX GTI, letnik 1990, dodat- j no opremljen, reg. do 15.7.96. ©323-510_ 1380 ■ BMVV 530, I. 88/89, reg. 10/d96, ■ avtomatic. 140.000 km, vsa oprema, kot nov. AVTO LESCE, 719-118, 716- 308_1382 \ BMW 320 1,1.86, lepo ohranjen, reg. S 10/96, črn, 4 vrata, elek.stekla, cena 9900 DEM. AVTO LESCE, 719-118, 718-308 1383 ASTRA OffiGA WO¥A mtm TIGRA od 28.500 DEM CORSAod 17.500 DEM VOZILA SO NA ZALOGI Z BOGATO SERIJSKO OPREMO MOŽNOST KREDITA ALI LEASING VRBA d.o.o., Struževo 4 Kranj, tel.: 064/211-090, OPEL VECTRA 2.0 I, 16 V, letnik 1991, reg. 10/96, 110.000 km, siva. CZ, ABS, servo colan, cena 20.90? DEM. AVTO LESCE, 719-118, 71&" 308 _ ITALIJA - Portoguaro - NAKUPOVALNI IZLET s kombijem, sreda. ©49-442 1385 Prodam FIAT TIPO 1,8 IE GT, letnik 1993 za 16900 DEM. ©323-751 138« AX 11 TGE, rdeč, izredno ohranjen, nikoli karamboliran, garažiran, 78000 km, prodam. ©733-173_j38j Prodam JUGO 45. ©57-123 13# Prodam R 4, letnik 1987 in dele za bolho. ©714-106, popoldan n°° AVTO LESCE.d.o.o.. posredniška prodaja vozil, brezplačni vpis v prodajno evidenco vozil. ©719-118 1403 _ BMVV 325 IX, I. 87, reg. 22.7.96, metalic siv, ALU PLATIŠČA, CZ, ABS, šibedah, cena 13700 DEM. AVTO LESCE, ©719-118, 718-308 140* Prodam Z 101 GTL 65, letnik 1984, reg. celo leto. ©714-311_i«* Prodam Z 101 GTL 65, letnik 1984, reg. celo leto. ©714-311 ijg VISA SUPER E, letnik 83, reg-20.6.96, bele barve, radio digital, nujno prodam. ©46-874 14« Prodam JUGO 45, letnik 1988, cena 2500 DEM. ©323-590, popoldan 1413 - Prodam dobro ohranjeno Z 750 LE, I-84, reg. september 1996. markovič, Zlato polje 3 a, Kranj i*16 Prodam FORD ESCORD 1,8 diesel. letnik 1991/2, 92000 km, metalik modra, 14400 DEM. Jelar, zg. Brnik 126, Cerklje__i4i« VISA 88 metalne barve, zelo lepo ohranjena, cena 5100 DEM, prodam-©320 056 14* VISA 11 RE, I. 88, prva barve, prvi lastnik, cena 4900 DEM. ©323-118 1420 _ NAJUGODNEJŠI ODKUP KARAM" BOLI RANIH VOZIL Mercedes, Opel, Golf, Honda, Hvundai, Nissan, Fte' nault, Škoda ter LADA. Odvoz i" prepis na naše stroške. ©061/344-929,0609/614-013 n# JUGO KORAL 55, letnik 1988, cena po dogovoru, prodam. »58-7501**3 Ugodno prodam lepo ohranjen GOLF JGL, letnik 1981/11 z veliko dodatne opreme. ©731-634 Prodam JUGO 55, letnik 39, temno rdeč, lepo ohranjen. Valjavčeva 7. stan. 10, Vodovodni stolp i426 LADO SAMARO 1300, trojna vrata, letniki 989, remno rdeče, barve, pt^ voženih 73000 km. cena 5000 DEM' ©85-422 i£ Prodam GOLFA CL 1.6, letnik 1991, reg. 6/96. ©222-659 K*9 Prodam JUGO 45 KORAL, letnik II 88. ©685-085_uso OPEL CALIBRA 2.0 I, I. 91, 73500 km, ABS, klima, alarm, radio, rdeča, ni uvožena, reg. do 4/96, možen j^edit, prodamo. ©242-277 1431 PRIMERA 2.0 SLX 4 v, 1993, 47000 km, gar. do 5/96, reg. 3/96, prodam., £1500 DEM. ©242-277 1432 AUD1100 2.0 E, 1989,143.000 km, 4 v, avtom, klima, servo volan, metalna "arva, tonirana stekla, centralno gklepanje, prodam. ©242-277 1433 *X 10 E, 1989, 90.000 km, 3 v, bel., nove gume, reg. do 4/96, prodam. ®£42_277_uit PRIMERA 2.0 SLX WAG. 1994/95, 1'000 km, garancija do 5/98, metalno siv, ABS, servo volan, 115 KS, "*9- do 6/96, možen kredit, prodam. g*242-277_U36 JUGo KORAL 45, I. 88. reg. 96/6, Weč, lepo ohranjen, prodam. ©421-2j" ■ popoldan 1451 Prodam karamboliran FIAT TIPO 1.4 [^yK letnik 1994. ©43-124 14S3 Prodam JUGO 45, letnik 1988, reg. 12/96. ©632-281_us? Prodam R 11, letnik 11/87, reg. celo 1458' C8na po d°9°voru- ©50-844 GOLF, letnik 1979, lepo ohranjen, Ugodno^prodam. ©46-819 1459 . Prodam R 4 GTL J, rdeče barve, 'etnik 1989, 80.000 km. ©222-504 MITSUBISHI PAJERO 2.5 TD IN-' EHCULER, dolga izvedba, star 7 mesecev, prodam , menjam, možen easing ali kredit. ©224-640 do 15. ure, 324-969 po 15. uri 1465 Prodam R 4 GTL, I. 91, dobro Ohranjen. ©211 -373 1471 FIAT TIPO 2,0, letnik 1991. bogato °Premljen, 41000 km, cena po dogovoru, prodam. ©631-019 1472 OPEL ASTRA 1.7 turbo dise.1 •ntercouler 93/12, rdeče barve, «5.000 km„ 5 vrat, dodatna oprema. ©_214-016_1478 Prodam BMVV 316, letnik 1987, »0000 km. izredno ohranjen, metalik. ©331.420 1479 FORD ESCORT 1.6 CLX. 1991. 52000 km, odlično ohranjen, Drvi Ustnik. © 325-077 1480 Mino prodam OPEL ASTRO 1.4 i «L karavan, 82 KM, model 95, staro "J mesecev, bela, cena po dogo-g*^J» 225-460_1487 .Prodam OPEL KADETT 1.6 i, Sgvan, letnik 1990, metalne barve, *>000 km, katalizator, ABS, strešno okno, stešne letve, centralno zakle-Parsje, v odličnem stanju. © 620-*80 in 631-832 - zvečer. usa DAIHATSU FEROZA nova vozila na 2r°9l omejeno število po zelo ugodnih cenah. Nakup možen na kredit ali ^asirig. v račun vzamemo vaše vozilo. Tehno car d.o.o. O 064/634-^3jn 634-056_1491 FORD FIESTA 1.1, letnik 1993, 3 vrata. Nakup možen tudi na kredit ali easirtg v račun vzamemo vaše vozilo. Tehnocar d.o.o. © © 064/ ^463, 634-056_ 1492 Prodam JUGO 45. letnik 1983 © 2^6-044_ 1493 PUNTO 55 S, prevoženih 7-10500 ^m, radio. Na zalogi omejeno število, r^akup mofen na zredil ali leasing. 'annocar d.o.o. © 634-463 in 634- 256__U94 Prodam R 18, letnik 1985, 3900 "fcM, Golf, letnik 1984, diesel, 5 ^© 332-289_1498 OOLF, letanik 1984, diesel, 5 vrat, in £350, letnik 1982, Kriška ul. 3, stan. ^prulovka. 1499 Peugeot 204, letnik 1977, ohranjen, lio? u9°dr|o prodam. © 312-255 Prodam AX 14 RD, letnik 1990, fetalno sive barve, 5 vrat ali zarnen-^§ za cenejše vozilo. © 327-369 .Prodam JUGO 45, letnik 1988, rdeč ■2 okrasno masko za Opel Corso, ■atnik 1993, ter prednji odbijač za AX. 1506 a 33' šenčur, Hrestak Robert .Prodam JUGO 55 AX in JUGO 55 82*1, letnika 1987 in 1989. © 52- QMI vam nudi: enostavno doziranje ob menjavi olja -do 100.000 km zaščite do 90 % manjša obraba motorja • povprečno 7,3 % večjo moč motroja povprečno 5 % manjšo porabo goriva • zaščito pri hladnem zagonu povpr. 12 % boljša kompresija i - manjša poraba olja UPORABA: avtomobilizem, industrija, navtika POOBLAŠČENI PRODAJALCI: 1. AVTOCOMMERCE. Bleivveisova 14, Kranj, toi.r 064/213-977 2. BOLTEZ, Staneta Žagarja 58 c, Kranj, tel.: 064/331-639 3. FORD SERVIS TRILAR, Ljubljanska 31 a, Kranj, tel: 064/332-711 4. AVTOMEHANIKA DONKO, Predoslje 113, Kranj; tel.: 064/241-298 5. AVTODELI PLESTENJAK, Jake Platiše 13, Kranj; tel.: 064/326-238 6. AVTOSERVIS LEON PINTAR, Koroška 53 a, Kranj, tel.: 064/212-191 7. AVTOMEHANIKA VOMBERGAR, Britof 180, Kranj, tel.: 064/242-137 8. TRGOCOM d.o.o., Ljubljanska c. 5, Kranj, tel.: 064/222-388 9. ALPETOUR, Mirka Vadnova 8, Kranj; tel.: 064/242-589 10. KM - Krničar Milan, Dvorje 93, Tel.: 064/422-221 11. CHEMO, C. Staneta Žagarja 53, Kranj; tel.: 064/241-442 12. AVTOSERVIS KADIVEC, Pipanova 46, Šenčur; tel.: 064/41-573 13. KUNCIC VOJKO, Stara cesta 28, Naklo; tel.: 064/47-169 14. SERVIS VRTAČ, Visoko 77 a, Visoko; tel.: 064/43-019 15. AVTOMEHANIKA VALJAVEC, liovka 17. Kranj; te!.: 064/211-977 16. NBA d.o.o., Boštjanova 30, Lesce; tel.: 0609/633-640 17. AVTOMEHANIKA GOLOB. Polje 4 b, Begunje; tel.: 064/733-506 18. ČOP d.o.o., H. Verdnika 23 a, Jesenice; tel.: 064/84-366 19. AVTODELI ŽMIGOVC, Titova 21, Jesenice; tel.: 064/861-015 20. AVTO IN, Titova 69, Jesenice; tel.: 064/852-225 21. VALANT BLED, d.o.o., Železniška 6, Lesce; tel.: 064/718-596 22. MONY. Cankarjeva 30, Bled; tel.: 064/78-600 23. AVTOSERVIS BOGATAJ, Zvirče 30a, Tržič; tel.: 064/58-850 24. BENEDICIC DARKO, Zganja vas 27. Tržič; tel.: 064/58-771 25. JENKO, d.o.o., Virmaše 109; tel.: 064/632-346 26. PROFIL, Virmaše 70; tel.: 064/631-240 27. FAZER, d.o.o., Spodnji trg 2a, Šk. Loka; tel.: 064/621-073 28. SERVIS PRODAJA LUŠINA, Gosteče 8; tel.: 064/632-286 29. AVTOSPORT d.o.o., Zbilje 12; tel.: 061/611-450 30. TAPOS, d.o.o., Gorenjska c. 3, Medvode; tel.: 061/613-352 31. SIMAX Masljeva 11, DOmžale; tel.: 061/721-656 32. MISA, d.o.o., Podgorska Pot 2, Kamnik; tel.: 061/814-091 33. BENCINSKI SERVISI OMV-ISTRA VERTIGO, d.o.o.. Mestni trg 27, škofja Loka tel. 624-228, fax: 623-087 Prodqma JUGO 55. letnik 1986, cena po dogovoru. © 325-829 1512 JUGO 45 koral, letnik 1991, lepo ohranje, prodam .© 733-550 1513 R 19 GTS, eitnik 4/89 76000 km, zelene barve redno servisiran, cena po dogovoru. © 242-735 1518 Prodam FIAT UNO 60 S. letnik 1987, reg. do 6.4.96, zelo ohranjen, 6500 DEM. ©806-806 1524 Prodam FIAT UNO 60 S, letnik 1993. ©882-018 1525 Prodam Z 101, letnik 1981, poceni. ©332-097. popoldan 1S28 MARUTI 800 SAMO 9.990 DEM PRI AVTOSERVIS JERŠIN KRANJ, JEZERSKA C. 2 tel.: 242-779 Prodam PEUGEOT 405 I LUX, letnik 1992, metalik siva barva, cen. zakl., prvi lastnik, lepo ohranjen, garažiran, 16500 DEM. ©221-779_1535 ESCORT ELEGANCE 1.8, 16 V, 92/9. bogato opremljen, čudovit, ugodno prodam. ©714-388_1841 Prodam Z 101 GTL, letnik 1988. Velesovo 25, Cerklje_1542 Prodam SUZUKI SVVIFT 1.3 GTI, črne barve, letnik 1991, registriran do junija 96, radio, alarm, blokada motorja. ©311-419_i54s Prodam FORD ESCORT CLX 1.6 116 V, letnik 11/93. ©801-477 1S54 Prodam R 4 GTL, letnik 1990, cena po dogovoru. ©47-476 _ 1557 Prodam FORD SIERA I. 92, CLX diesel 1-8 karavan. Frellh Janez. Posavec 64, Podnart_ issđ Prodam JUGO 45, letnik 1985, reg. do septembra. ©332-439 1564 Prodam JUGO 45 KORAL, bel, 83300 km, I. 12/88, reg. do dec, 2100 DEM. ©401-482_«SW FORD ESCORT 1.8 16 V, letnik 1992, prodamo. RUBIN Kokrica, 225-151 1570_ PASSAT KARAVAN, I. 90 1.8, prodamo. RUBIN Kokrica, 225-151 1571 _——— JUGO 55, letnik 90, rdeč, prodamo. RUBIN Kokrica, 225-151_1572 VECTRA I. 91, prvi lastnik, možna menjava, prodam. ©634-148, 0609/ 632-577_m_ 1573 GOLF III diesel. I. 92, v račun upoštevam starejšega Golfa. ©634-148, 0609/632-577_ists Uaodno prodam belo ŠKODO FAVORIT LS 136. I. 91, prvi lastnik. ©45-662_ 1577 Prodam FIAT UNO 75. SXIE. letnik 12/90 53000 km, katalizator, eiek. pomik stekel, centralno daljinsko zaklepanje, tonirana stekla, radio. req do konca leta. cena 10.500 DEM. ©85-483 1580 Prodam OPEL ASCONO 1.6 D. prva reg. 1989. ©47-438 ise8 Prodam JUGO 55, letnik 1988, lepo ohranjen, ogled v petek popoldan od 14. ure dalje Blagojevič, Valjavčeva 14, stan. 12_issi Z 128, letnik 3/85, ugodno prodam. ©81-098 1582 Ugodno prodam UNO 60 S, letnik 1986, dobro ohranjen. ©715-680 1587 FORD ORION GHIA, letnik 1987 diesel, veliko opreme, ohranjen, cena 8200 DEM. ©326-094 1592 Prodam JUGO 45, 1989, sivomoder. Mali Peter, Pod slemenom 4, Križe 1593_ Prodam JUGO KORAL 45, I. 88/7, rdeč in LADO SAMARO, I. 88/5. ©217-328_1595 Prodam ŠKODO FAVORIT 135 L, letnik 1991, 59000 km, olivno zelene barve, za 6500 DEM. ©802-7421803 R 19, letnik 91, nepoškodovan dodatno opremljen, odlično ohran-jen. prodam. ©725-055 isos Prodam ŠKODO letnik 1991, dobro ohranjena. ©802-654 ieos Prodam FIČOTA, letnik 1981, celega ali po delih. ©43-259 ien Prodam CITROEN GS, reg. do 26.11.96, cena 1300 DEM. ©325-643 1815 AVTOBUS turistične izvedbe Iveko, 24 sedežev v oličnem stanju, prodam najboljšemu ponudniku. ©78-919 1618 Prodam JUGO 45 KORAL maj 1990. ©55-382 1619 Prodam GOLF, letnik 10/89 JXB, bele barve, tri vrata. ©326-323 1827 Prodam vozen, neregistriran POLO-NEZ 1981. ©81-938, zvečer 1630 Ugodno prodam ohranjen R9 diesel. ©874-029, od 14-16. ure 1831 Prodam FIAT 750, letnik 1985, registriran. ©622-466 1640 GOLF 1.3 B, ietnik 1988, bel, nova barva, reg. do 12/96, cena 10.000 DEM. ©632-465 i«i Prodam JUGO SKALA letnik 1989, .68000 km. ©212-057 1642 CORRADO G 60, letnik 1991, vsa oprema, ugodno ali menjam. ©84- 583 1644 ALFA 33 1.3 S, letnik 1988. reg. do 6/ 96, garažiran, cena 6500 DEM, menjam za cenejše. ©45-170 1652 Prodam Z 101 GT 65 1.3, reg. 18.4.96, 1500 DEM. ©323-273 isss Prodam Z 101, letnik 1980. ©324- 457 1655 HVUNDAI PONY 1.3, letnik 1991, SEDAN, prvi lastnik, prodam. ©681- 668 1658 OPEL KADETT 1.3 S, letnik 1986, reg. do 7/96. ©714-529 1662 CHEROKEE 4.0 I. 91. VOLVO 440 turbo I. 91, GOLF GTI 16 V, I. 88, R 5 CAMPUS, 5 v, 1.90, BMVV 3161. 86, R 5 CAMPUS i. 91, AX CABAN 4 v. I. 94, CLIO 1.2 RN 5 v, I. 93, Daihatsu charade L. 90, ŠKODA 135 LX, letnik 1991. OPEL REKORD BERLINA, I. 84. ©325-981 do 17. ure po 17. uri 326-624 1665 GOLF JXD 1.6, ietnik 1987, rog. do 16.7.96, 7600 DEM, prodam. ©76- 565_ 1667 VW GOLF D, letnik 1982, registriran november 96. ©331-188 ises Prodam dobro ohranjeno Z 101 GTL, letnik 1986, registrirano do 12.1.97. ©225-288_1670 Prodam OPEL KADETT KARAVAN 1.6 I klub, model 90, odlično ohranjen, z dodatno opremo, cena 13700 DEM. ©66-245_i672 Prodam KARAVAN R EKSPRESS diesel, letnik 1995. ©221-112, 633- 742 1673 AUDI 80, letnik 1988, ugodno prodam. »50-629_ 1674 Prodam AX IMAGE, letnik 1993, 45000 km, bele barve, ugodno prodam. ©242-803_lejs JUGO 55 I. 1968, JUGO 55 I. 89, prodamo. AVTOGARANT 633-956 MONTANA d.0.0. > o 01 Ul Z u II III m Celovška 135, Ljubljana tel.: 061/159-30-30 Mobitel: 0609/630-088 Delovni čas: od 9. do 17. ure FIAT, OPEL, SEAT, FORD, PEUGEOT UN01.0 3V START, temna stekla, kat., 3.870 km, bel 94 TIP01.4 3V, ABS, servo, os, ts, črna b., izjemno ohr., 31.000 km, med 94 93 TIP01.4 3V, ABS, servo, nastavljiv sedež, el. stekla, t. stekla, klop 1/3 metalik violet, čudovito ohranjen, 20.412 km, servisna knjižica 94 TIP01.6 5V, ABS, air bag, servo, el. šibedah, cz., el. stekla, t. stekla, čudovito ohranjen, 29.482 km, met. rdeča, setvisna knjižica 94 TIPO 1.9 TD GT 5V, servo, cz., alarm, meglenke, el. stekla, t. stekla 92 TIP01.9 TD SX 5V, metalic, servo, alarm, cz, el. stekla, radio, t.s. 90 TEMPRA 1.4 S, czu. e.s, t.s„ radio, alarm, prva reg. 12/93, met. siva 93 TEMPRA 1.4 SX, klima, servo, alarm, megienke, cz, el. ogl, el. stekl. 92 TEMPRA 1.6 SC, klima, servo, meglenke, el. stekla, radio, el. ogledala, alarm 92 TEMPRA 1.9 TD, klima, daljin, e.o, e.s, t.s, cz, megl, n. volan, alarm, S.V. 93 FIAT C0UPE 2.016 V TURBO plus kompletna max. oprema, metalik modra 94 LANCIA Y101.1. FIRE KAT, metalic, el. stekla, cz., šibedah, lita platišča, alcantara, klop 1/3, čudovito ohranjene, vredne ogleda, servisne knjižice 93 LANCIA DEDRA 1,8, ABS, servo, klima, meglenke, el. stekla, cz, dalj. alarm 92 LANCIA DEDRA 2.0, ABS, servo, klima, megl, e.s, t.s.„ cz, alarm • daljinski 93 LANCIA DEDRA 2.0 TD, ABS, servo, klima, megl, e.s, ts., cz, alarm 92 UNCIA DEDRA 2.0 TD ALCANTARA es, ts, eo, ps, cz, megl, kot nova 93 ALFA 164 Q 3.0A/6, max. oprema, prvi lastnik, reg. 8/96, rdeča 92 ASTRA 1.7 D GLS 5V, megl, alarm, s.v, cz, e.s, t.s, klop 1/3, bela 92 ASTRA 1.7 D SW CLUB, klima, s.v, radio, klop 1/3, t.s, bela, športni sedeži 92 ASTRA 1.4 GLS SW, ABS, klima, s.v, e.s, t.s, cz, meglenke, klop 1/3 93 OPEL ASTRA 1.4 GL 5V, air bag, koda, cz, e.s, t.s, klop 1/3, bela barva 94 SEAT T0LED01.8 GLX, servo, cz, 4X el. stekla, klima, alarm, radio, volan in sedež nastavijiv po višini, naslon za roko, klop 1/3, megienke 94 MERCEDES 300 D, t.s, cz, servo, radio, ABS, violet m, reg.do 8/96 91 PEUGEOT 405 1.6 model italla open, s.v, cz., e.s, t.s, športni volan 92 ESCORT 1.8 D SW, servo, cz, alarm, e.s, Ls, šibedah, klop 1/3, daljinsko 92 P0L01.4 D VAN - dostavno vozilo, z dvema sedežema, modre barve 93 GOLF II11.9 TD GL, V, klima, servo, EO, alarm-dalj, meglenke, klop 1/3, ts 92 VOZILA V ZALOGI - PLAČAJ ODPELJI MOŽNOST PLAČILA S KREDITOM ALI KREDITNO KARTICO LB. CENE SO V DEM, DO REGISTRACIJE, PLAČLJIVE V SIT PO TEČAJU LB. d.d. AUDI 80, letnik 1989, prodamo 16700 DEM. AVTOGARANT 633-956 1677 ZASTAVA SKALA 55, letnik 1989, 3900 DEM in SKALA 55, letnik 1989, 3200 DEM. ©633-956_1678 FIAT PANDA 4x4 . novo, prodamo. AVTOGARANT 633-956_1679 FIAT PUNTO 75 SX 5 v, nov, prodamo. AVTOGARANT 633-956 1680 KOMBI RENAULT TRAFIC 1200 D,letnik 1983, poceni prodamo. ©633-956_lesi CLIO 1.2, letnik 1993, odlično ohranjen, prodamo. AVTOGARANT 633-956 1682 OPEL VECTRA 2.0 I, ietnik 1990. lepo ohranjen, prodam. Avtogarant, ©633-956 1683 GOLF JX 1,6 B, letnik 1987, ugodno prodamo. AVTOGARANT 633-956 1684 CITROEN AX 1.1 TRS, letnik 1990, lepo ohranjen, prodamo. AVTOGAR-ANT 633-956_leas BMVV 318 I, odlično ohranjen, letnik 1992, prodamo. AVTOGARANT 633-956 16B6 Prodam JXB 1.3, letnik 1988, reg. do 7/96, rdeč, cena 9000 DEM. ©41- 893__1692 Kupim JUGO ali R 4 od I. 87 dalje. ©41-893 1693 R 4, letnik 1989, reg. do 8/96, ugodno prodam. ©81-819 1694 Ugodno prodamo: R 5 CAMPUS 3 v, I. §2, R 5 CAMPUS 3 v, I. 93, R 5 CAMPUS 5 v, I. 91, EXPRESS 1.4 kombi, I. 91, AX 11 TRE 3 v, I. 87, OPEL KADETT 1,4, I. 90, NISSAN SUNNY KARAVAN, letnik 1993. Za vsa vozila možen kredit. RENAULT PKEŠA.D.O.O., Slovenska c. 51, Cerklje, ©422-522 169B AVTO-avdio -a/arm -mobitel-SYSUMS Stružnikova 19, 64208 Šenčur Tel.,Fax: 0 6 4J4[l_0±6 AVTO ALARM mobitel pooblaićsnl servis za prodajo In montažo R 5 CAMPUS, I. 88, reg. 12/96 za 6100 in R 18, I. 85, reg. 10/96 za 3900 DEM. ©312-076 ie99 Prodam JUGO 55. letnik 1989, reg do 1/97. ©633-841 ali 222-563 1700 Prodam Z 101. komfort, letnik 1979. ©213-219 _1704 Prodam JUGO 55, letnik 1985, reg. do 3/96, cena 1500 DEM, OPEL REKORD 2 S. letnik 1982, karamboliran, karavan, cena 2800 DEM. »734-075 _iT« Prodam FIČO 750, cena 750 DEM, reg. celo leto. ©325-909_1713 Prodam GOLF JX 1.3 letnik 1987, reg. 9/96. 84000 km. ©891-118 1716 UGODNO PRODAM 126 P, reg. do 25.9.96. Jelenko, sob, ned., ves dan © 312-504, delovnik © 312-529. 1731 Prodam BMW 318 i, letnik 1987, rdeče barve, Gradnikova 105, Radovljica. © 710-710 1739 GOLF JGLD, lentik 1985, registriran. prodam. © 741-182 in 741-410 1745 Prodam R 4 GTL. letnik 1988. reg. do 12/96. © 213-153_1773 FIAT TIPO 1.6 SX. letnik 1994. 36.000 km z klimo, prodam. © 064/ 880-136 1778 Ugodno prodam R 5 CAMPUS, letnik 1991. Kajzer, Prebačevo 58, Kranj 32190 Managerii direktne predaje! Prevzemite vodenje ekskluzivne prodaje svetovne novosti - zlatega depilatorja EPILADY. Cenjene ponudbe na: EFFEKT, Cesta na Mestni Log 55, Ljubljana. ZAPOSLITVE Takoj zaposlimo dve trgovki, OD okoii 60.000 SIT. Vse ostale informacije. Đ 312-019 126 PEKARNA SEZAM Rodine zaposli delavca za delo v pekarni. Zaželjene izkušnje. © 801-402 od 16.- 19. ure. 285_ V kolikor potrebujete redno zaposlitev pa vas ne moti terenko delo, pokličite na © 311-131 339 Nudimo vam posel. Pokličite in dogovorili se bomo. ©623-228, zvečer 419 Nudim delo v strežbi. ©47-907 512 Nudimo redno zaposlitev za dinamično delo s stimulativnim načinom plačila. ©76-622 od 16. do 20. ure Pridružite se nam pri prodaji artiklov za nego telesa in zdravje človeka ter bodite sam svoj izplačnik. Tel./inf.: 061/123-55-55 in 061/651-275 Vas mika dober zaslužek? Nudimo delo po pogodbi (akviziterstvo) s stimulativnim zaslužkom. Če ste podjetni, sprejmite izziv in nad pokličite po tel. 063-856-305,855-950 vsak delovni dan med 8. in 16. uro. Za terensko delo nudimo redno zaposlitev in dober OD. © 214-080 Išemo PRODAJALKO živilske stroke za določen čas. ©242-646 ggs Iščemo zastopnike za prodajo na terenu Zaželjen lasten prevoz. ©57-033, vsak dan od 7-15. ure 1057 Gostilna v Kranju zaposli redno ali honorarno KUHARJA ali KUHARICO. ©222-233_vise. Postanite zastopnik-lca ugledne švicarske firme za Gorenjsko. Delo je stimulativno. ©332-260 1279 Zaposlimo PRODAJALKO ali prodajalca do 25 let starosti. ©327-112 1285 Žnidar Francka, Vodnikova 15, Boh Bistrica - potrebujemo mlajšo upokojenko ali nezaposleno gospo za pomoč starejši osebi. Začasno zagotovljeno stanovanje. Zainteresirane naj pisne vloge pošljejo na zgornji naslov do 31 .januarja 1996! um Za okolico Radovljice iščemo zanesljivega ŠOFERJA. ©41-372 1291 ELEKTRIKAR s.p. sprejme delo na domu ali terenu. ©871-301 1375 Sprejmem delo na domu, sestavili6, leplJeni8- bivanje. ©78-076 Za skupinsko prodajo ali samostojne P2Ske«: nudimo dobro prodajane artikle. ©324-561 \46< FELIKS Škofja Loka Priprava in razvozu jedi OBJAVLJAM prosto delovno mesto ŠOFERJA za razvoz jedi Tel.: 064/631-718 Iščemo dekle za strežbo. Informacije KAVA BAR LILI, Kranj, Struževo 3 a. ©224-320 _1474 Zaposlim simpatično dekle za strežbo v lokalu. © 311-704 1482 VEMO DA STE SIMPATIČNI IN KOMUNIKATIVNI, če imate še sred-nojo ali vipjo šolo ste iz Kranja ali okolice potem ste prava oseba za nas. Pokličite v soboto od 9.-15. ure na tel. 061/824-081 1439 Zaposlimo mlajšega LESARSKEGA ALI STROJNEGA TEHNIKA, z znanjem nemščine za prodajo strojev, za izdelavo stvbnega pohištva. Nudim stimulativen OD. fi 064/241-617 1510 Iščemo TRGOVKO za živilsko trgo vino. © 332-756 kličite po 20. uri. 1514 Zaposlimo več fantov in deklet za delo v strežbi ter pizzopeka. ©241- 841_153: Zaposlimo KLJUČAVNIČARJA ©41-438 1539 TALON o gornje Bitnje 32 064/311 032 aH ODKUP m PRODAJA «* PREPIS VOZIL (tudi zunanjih) ZAPOSLOVANJE BANKA KADROV IZOBRAŽEVANJE DELODAJALCI: PODJETJA, SAMOSTOJNI PODJETNIKI IN OBRTNIKI!!! POOBLAŠČENI SMO ZA POSREDOVANJE PRI ZAPOSLOVANJU NOVIH SODELAVCEV IN RAZPOLAGAMO Z LASTNO BANKO KADROV. ZA POSREDOVANJE ZAPOSLITEV IN DELA IMAMO KONCESIJO MINISTRSTVA ZA DELO TUDI ZA LETO 1996. SODELOVANJE Z NAMI VAM OMOGOČA: * sprejem vašega zahtevka glede potrebe po delavcih, * pregled naše ponudbe iskalcev zaposlitve in iskalcev druge zaposlitve, * priprava spiska (ožji izbor) ustreznih kandidatov in organizacija razgovora z vami, * izpolnitev ustreznih obrazcev za sklenitev delovnega razmerja in prijavo na zdravstveno oziroma socialno zavarovanje za manjša podjetja in obrtnike, * izvajanje vseh kadrovsko operativnih opravil za mala podjetja, * kadrovski inženiring in kadrovsko svetovanje podjetjem, * izdelava potrebnih dokumentov z delovno-pravnega področja, * izdelava vloge za sofinanciranje pripravništva in za sofinanciranje priprave na zaposlitev, * Organiziranje IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH - tuji jeziki - poslovni sekretar - vodenje poslovanja v manjših podjetjih Naročila za kadrovske storitve sprejemamo vsak dan od ponedeljka do petka po telefonu: 064-47-574 oziroma po faxu 064-47-575. Naš naslov je: Orbita s.p., (agencija za delo), Cesta na Okroglo 3, 64202 Naklo Največja knjižna provizija samo za najboljše (40%). ©311 -482 1547 DIREKTOR knjižne prodaje dobi delo takoj. Q 310-155, od 8. do 10. ure Zaposlim prodajalko za delo v živilski trgovini, starost do 26. let, okolica Tržiča. ©57-820 1718 Za prodajo vrhunske kozmetike nudim delo. ©51-447 1579 Zaradi povečanega prometa takoj REDNO ali HONORARNO zaposlimo 5 ljudi za delo z ljudmi. Prosimo samo resne ponudbe, ker je delo dolgoročno. ©634-521, od 8-14. ure 1594 Izjemna priložnost za zaslužek po vaši želji. 057-293 ieoe Sprejmem delo na dom. Samo resne ponudbe, ne za nem. firmo in ne akviziterstvo. ©733-958_1609 Simpatično in pošteno dekle dobi delo v okrepčevalnici. ©312-505 Iščem delo na domu sestavljanje -pakiranje. ©52-338 1617 Iščem honorarno popoldansko delo orodjar (rezkanje - brušenje). ©719- 508 1635 Imam pogoje za delo na domu : računovodstvo, komerciala. ©218- 510 1664 KUHANJE za pripravo PIZZ TAKOJ ZAPOSLIMO. ©222-430 1669 Vzamem delo na dom - šivanje usnjenih izdelkov. ©862-511 1703 PRODAJALCA ali PRODAJALKO redno ali honorarno zaposli "VENERA SHOP" Kranj. Lahko tudi mlajši upokojenec. Dober zaslužek. ©218-938 ali 0609/621 -420 1707 GOSTILNA - PIVNICA MARINŠEK NAKLO zaposli NATAKARJAIIC0) Inf. tel.: 064/48-220 med 16. in 19. uro Trgovina CMOK, Zasavska c. 1a ponovno išče PRODAJALKO ali PRODAJALCA za nedoločen čas. Oglasite se osebno v trgovini ali pošljite pisno ponudbo na gornji naslov. Pružbe z omejeno odgovornostjo vabimo k sodelovanju pri organizaciji distribucije napitkov preko avtomatov na območju branja z okolico. Prijave z opisom dejavnosti pošljite na naslov uredništva pod Mro "Avtomati". Iščemo dekle za delo v strežbi, vikendi prosti. © 47-305 1723 Honorarno zaposlim AVTOKLEPAR-JA in DELAVCA ZA DELO NA AVTOODPADU. © 422-221 1724 Zaposlimo pridno, simpatično, delovno natakarico, staro nad 20 let, z gostinsko šolo, Slovenko. Inf. osebno ali po tel. © 221-051 1736 Zaposlimo monterja CK ali varilca nerjavečih kovin. 0 328-685 ali 0609/628-952 1737 ZAHVALE Vsem cenjenim gledalkam in gledalcem komedije se najlepše zahvaljujemo za obisk in smeh. Še posebno pa se zahvaljujemo Društvu kmečkih žena za organizacijo predstave na Primskovem. Vsem prisrčna hvala. IGRALSKA SKUPINA PREDDVORI 1283 GASILSKO DRUŠTVO LJUBNO se zahvaljuje vsem prebivalcem KS Ljubno, za denarno pomoč ob letu 1996. 1729 ŽIVALI Dom išče prikupna mešanka manjše rasti, stara 2 meseca. 0332-083 360 PURANE za zakol, lahko očiščene, domača krma, ugodno prodam. 0217-128 993 Prodam eno leto stare KOKOŠI za zakol ali nadaljno rejo. Voklo 56, ©49-277 997 Prodam polovico PRAŠIČA, težkega okoli 160 kg celi, domača krma. ©328-858 1178 Kupim BIKCA, starega do 10 dni. ©45-117 1229 Pujske za nadaljno rejo, prodam. Mlhovec, Sp. Senica 2 A, Medvode 1230 9 mesecev brejo TELICO menjam za 2 bikca. ©422-298 1234 Dom išče prikupna MEŠANKA manjše rasti. ©332-083 BIKCA črnobelega teden starega, prodam. ©061/823-387 1240 Kupim KRAVO dojiljo simentalko. ©731-592 1247 Prodam TELETA simentalca, starega 6 tednov. Pegam, Zg. Besnica 16 1250 Prodam ali zamenjam TELICO simentalko težko 120 kg za bikca. ©43-483 1251 Prodam meso od mladega bika tudi manjšo količino. ©49-272 1258 Prodam TELIČKA 9 tednov starega. Zupan, Rupa 24 1261 Prodajam jakce koze, mlade kozličke. ©43-710 1266 Prodam KRAVO 7 mesecev brejo simentalko. ©77-994 1267 KOKERŠPANJELE zlato rjave z rodovnikom, prodam. ©718-035, popoldan 1270 Prodam 3 tedne staro črnobelo TELIČKO. ©736-702_1273 Prodam KRAVO simentalko v 9. mesecu. ©46-679 1275 Prodam slovaškega toplokrvnega jahalnega konja. ©242-552 1275 Prodam 10 dni staro TELIČKO simentalko iz A kontrole. Đ 715-631 1309 JARKICE pred nesnostjo prodam. Kupim neškropljena jabolka. Fujan, Hraše 5, Smlednik 1311 Prodam črnobelega BIKCA, starega 7 dni. Gorjup, Trboje 61 1318 Prodam dva 130 kg teleta za zakol ali nadaljno rejo. ©58-094 1321 Prodam TELICO 6 mesecev brejo, rjave pasme. Jama 4, Mavčiče 1327 Kupim BIKCA šarole ali simentalca, do 10 dni. ©712-263 1328 Kupim BIKCA sim. do 200 kg. ©421-664 1337 Prodam JAGNJE. Janez Pogačnik, Prezrenje 14 1340 NIMFE, agapornise po 1800 SIT, prodam. ©422-415, po 16. uri 1341 ROTVVEILLER mladiči z rodovnikom, odlični čuvaji, prodam. ©401-364 1346 Prodam OVCE z jagneti. ©682-557 1351 Prodam 120 kg težkega TELETA simentallca bikec. ©736-448 1352 Prodam 4 leta staro OVCO za 200 DEM. ©83-397_1367 Podarim PSIČKO, podobno nemški ovčarki, staro 3 mesece. ©801-665 1369 Prodam ŽREBETA, starega 8 mesecev. ©723-746 1371 Prodam BIO SIMENTALCA 7 tednov. Pintar, Vešter 16, ©622-033 1396 Prodam BIKCA simentalca, STAR-EGA 14 DNI. ©721-498_1397 Prodam PRAŠIČA 150 kg. Olševek-40, Preddvor 1414 Kupim bikca simentalca, starega do 10 dni. ©401-088 1415 Prodam PRAŠIČA težkega 170 kg, domača krma. ©632-861 1435 Prodam 100 kg težkega BIKCA križanca. ©47-084 1452 ZLATE PRINAŠALCE mladiške z rodovnikom, prodamo, oddaja po 22. januarju. ©331 -791 1454 Prodam ŽREBICO, staro 10 mesecev, črno. ©891-246 ueo Prodam TELIČKO frizijko, staro 2 meseca. 0736-424 uee Ugodno prodam PRAŠIČE in jih pripeljem na dom. 046-832 1475 Podarim 2 kužka majhne rasti. © 242-537 in 242-139_i48i Prodam teličko 130 kg simentalka mešana s šorlejem. Pogačnik, Otoče 21. Podnart 1502 Rodovniško KOBILO Haflinger, staro 3.5 leta, prodam. © 45-291 1507 Prodam mlade papige skobčevke in nimfe. © 47-818_isos Prodam 5 tednov starega teletka. © 806-206_1515 Prodam jalovo kravo simentalko ali menam za brejo. Kropivnik, Grad 17, Cerklje_1522 Podarim dva PSIČKA, stara tri mesece. «242-537, 242-139 1S30 Plemensko ZAJKLO pasme francoski ovnač, prodam. ©45-532 1532 Oddam KUŽKA (mešančka), stara 3 mesece. »242-139, 242-537 1533 Prodam 2 BIKCA za zakol ali rejo. 085-483 1550 Prodam ali zamenjam 3 tedne starega BIKCA simentalca za teličko. 0738-960 1555 Prodam PAŠNO KRAVO po teletivi in pašno TELICO v 9. mesecu brejosti obe težki 550 kg. Ljubljanska 24, Radovljica 1663 Prodam domače kokoši nesnice, stare 1 leto. 0421-324 1666 Prodam PRAŠIČA za zakol 170 kg. ©631-115 1688 Prodam ZAJCE za ndaljno rejo. ©421-394 1689 RJAVE JARKICE, stare 10 tednov, prodam. Stanonik, ©685-546 1701 Prodam KRAVO za zakol ter krmilni krompir. Langerholtz, Sp. Bitnje 24 1702 TELIČKO staro 7 dni in PRAŠIČA za zakol, prodam. Praše 14, Mavčiče 1705 Prodam več TELET, starih 7-14 dni. Koprivnikar, Golnik 15 1706 Prodam 10 dni staro TELIČKO simentalko. Tenetiše 29, Golnik, ©46-326 1714 Dve telički simentaliki stari 4 in 8 tednov, prodam. © 801-151 1730 Prodam visoko brejo telico simentalko ali menjam za bika. Pire, © 49- 026_1734 Bikca simentalca starega do 10 dni, kupim. S 632-943 1741 Prodam 3 letnega sanskega KOZLA. ©64-355, po 19. uri 1556 Prodam 2 BIKCA težka 130-140 kg. ©421-612 1560 Prodam MLADE PAPIGE skobčevke, raznih barv. ©58-009 1596 Prodam NEMŠKE OVČARJE z rodovnikom. ©421-034 1600 Prodam KUNCE za pleme samce in breje samice. ©685-283 1639 Prodam PRAŠIČA domača krma 180 kg. ©688-501_1647 KRAVO za zakol in bikca težkega 600 kg prodam. Breg 7, Komenda 1656 Prodam 10 dni starega BIKCA simentalca. ©76-969 1660 OSMRTNICA VSI NJENI Fužine, 26. decembra 1995 Prodam PRAŠIČA za zakolj * domačo krmo. Kuhar Anton, Luže 9 1601 Prodam 100 kg težkega simentalca' ©688-056 i«1' Prodam BIKCA simentalca težkega 100 kg. ©714-074 _m Prodam dva PRAŠIČA težka okoli 60 kg. ©682-745 1«1 OSMRTNICA Tiho je od nas odšla ljubljena mamica, stara mama in sestra AMALIJA POGACAR Na zadnjo pot jo bomo pospremili 20. januarja 1996 ob 14.30 uri izpred domače hiše v Valburgi 39, Smlednik. Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi in jo bomo ohranili v trajnem spominu ZAHVALA Po svobodi je hrepenelo, po luči, sreči ti srce, k resnici priti je želelo -izpolnil Bog ti je želje. (S. Gregorčič) Ob boleči izgubi našega dragega moža, ata, starega ata, brata, tasta in strica JOŽETA KLEMENČIČA po domače Martinškovega iz Nemilj se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, za ustne in pisne izraze sožalja, za darovano cvetje, sveče in druge darove ter za številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku Lojzetu Grebencu za lep pogrebni obred in besede slovesa, govorniku, pevcem iz Nakla, podjetju Navček, zdravstvenemu osebju UKC Golnik, bolnice Jesenice in ZD Kranj, kolektivu in razredu 4. bi Srednje mlekarske in kmetijske šole Kranj, sodelavcem Oddelka za gospodarstvo Upravne enote Kranj, sindikatu mestne občine in Upravne enote Kranj, Krajevni skupnosti in Zvezi borcev Podblica. VSI NJEGOVI Oh, nisem pomislil, cvet, da te bom tako hitro gledal uvelega. Bellini Umrl je naš Jani JANEZ MOHAR - mlajši iz Strahinja Od njega se bomo poslovili jutri, v soboto, 20. januarja 1996, ob 14. uri na pokopališču v Naklem. Žara bo od danes naprej v mrliški vežici v Naklem. Žalujoči:.sestrična Albina v imenu sorodnikov Strahinj, 17. januarja 1996 ZAHVALA Ob smrti naše drage sestre in tete KATARINE MLINAR roj. 1910 se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, poklonjeno cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo dr. Perdanovi za lajšanje bolečin, g. župniku za lep pogrebni obred in ganljive besede, cerkvenim pevcem za zapete pesmi in predstavnici KS za poslovilni govor. Prisrčna zahvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. V SPOMIN Če bi solza koga obudila, ne bi tebe črna zemlja krila. Saj ni rečeno, da te ni, čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi! 17. januarja je minilo žalostno leto, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustila draga mami in žena JOŽICA KRZISNIK Vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižigate sveče ali poklanjate cvetje, se iskreno zahvaljujeva. Hči Ksenja, mož Jože in ostali njeni ZAHVALA Ob izgubi naše drage stare mame, prababice, tašče in tete MARIJE SOKLIČ iz Lesc ki smo jo k večnemu počitku položili 5. januarja 1996, se iskreno zahvaljujemo g. župniku in cerkvenemu zboru za opravljeni pogrebni obred in lepe poslovilne besede. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom g. Micki Mlekuž, Tončki Zupan in Anici Ropret. Hvala vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti, ji darovali cvetje in sveče ter počastili njen spomin. VSI NJENI Kranj, Lesce, 1996 ZAHVALA Mil in spokojen je tvoj obraz, ni več bolečin, našel si svoj mir. V 66. letu je po hudi bolezni v krogu svoje družine mirno in poslednjič zaspal naš dragi mož, ati, dedek, brat, stric, bratranec, svak in tast CIRIL FAJFAR iz Vopovelj št. 21 Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem, sovaščanom in znancem za vsestransko pomoč, darovane svete maše, cvetje in sveče, izkazano sožalje, slovo ob krsti ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala župnikoma g. Stanetu Gradišku in g. Janezu Križaju za lep pogrebni obred, GD Sp. Brnik - Vopovlje za spremstvo in govor. Hvala vsem, ki ste karkoli dobrega storili zanj in ga imeli radi. Njegovi: žena Albina, sin Metod, hčerki Simona in Martina z družino ter ostali sorodniki Vopovlje, 9. januarja 1996 ZAHVALA Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. V 34. letu nas je zapustil naš sin, brat, nečak, stric in svak TONE SUŠNIK Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in izrečeno sožalje. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju gastroenterološkega oddelka UKC Ljubljana. Še posebej pa se zahvaljujemo patru Jožetu Robleku za obiske in duševno tolažbo v času njegove bolezni. Zahvaljujemo se tudi celotnemu kolektivu IBI Kranj, pevcem, zvonarjem in pogrebni službi Jerič. Iskrena hvala gospodoma, župniku Stanetu Gradišku m patru Jožetu Robleku za lep pogrebni obred. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. VSI NJEGOVI Poženik, 12. januarja 1996 V SPOMIN Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič) Pred petimi leti nas je zapustil naš dragi sin in brat PAVLE KRIŽNAR mi. Hvala vsem, ki na njegov grob še vedno prinašate cvetje in sveče. VSI NJEGOVI Breznica, Škofja Loka, 21. januarja 1996 ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi ljubljene žene, mame, babice in prababice FRANČIŠKE ŠTRASNER se iskreno zahvaljujemo sorodnikom in prijateljem, sosedom in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče. Osebju Inštituta Golnik za skrb in lajšanje bolečin, gospodu župniku za pogrebni obred in dupljanskemu moškemu pevskemu zboru za lepo zapete žalostinke ob uri slovesa. Vsem, ki ste jo imeli radi in nam pomagali lajšati bolečine ter jo v tako velikem številu spremili k njenemu počitku, iskrena hvala. Žalujoči: mož Tone ter hčeri Vika in Tončka z družinama Duplje, 12. januarja 1996 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega moža, očeta, deda in pradeda VOJTEHA JERALE s Podreče 32 se iskreno zahvlajujemo vsem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala vsem ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Se posebej pevcem iz ZB Mavčiče za poslovilne besede. Hvala g. župniku iz Mavčič za lepo opravljen poslovilni obred Posebej se zahvaljujemo osebju v Domu ostarelih občanov Preddvor, zdravstvenemu osebju bolnice Golnik in Jesenice za skrbno nego. VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, tasta, brata in strica IVANA POHARJA Pužmanovega Ivana se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, prelepo cvetje in sveče ter darove za dobrodelne namene. Posebno zahvalo izrekamo sosedom Slavku, Andreju in Meliti za pomoč v najtežjih trenutkih, dr. Grmovi in sestri Mileni za zdravljenje v času njegove bolezni, g. dekanu Martinu Erklavcu za obiske na domu in lepo opravljen cerkveni obred, pevcem bratov Zupan za zapete žalostinke, sosedi Ivanki in Slavici za pomoč, ga. Vidi za lepe poslovilne besede ter še vsem ostalim, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. VSI NJEGOVI Poljče, Radovljica, Srednja vas ZAHVALA V 90. letu starosti nas je zapustila draga teta DORA REZAR rojena URBANEC Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje poklonjeno cvetje In sveče. Zahvala gre tudi upokojencem društva Podnart in vaščanom za denarno pomoč, pevcem, gospodu župniku ter podjetju Akris. Vsem imenovanim m neimenovanim še enkrat iskrena hvala. Žalujoči nečak Janez z družino Zaloše 7. januarja 1996 ZAHVALA Odšla je bolezen, odšlo je trpljenje, ostala je solza in hrepenenje. Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega VALENTINA HRENA se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, izrazili ustno in pisno sožalje, darovali cvetje, sveče in z nami sočustvovali v težkih trenutkih slovesa. Posebej se zahvaljujemo dr. Andi Perdan za dolgoletno zdravljenje in patronažni sestri Nadi Fojkar za lajšanje bolečin v zadnjih trenutkih njegovega življenja. Iskrena zahvala pogrebni službi Hipnos za vso pomoč in za zaigrano Tišino, Modni konfekciji Kroj Škofja Loka in sosedi Mileni Sitar za iskrene in tople besede ob odprtem grobu. Se enkrat iskrena hvala vsem, ki ste ga spoštovali in imeli radi. Vedno bo ostal v naših srcih. VSI NJEGOVI Poljane, januar 1996 T MERKUR Gradbinka Žanova ulica 3, Kranj, telefon: 064 331 835 Slovesno odprtje prenovljene prodajalne Gradbinka bo v soboto, 20. 1. 1996, ob 9.30. grelnik vode Tiki, TG 80 E, 80 litrov podstrešne stopnice Elles, -j 6 990 00 SIT iz aluminija, 120 x 70 cm " ' 23.980,00 SIT stiropor, Izolirka, SGP 12 A, 5 cm 350,00 SIT/m2 Obiščite nas že to soboto! Prodajalna bo odprta do 13. ure. Zabaval vas bo ansambel Trio 3. Prvih 100 kupcev čaka praktično darilo, za VSE kupce pa so cene VSEH izdelkov (razen izdelkov po najugodnejših cenah v posebni ponudbi) za dodatnih 5 % nižje. štiridelna garnitura zidarskega orodja, Mullner 1.599,00 SIT POSEBNA PONUDBA: sedemdelna garnitura izvijačev Mullner, 360,00 SIT; rezilna plošča za kovino Comet, premer 230 mm, 370,00 SIT; lopata metača Muta, nasajena, teža 1,3 kg, 1.540,00 SIT; silikonski kit Termo, K 11 Transparent, 450,00 SIT; Tekapur TKK Srpenica, vsebina 750 ml, 740,00 SIT; stiropor Izolirka, SGP 12 A, 2 cm, 140,00 SIT/m2; Izotem Izolirka, V 4, rola, 2.520,00 SIT; podstrešne stopnice Elles, iz aluminija, 110 x 70 cm, 23.230,00 SIT; telefonski aparat ETA, 855/10, 6.990,00 SIT; plafoniera TEM Čatež, PL 17242, 1.770,00 SIT; plafoniera TEM Čatež, PL 17243, 1.990,00 SIT; prenosna svetilka TEM Čatež, 1.310,00 SIT; ALU-pločevina Impol, debelina 0,8 mm, 590,00 SIT/kg. Promocijski popust in akcijske cene veljajo od 20. do 27. januarja 1996. Količine so omejene. WC-splakovalnik Liv, Laguna, NM 3.850,00 SIT PRODAJNI PROGRAM: izdelki črne in barvaste metalurgije, gradbeni material, vodoinštalacijski material, elektro material, splošna železnina, zeleni program. Pomagajmo družinama Treven in Velikonje Solidarnost od Bohinja do Poljanske doline Ljudje z vse Gorenjske so pripravljeni pomagati družinama Treven iz Laniš in Velikonje iz Hobovš v Poljanski dolini. Kranj, 19. januarja - Ljudje se že odzivajo povabilu Gorenjskega glasa in Rdečega križa iz Škofje Loke, naj Eomagajo družinama Veli-onje in Treven, ki jima je ogenj za božične in novoletne praznike uničil vse imetje. Na žiro račun se je že nateklo nekaj denarja, ljudje prispevajo, kolikor morejo, še več pa jih ponuja posteljnino, oblačila, pohištvo, gospodinjske stroje... Družina iz Bohinjske Bistrice bo za pogorele dala dve postelji z nočnima omaricama, vzmetnicama in pripadajočimi odejami, spet drugi so pripravljeni odstopiti štedilnik, hladilnik, mizo, kavč, sedežno garnituro... skratka najnujnejšo opremo za stanovanje. Dali bi tudi oblačila in posteljnino, s Čimer pa sta za zdaj družini že oskrbljeni. Pri Mercatorju Izbiri v Tržiču bodo vsaki od prizadetih družin dali nov štedilnik ali pralni stroj, oglasila sta tudi zasebnika, ki bi brezplačno naredila opremo za kuhinjo ali kopalnico. Ljudje po vsej Gorenjski imajo za Trevnove in Velikonjeve pripravljene predmete za njihovo novo gospodinjstvo, zdaj je treba vse to le še razvoziti na prava naslova. Veseli bi bili, če bi se imetniku napak navedene telefonske številke). Sicer pa naša akcija še vedno teče. Denarna nakazila sprejemajo na računu RK Škofja Loka: 51510-678-8080 (s pripisom "za Laniše" ali "za Hobovše"). Ta teden se je na žiro račun Rdečega križa Škofja Loka nateklo že nekaj denarja. Prispevali so ga: VerČič, podjetje za trgovino in storitve Bled 40.000 tolarjev, Janez Rozman iz Pre- nam oglasil tudi kak prevoznik, doselj 13.000 tolarjev, po 5.000 ki bi brezplačno ah za malo tolarjev so prispevali Alojz denarja odpeljal darovano opremo družinama. Oglasi se lahko uredništvu Gorenjskega glasa, telefon 223-111, ali Rdečemu križu Škofja Loka, telefon 621-462 (prejšnjič nam je pri objavi njihove telefonske številke zagodel tiskarski škrat, za kar se vsem, ki ste klicali, iskreno opravičujemo, pa tudi Likar s Svetega Duha, K.V. iz Škofje Loke, Slavka Osredkar iz Kranja, Rok Lombar z Golnika; Franci Stanonik iz Zgornjih Bitenj je daroval 2.000 tolarjev, Jožica KoviČ iz Škofje Loke pa tisočaka. Vsem, ki ste že darovali ali pa še boste, se najtopleje zahvaljujemo. • D.Ž. 3^ Kamera presenečenja Gorenjskega glasa in TELE-TV Televizije Kranj Katera kaseta je boljša? Ko so kranjski televizijci 26. decembra snemali novoletno oddajo, v kateri je svoj šarm pokazala Andreja Makoter (če ne verjamete, lahko povprašate župana Vitomirja Grosa), se je snemalec Stane Hudo-bivnik zaklel, da bo Andreji osebno poklonil posnetek te oddaje. Njegova zaprisega je seveda prišla na ušesa tudi Dragu Paplerju in Rafku Bešiču, ki ustvarjata našo skupno akcijo Kamera presenečenja. In z njuno pomočjo je beseda postala meso. Tokratna oddaja je bila izpeljana malo drugače, saj smo Staneta na njegovem domu pričakali mi in ne on nas, kot je bilo dosedaj v navadi. Vedeli smo namreč, da je Stane kot navdušen nogometaš na "treningu" s svojo ekipo Britofške kokte (kokta je le sredstvo za zavajanje javnosti, v resnici je njihovo glavno poživilo pivo). In čeprav je na dom prišel ves upehan, je kar krepko odskočil, ko je v svoji dnevni sobi zagledal štajersko glasbenico. Toda moški je le moški, zato se je tudi Stane hitro opogumil in zaplesal z Andrejo na njeno zelo uspelo priredbo skladbe Dan ljubezni, ki je Dejvija Hrušovarja in ostale "pepelno-krvave pevce" vkovala med slovenske glasbene nesmrtnike. Ni dvoma, da je k temu svoj delež prispevala tudi Andreja Makoter sama. Ko sta se naplesala, je prišla na vrsto medsebojna obdaritev. Stane je Andreji poklonil prvi izvod silvestrske oddaje, Andreja pa mu je poklonila svojo zadnjo kaseto Dance. Kako bi lahko Drago skrbel za svojo rekreacijo, ali kako se je Andreja igrala s Stanetovimi otroki, lahko izveste danes ob 20.20 v okviru oddaje Odprti ekran na programu TELE-TV Televizije Kranj. • S. Subic, slika: T. Doki $TUDeWT3E So NA OtoTEST-N£M SHcOU ZMETAtt NA PARLAMENT OGROMNO 2A3C, ?c6vfLlt>V »N PARADIŽNIKOV. KM Pošta svetuje Naselji Podbrezje in Bistrica se bosta s 1. 2.1996 pripojili dostavnemu okolišu pošte 64202 Naklo. V naslovih zato uporabljajte poštno številko pošte 64202 Naklo. 97.3 Fn STEREO OD PONEDELJKA DO SOBOTE OB 9., 14. IN 18. URI GORENJSKA POROČILA STEREO