ZELEZAR
Leto XVII.	1977
April	Št. 4
ERESNIÍEVANJE ZAKONA 0 ZDREŽENEM DELE
DOHODKOVNI ODNOSI,
SAMOUPRAVNA
ORGANIZIRANOST
■	Akcija o uresničevanju ZZD v naši Železarni .poteka že od obravnave osnutka ZZD. Idelana je bila analiza stanja in obravnavana v najširšem krogu.
DS je na predlog DPO imenoval komisijo za pripravo in spremljanje akcijskega programa za uresničevanje ZZD. Samo konkretno delo pa poteka v 4 delovnih komisijah. ki se delijo na področja:
1.	Ekonomsko-finančno področje
2.	Medsebojna delovna razmerja
’ 3. Poslovodna in samoupravna . organiziranost
' 4. . Samoupravno normativno '.področje. -
Na nivoju TOZD in OSS pa bodo pripravljeno gradivo obravnavali posebni odbori, ki bodo sodelovali s strokovnimi komisijami in vodili razpravo v TOZD. Po sprejetju akcijskega . programa in po ‘ odločitvi o ; novi organiziranosti ■ ter. skladno s stališči in sklepi DPO Železarne bo treba najpozneje do konca novembra'1977 vse oblike združenega dela in sredstev, uredili njihovo vsebinsko zasnovo, vse do podpisa samoupravnega sporazuma o združevanju TOZD in DSSS v delovno 'organizacijo. .
■	PoglavitŽLa .naloga, ki izhaja iz akcijskega programa o urešniče-
vanju ZZD v naši Železarni je priprava koncepta za postavitev dohodkovnih ■odnosov án nové samoupravne organiziranosti. Železarne. Pri pripravi programa, smo upoštevali, stališča političnih organizacij, ter predloge iz razprave o uresničevanju ZZD, ki so bile podane po posameznih TOZD.
■ Resnost pristopa k uresničevanju ZZD sé kaže v-tern, ; da.vse strokovne komisije aktivno delá-jo, nekatere so že dale osnovna izhodišča V razpravo. Tabo je komisija za Urejevanje dohodkovnih odnosov dala v obravnavo osnutek principov pridobivanja prihodka na osnovi združevanja dela in sredstev, tér principe pridobivanja dohodka na. osnovi združevanja sredstev-.? ;f
V	prvem delu je prikazano oblikovanje dogovorjene cene ter pridobivanje in delitev skupnega prihodka roed TOZD, ki so sodelovale pri njegovem ustvarjanju.
V	drugem delu pa pridobivanje oziroma udeležba na skupnem dohodku TOZD, ki koristi združena' sredstva ene ali več TOZD.
Komisija Za pripravo modela delitve OD po delu je izdelala analizo obstoječega stanjh, pripravlja pa predlog o uresničevanju ZZD in bo material V roku dan v obravnavo-;
Komisija za pripravo osnutka tistega delg’ sporazuma, - ki se nanaša na medsebojno delovno razmerje delavcev v združenem delu
je pripravila material in je dan v obravnavo. Celotno področje medsebojnih razrheri j delavcev V združenem; delu je obravnavano v 4. poglavju ZZD, ki je razdeljen na 5 oddelkov.
Osnutek predloga samoupravne organiziranosti, ki ga je pripravila komisij a,'sloni na programu uresničevanja ZZD na osnovah globalne koncepcije razvoja in organiziranosti Železarne je zasnovan na vzporednem in istočasnem, procesu organiziranja temeljnih organizacij združenega dela in delovne' skupnosti skupnih služb, v delovno organizacijo Železarne. Vodilo pa je, -Samoupravno •' organiziranje in združevanje tistih delov delovnega procesa, ki so pri upoštevanju 'izhodišč' globalne koncepcije tudi dohodkovno povezani in odvisni. ...
Na' pobudo komiteja ZK Železarne Štore,, so se organizacije in društva dogovorile za program v počastitev' 85. rojstnega' dneva tov. Tita, 40 let tov. Tita na čelu ZKJ in 40-letnici ustanovnega kogresa KPS.
Tako bo v mesecu aprilu slavnostna seja komunistov Železarne Štore; praznovanje praznika dela pa bo letos še slovesneje kot pretekla leta. Organizirana bo skupna proslava dne 29. aprila v enem izmed obratov Štore II, dne 30. aprila pa bodo Gasilsko društvo Železarne štore, organizacija ZSMS terena Štor ter železarne: organizirali postavitev mlaja na Lipi ter v Štorah, kakor tudi ognjemet pri trgovini na Lipi. Kot vsako leto nas bo v Štorah 1. maja »prebudil«' naš pihalni orkester. Po končani budnici pa bomo naš orkester lahko spremljali na televizijskih, zaslonih v oddaji »Prvomajski zvoki«.
V dneh'od 18. do 25. maja bodo TVD Partizan-Kovihar, odbor za rekreacijo, ZSMS Železarne Štore ter obe šoli organizirali »Teden športa« v Štorah. Organizatorji so si zadali želo obširen program ter pričakujejo, da bo v. primeru lepega ■ vremena v encim tednu sodelovalo na prireditvah. ca. 1000 udeležencev od najmlajših do veteranov.
Največjo prireditev pa bomo Štorjahi spremljali v nedeljo, 29. maja, ko bo v Štorah tradicionalno že lO; srečanje gasilskih pionirskih ekip SRS in Hrvatske. Prireditev bo razdeljena na čisto gasilski del: ter na kulturno, zabavni del. ;Naše; gasilsko društvo, ki je organizator tega srečanja, se bo potrudilo, da bo prireditev
Komisija za samoupravno normativno urejanje medsebojnih odnosov' (samoupravne akte) je za svoje delo; sicer odvisna od sprejetih stališč, ki, jih posredujejo v razpravo ¿stale strokovne komisije. Neodvisno od tega gradiva komisija dela na pripravi stališč oziroma modela samoupravne organiziranosti v-celotnem kompleksu, tako na področju osebnega izjavljanja, kakor tudi delegatskega sistema na vseh nivojih. Model bo v kratkem pripravljen in posredovan v razpravo po dogovorjenem postopku.
Z akcijskim programom,, ki Zajema naloge in aktivnosti potrebnih za izvedbo organizacij e SOZD, delovnih in 'temeljnih organizacij^ . uresničevanje ZZD so v Železarni določene podrobne naloge, roki ter odgovorni za njihovo izvedbo.
uspela tako kot do sedaj vse gasilske prireditve in slovesnosti.
Počastitvi letošnjih jubilejev še bodo pridružili tudi naši godbeniki S; Samostojnim slavnostnim koncertom, ki bo 17. junija. Seveda pa bodo (sodelovali tudi na ostalih prireditvah, s samostojnim koncertom pa ¡bodo letošnje praznovanje še popestrili.
Že v času dopustniških dni pa se bomo člani kolektiva ter maši svojci sprehodili do naše prijetne izletniške točke na Svetini. V počastitev 4. julija, dneva borca, bo organizacija Zveze borcev NOV, v sodelovanju Z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami ter društvi organizirala kulturni program s slavnostnim govorom ter športno zabavnim programom. Upamo, da bomo tega dne' odhajali s Svetine oziroma Vrunčevega doma s prijetnimi vtisi,’ -tisti; ,ki pa se bomo peš podali na Svetino, pa tudi z osvojenimi TRIM značkami.
Praznovanja v letošnjem letu bomo nadaljevali za dan republike, Program praznovanja za dan republike bodo pripravile organizacije ZSMS.
Letošnje praznovanje ter slo-Vehosti bomo zaključili s praznovanjem 36. obletnice 'ustanovitve naše JLA. Organizacija Zveze rezervnih vojaških starešin se je obvezala;, da bo pripravila v počastitev tega praznika prijeten program.
Gornji članek ima namen, da s kratko vsebino seznani člane kolektiva o letošnjih praznovanjih v Štorah. Seveda pa bomo člani kolektiva O vsaki posamezni prireditvi seznanjeni v; :»Informatorju«/še bolj'podrobno.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Ob
prazniku
dela
vsem
delovnim ljudem iskrene čestitke
iiiiiiiiiiiiuiiiunmMHMiiiiuiiim!HiiiiiHiiiiiiMijuiniii|i!iiiiiiiiiiM!uiiíiiiiiimiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiii¡iiiii!!iiC
Počastitev pomembnih jubilejev
ANATOMIJA DOHODKA
Skromna rast in negospodarna delitev družbenega ¡proizvoda, Zniževanje dohodka ter pad reproduktivne sposobnosti združenega dela, selitev dohodka v negospodarske sfere in v proizvodnjo široke porabe, so značilnosti poslovanja leta 1976. V Slovenskih železarnah je realna akumulacija padla za eno četrtino. Vse je treba storiti, da se vrnemo v tirnico srednjeročnega načrta.
Nahajamo se v času velikega preštevanja in analiziranja rezultatov poslovanja v. letu 1976. V združenem . delu,, organih, gospodarske zbornicejisindikatih, druži benopolitičnih ¡.skupnostih ¡in celo v osrednjih političnih forumih razčlenjujejo sklepne račune, u-gotavlj.ajo:ruispehei i a- še že večjo pozornostjo ¡obravnavajo:*, odstopanja od začrtane., po ti kakovostne krepitve našega gospodarstva. Nervoza ni naključna, saj ;je lansko .. leto. bilo ■ prvo - leto .petletnega obdobja 1976 do 1980, ¿vsak spodrsljajev ¡količini »proizvodnje in strukturi .naložb,,v. blagovnih ter denarnih tokovih pa se lahko, neprijetno maščuje na dinamiko celotnega srednjeročnaga.obdob-ja. .	'
Že med letom smo ugotavljali, da .primdevanja za stabilizacija ne spremlja dinamična rast, ¡temveč ¡stagnacija proizvodnje, naravnanost za substitucijo uvoza in zlasti povečanje izvoza pa je vendar kazala resnično ¡dobre rezultate. Tudi. znižanje stopnje inflacije, ki je bila razpolovljena, je bil očiten uspeh, ugoden pa je bil tudi učinek predpisov o obvezni -poravnavi .sprejetih * obveznosti ma likvidnost -organizacij združenega dela. Zaključni računi pa so nam odkrili precej več, tudi to, kaj smo dosegli v načrtovanem kakovostnem premiku naše proizvodnje in gospodarjenja. Mnogo tistega, kar med letom ni bilo problematično, v dohodku zaključnih računov daje drugačno -podobo. Znižani dohodek je zmanjšal uspeh brzdanja inflacije, odstopanje od načrtovane strukture delitve družbenega proizvoda je dodatno znižalo reprodukcijsko sposobnost gospodarstva, nizka rast proizvodnje in zaostajanje razvoja načrtovanih prednostnih dejavnosti pa so u-pravičeno povzročili resno zaskrbljenost.
Odklon od petletnega načrta
Vsi naši poskusi, da -bi v reformi, stabilizaciji:: gospodarstva, zmanjševanju inflacije in uravno-vešerLjiu zunanjetrgovinske bilance prišli suhi preko . vode, -so ostali brez uspeha. Ni 'borbe brez žrtev in ranjenih pa tudi ¡ reformiranja gospodarjenja ni možno speljati brez velike samoodpove-di in naporov. Rešitve ni v oblikovanju lepih resolucij, temveč le v konkretnem delu v .tovarnah, v združenem delu in zavestnem usmerjanju pridobljenih materialnih dobrin za doseganje zastavljenih ciljev.
Spomnimo se leta 1965, ko smo j zaorali ledino reforme: Kljub -priseganju, da -bomo sprejete cilje dosegli, in kljub dobri volji vseh, ki je vladala na startu, so nas napori hitro omajali, neobdelana zemlja nam je bila pretrda in inflacija je zopet postala naša to-
lažilna »rešiteljica«. Tudi srednjeročni načrt za obdobje 1971 do 1975 je vseboval reformske sestavine, f napovedoval •strukturalne premike in dinamično rast ob ■stabilnejšem: gospodarstvu.-Žal so rezultati -tudi tega. petletnega obdobja ¡bili ¡daleč- od načrtovanih udfrjev,! prava a kriza pa je nastala v bilanci: zunanjetrgovinskega.1 prometa. Primanjkljaj se je stalno -povečeval, leta 19.75 pa ¡smo z, izvozom pokrili -le še dobropeslavicomašegaiUvoza,,Sloi venija pa le:4§:%j ,,
V petletno obdobje, od 1976 do 1980 smo ¡-vstopili z-¡velikimi am-. bicijami. Res/dc, da se-, je. načrta-; vanje nekoliko izavleklo, ¡sredi ,prvega. leta novega,-¡srednjeročnega obdob j a ¡p a smo ¡že r azpolagali ¡z i zveznim 4m republiškim družbenim , planom/ ,ufki • načrtuj eta stopnjo - rasti i družbenega-..- proizvoda, odpravljanje strukturalne ga neskladja gospodarstva, izenačevanje območne razvitosti, znižanje zunanj etrgovinskega pri-¡•manjkljaja in uravnovešenjeVpIa-I čilne: bilance, stabilnejše ¡ cene, jačanje dinarja in skladno rast življenjske ter družbene ravni. V pred osmimi meseci sprejetem družbenem planu SR Sloičnijp-.Za obdobje 1976 do 1980 je predvideno povečanje družbenega proizvoda celotnega gospodarstva od 82 milijard, doseženih leta 1975, na 110 milijard leta 1980, kar je 6 % letna rast. Plan dalje predvideva, *da b.o v strukturi družbenega proizvoda delež za naložbe., v osnovna sredstva povečan od 17,8 na 19 %. :
Prvo leto petletnega obdobja od 1976 do 1980 je že za nami, rezultati, ki smo jih dosegli, pa so taki, da so omajali temelje celotne zgradbe.družbenega načrta. Namesto ,6,%. .smo v Sloveniji dosegli le 2,9 % rast družbenega proizvoda celotnega gospodarstva in še to z, neugodno -strukturo. Naše^zadovoljsivo, ida smo v tem letu. delež pokrivanja ; uvoza z izvozom dvignili , na 72%; in znižali inflacijo na okrog 10 %, sta nam,, zagrenila,, predvsem padec: dohodka ¡in' znižana reprodukcijska ;■. -sposobnost gospodarstva. Nižja - inflacija sc r.czultira v nižjem ¡dohodku, nižji tivoz je vglav nem. plod festrikcijskih ukrepov,, zboljšana likvidnost pa je učinek zakonskega predpisa. Kakovostnih premikov, kot so resnično zniževanje 'stroškov proizvodnje,, strukturalno izboljševanje gospodarstva, .usklajevanje porabe ter povečanje reprodukcijske sposobnosti organizacij združenega dela v tem letu torej nismo do-. segli. Edini pravi gospodarski uspeh je-povečani izvoz, ki je leta 1975 v primerjavi s predhodnim letom bil 20 % večji.
S takimi rezultati se ne odmikamo samo od petletne rasti družbenega proizvoda, temveč ža-
gamo tudi vej o, ki naj bi krepila gospodarski potencial. ¡Nizka gospodarska rast .in avtonomno poviševanje osebnih dohodkov, skupne ter splošne porabe , so tako ¡znižali akumulativnosi proizvodnih organizacij- združenega dela, da smo v resni nevarnosti, od kje črpati sredstva za predvi-d 5 deni razvoj.
‘V SR Sloveniji -Smo v letu 1976 ¡družbeni proizvod v primerjavi ; >s predhodnim letom nominalno povečali za T5’0™ osebni dohodki, skupna in splošna poraba pa so porastli ¡.za .22,-9 %. V tem razkoraku se jasno vidi odstopanje od planskih proporcev, saj bi te vrste porabe morale rasti počas-” neje od družbenega proizvoda. Ponovila ¡se jc ppraksa iz prejšnjih fet, ,ko so osebna in skupna poraba:, ¡šle svojo. pot risa. znižanje' poslovnih: -sredstev ,y. združenem, delti je .-samo neizbežna posledica, takega.¡ gibanja.. ¡ ,
Zanimivo ¡je* da glavni odkloni prihajajo :iz, neproizvodne isfere. To velja ¡¡tako.-pri ¡gibanju-¡zapos slo van j a, ¡kot pri »rasti osebnih prejemkov. Tzgleda, da družbeno deloifSamo nima moči. upreti-¡se razraščanju negospodarske-¡¡sfere,, četudi , ta neposredno ¡ duši ¡njegoe vo irast;. «Msfvse bo^ .morah ¡zavedati; ¡da življenje ni samo sladkost, temveč ' je tudi'[trdo .delo:
Priznati- moramo,*--da -%ta se nam'življenjska in énjSbfl6t^«a-ven-dvignili nad-¡stopnjo družbe* ne produktivnosti. Lani sta -prvi-dve ras tli,- ¡produktivnost - pa ¡je padala. ■ 'Vse. ceste* in parkirišča so polna avtomobilov, -izgleda kot da smo v Indiji tkoromandijii' Socialne in razne druge ¡dajatve smo ¡razvili do take dimenzije, da prisotnost na delu prinaša -več • kotknjegova -učinkovitost. -Tudi* spodbujanje proizvodnje izdel-kovti^ebne porabe smo tz-raznimi načini kreditiranja > tako ■ razširili, da j‘e proizvodnja-sredstev za delo in investicijske opreme ostala v podrejenem položaju, kar je v nasprotju z intencijami srednjeročnega načrta. To pomeni, da ni problematična samo nizka stopnja rasti družbenega- proizvoda, temveč tudi njegova struk-
Železarne niso izjema
; Delavci Slovenskih železarn so m svojih ¡tovarniških,;|lgiasilih ■ spro t no| n seznan j eni o gibanju proizvodnje v delovnih -organizacijah: ¡in za pelatni,| sozd. Tudi glavni zlasti- naturalni dosežki y celotnem lanskem letu so že januarja bili. objavljeni. Delavci v .tozdih so na zborih obravnavali tudi svoje zaključne račune in zaključne racime delovne organizacije, kateri pripadajo, manj pa je znanega o zbirnem zaključnem računu celotnega sozda SŽ.
Gibanje proizvodnje, porabljenih sredstev blagovnih in denarnih tokov ter doseženega dohodka v SŽ ne kaže nič specifičnega, vse je bilo., .p.qgpjgaO-.5.-Splošno, jugoslovansko stvarnostjo;.: Kar nam je naj manj. .iKŠ.eč,'jb, padpc proizvodnje jekla,' blagovne pro-izvodnje,- prodaje .in logična ¡ po-sladioa. takega gibajijapadec realne*. -vrednosti .-¡dohodka in aku-mulati vnos ti delovnih organizacij.; Slovenskih železarn. Osnovne zna-čdnosti^zibišoga. zaklj;učneiga..ra-čun&iSž šoj nižja, proizvodnje,, ja, eno», „četrtino znižana. realna reprodukcijska sposobnost, a. poslovnih .izgub ni. SmO sozd, ki tli: ma izguba v katerem ,..v.¡nobenem, tozdu niso obvezni sanacijski posegi-, a je vendar 'v dohodku -toliko ¡osiromašen/: da ¡so srednjeročni ¡ „raz voj ni načrti. v resni nevarnosti.
Potem,, ko je bila lansko leto stagnacija 'proizvodnje očitna, so se z improvizacijskimi ukrepi v obliki : kreditov dajale injekcij e . za pospešitev porabe; pri tem pa se je domače povpraševanje povečalo le za blago- široke porabe, oživela je predelovalna ' industri*' ja, ki je vplivala na to, da smo v Sloveniji v ■ celem -letu družbeni proizvod realno vendar-povečali; za 2,-9 %, ali žal ob znižani proizvodnji /investicijskega • blaga in sredstev zardelo, kar-je neposredno vplivalo tudi pa porabo jekla in drugih izdelkov’ Slovenskih železarn. Povečani izvoz je delno* kompenziral znižano prodajo doma, ni pa v celoti rešil problema plasmaja izdelkov1; -
Podrobni dosežki SŽ v letti 1976:
tura.	so naslednji:	Indeks 75/76
—- surovo jeklo	' 777.5671	98 1
— blagovna proizvodnja	713.0061	96
— eksterna realizacija	7.436.5 milij. din	99
v«— izvoz	44,555.600 $	115
—j osebni doh. bruto	1.282,5 milij. ¡din	123
i— bruto akumulacija	812,7 milij. din	91
— družbeni .proizvod	2.746,3 milij. din	106
— število zaposlenih	16.887 delavcev	103
Padec produktivnosti, akumu-lativnosti ali reprodukcijske sposobnosti je v Slovenskih železarnah kljub prednosti, ki jo ima proizvodnja jekla v družbenem planu, torej očiten. To se vidi tudi iz gibanja družbenega proizvoda. Medtem ko je ta v Sloveniji lani nominalno ¡bil 15 %, višji kot leta 1975, je v Slovenskih železarnah porastel le za 6 %.
Pregled dosežkov po dejavnostih .znotraj sozda SŽ prav tako kaže.-splošna odstopanja od in-tencij družbenega plana. Železarne so bruto akumulacije dosegle
701,8	milijona din ali 89 %,• predelovalci pa 107,7 milijona din ali 112 %; Med železarnami je izjema le Železarna Ravne, ki je bruto akumulacijo povečala za 17 %, med predelovalci pa Tovil, ki je v bruto akumulaciji za le-
tom 1975 zaostal ža 14 %. Največji padec bruto akumulacije' je bil na Jesenicah ih to za 24 %, kar je predvsem odraz strukture proizvodnje.
Zanimiva je korelacija dohodka in izvoza. Na splošno se trdi, da izvoz znižuje dohodek, kar pa velja le takrat, če se blago lahko proda doma, ko so običajno cene višje, nikakor pa to ne velja za proizvodnjo, ki. doma nima kupca. Tudi v Slovenskih železarnah je izvoz največji uspeh leta 1976. Na zaposlenega so izvozile za 2.638$ blaga ali 12 % več od leta 1975. Največji izvoz med železarnami 3.180 S na delavca je dosegla Železarna Ravne, ki ima relativno naj višjo bruto akumu-. lacijó.-Podobno pa Velja tudi za predelovalce. Veriga Lesce, ki je lani izvozila -za 4.396$ izdelkov
na' delavca, je imela bruto akumulacijo višjo od predhodnega leta. Tudi ‘Plamen Kropa, ki je lani izvozil celo za 9.792 $ blaga na delavca ali 29 % več od predhodnega leta/je imel 10% višjo bruto akumulacij o od leta 197S. j Res je, da to še ni končna resnica. Razlike so med izdelki črne metalurgije in predelanim -jeklom, valj animi izdelki in istrojd ter strojnimi deli, dalje med izvozom v države' SEV in izvozom v zahodne države. Velja pa vendar eno: izvoz bogati-in širi pro-■dajo Slovenskih železarn, zato je odločitev, da ga moramo stalno povečevati, pravilna. To se je dobro pokazalo zlasti tedaj, ko recesija pesti' tudi jugoslovansko -gospodarstvo.
Povratek na začrtano tirnico
. Nahajamo se v drugem letu petletnega ¡obdobja od 1976 do 1980, To ietó bo odločilno, ali bomo uresničili osrednje naloge srednjeročnega družbenega načrta, tako na področju samoupravne preobrazbe po zakonu o združenem delu in ¡drugih, sistemskih predpisih, kot v materialni sferi, kjer naj bi ulovili dinamiko-rasti družbenega proizvoda. Družbeni proizvod, njegova rast in struktura sta pogoj za doseganje vseh drugih,načrtovanih ciljev od naložb v razvoj do povečevanja o-sebne; skupne in splošne porabe.
-. Gospodarski rezultati, v letu -1976 nas morajo strezniti in s skupnimi napori • moramo' p ono v-no uravnovesiti delitev družbenega proizvoda. Vemo,- da se je nečemu odpovedati zlasti v sferi 'življenjske in družbene ravni težko, zato bi rešitev morali, prednostno iskati v povečevanju proizvodnje in le v manjšem obsegu ¡ .v drugi strukturi delitve družbenega proizvoda. Ker smo v preteklosti izhod iz zagate običajno iskali po liniji najmanjšega odpora, se moramo sedaj resno baviti s takimi rešitvami, ki vodijo k rentabilnejšemu in učinkovitejšemu delu, boljšemu izkoriščanju proizvodnih zmogljivosti, 'smotrnejšemu investiranju in ne nazadnje k optimalnejši delitvi realnega družbenega proizvoda. Na poti poviševanja dohodka, ki naj bi nas .rešil vseh nadlog,, pa nam pretijo tri nevarnosti:
Prva nevarnost je: v poviševanju, ¡cen. Ni dvoma, da so prodajne cene pomemben faktor dohodka, res pa je tudi, da ga je .z dviganjem teh možno brez truda povečati. Težje pa je dohodek povečevati z ekonómizifáñjéín proizvodnega, procesa, specializacijo ; izdelkov, povečanjem produktivnosti, enostavno s kakovostnimi ¡gospodarskimi prijemi. Povišanje cen nas neizbežna vodi k zniževanju vrednosti dinarja in •v strugo inflacije ,:z vsemi svoji- ■ mi posledicami. Zavedati pa se je treba, da. združeno delo pri zahtevah za dviganje prodajnih . con ni osamljeno, podpirajo ga vsé tiste strukture, ki so na do' liodkii gospodarstva zainteresirane, zato je razumljivo, zakaj taka moč pritiska. Samoupravna družba mora imeti toliko življenjske moči, da ¡se lahko uspešno upre vsem poskusom bicz ustvarjalnega dela .priti do dohodka.
'• Inflacija jé poživilo, če ga je malo, požene kri po organizmu; če ga je preveč, pá postane škodljivo in življenjsko nevarno. In-, flacija pomeni neprestano razlaščanje v združenem delu, ogr-óza-
nje socialnega položaja delavca, dušenje varčevanja, spodbujanje nekoristne, porabe in prej ali slej povzroči devalvacijo valute z vsemi posledicami.
Druga nevarnost je napad na izvoz. Splošno je že razširjena zmotna trditev, da izvoz znižuje dohodek, ,da ¡je nedonosen in zato. neposreden vzrok za dohodkovne težave. Ni težko utemeljevati, zakaj moramo izvažati. Prvo zaradi tega, ker brez izvoza ni uvoza, drugo ker izvoz izboljšuje izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti, tretje ker omogoča transfer znanja, izkušenj in tehnologije ter dalje, ker je merilo naše resnične ekonomičnosti proizvodnje. ¡Dokler naši športniki samo medsebojno tekmujejo, izgleda da so .dobri, drugače pa je takrat, ko se srečajo s svetovno elito. Tudi delovne organizacije se ha zunanjih trgih;srečujejb s _šve-tovnimi ekonomskimi dosežki.
Domači tržni prostor je. pre-ozek: to še posebej velja za obsežne zmogljivosti izdelkov 'široke porabe, zato moramo zlasti v Sloveniji po Vseh mogočih linijah spodbujati izvoz in napraviti vse, da bo njegov delež v skupnem prihodku gospodarstva neprestano rastcl. Zmotno bi bilo zahtevati, da bi izkupiček od ¡prodaje v tujino moral proporcionalno pokrivati vse poslovne stroške in. daj at-Ve, v vsakem primeru pa izvoz pomeni prihodek, ki rie zmanjšuje, temveč povečuje dohodek. Če . bi te logike ne bilo, bi se tudi druge države izvozu odpovedale.
Tretja nevarnost so,'družbeni privilegiji za tozde oziroma delovne organizacije š poslovnimi izgubami. Že se poskuša sredstva poslovnih bank, zavarovalnic, rezervnih skladov in podobno brez široke verifikacije zdru: ženega dela prednostno kanalizirati za pokrivanje -in sanacijo poslovnih izgub. Brez anatomije dohodka, ugotavljanja njegovega padca in .-vzrokov za splošno znižanje .akumulativinosti tozdov ni možno .združena, sredstva solidar-. nostno ..usmerjati le na. tiste, ki čakajo na družbo. Ocena ,gospodar jen j a znotraj organizacij zdrm ženega dela bi smela biti edini kriterij za solidarnostno intervencijo.. .
Splošno je poznane), da :v naši praksi do sedaj višina /osebnih dohodkov ni bila odvisna od dohodka. Imahio primere, ko imajo delavci v tozdih s poslovno izgubo višje: osebne prejemke bd ‘ tistih s . presežkom dohodkov. Imamo vrsto. primerov, ko so se delovne organizacije z napori za zajemanje notranjih rezerv, ža-| vestnim zadrževanjem osebnih dohodkov in notranjo solidarnostjo. kljub objektivno.pogojenemupadanju' dohodka . izognile izgubam.. 'Poseben problem- pa .je usmerjanje: .dohodka poslovnih bank žac pokrivanj e- izgub združenega dela, -	.	-
• Letp'.l976 j2 bilo značilno po. . preofciaio. na padročj u lik vid np-stT--Z]aškL-fište delovne, orgahiza-i cije, ki so v prejšnjih letih svoja . sredstva ■ vezale pri kupcih m imele velike terjatve,.; so Člam naen-krat dobile-plačaii® blago. V-Slovenskih železarnah so terjatve padle za 740- mili j oriov 'din. Sredstva na žiro računih. so se zato povečala inhe pojavila v poslov • nih ¡banka na vpogled z nizko o-bfestno mero. T Ljubljanski-banki je delež združenega dela v bi-
lančni vsoti stalno padal, lani pa se je povišal od 32% na 36 %. Ker so poslovne banke tako poceni pridobljena .sredstva posredovale gospodarstvu v obliki kreditov po običajni obrestni meri, je nastal v. bankah 'nepredvideno visok dohodek; v delovnih organizacijah, ki so prej od terjatev prejemale zamudne obresti, kar zlasti velja za ¡ železarne, pa •je bil proces obraten.
Nekateri so prepričani, da je del presežka dohodka bank treba vrniti tistim organizacijam združenega idela, ki jih je banka kreditirala, obstaja pa tudi druga logika, da ga je treba vrniti tistim, ki so sredstva -.varčevale in v bankah združevale.;. Združevanje sredstev v banki je pogoj financiranja tekočega poslovanja in razvoja, zato sta spodbuda in motivacija vlagateljev pomembna. .
Vemo, da so vsa razpoložljiva sredstva premajhna, da bi-gospodarstvu vrnila znižano reproduktivno sposobnost, vrnejo jo lahko le ¡povečani. družbeni 'proizvod; rast stopnje razvitosti in ustrezna delitev narodnega dohodka. Zato je treba, podvzeti vse, da se bo spodbujanje' tvornega 'dela in ustvarjanja dohodka povečevalo. Inflacija, izkoriščanj e deviz brez sodelovanja -pri izvozu, podpiranje slabih gospodar j ev, inpodob-rio, j e izkoriščan j e ,p rižadevnrh .in ustvarjalnih, zato ne.bi smeli bitj svojina samoupravne družbe.
Lahko bi govorili še o eni nevarnosti, to. je o Strahu pred težo uresničevanj a družbenega plana Slovenije in dogovora o temeljih tega dokumenta za obdobje 1976 do 1980. Res je, da smo veliko časa -že izgubili in da tudi prvo četrtletje še ni prineslo velikega preobrata in da nas. še pestijo, velike težave, pa vendar: prej bomo pljunili v roke, več bomo do konca sedanjega srednjeročnega obdobja dosegli. Važno je predvsem, da ne ¡izgubimo izpred oči -temeljnih ciljev za leto 1980:	povečanje proizvodnih
zmogljivosti, od- energije, ¡surovin, repro dtikcijskega materiala, .hrane do izdelkov predelovalne industrije. Temeljito bo zato tre-
ba realno povečevati dohodek iri v delitvi družbenega proizvoda pustiti plodove predvsem tistim, ki jih pridelujejo, da bTpo novi setvi dajali še boljšo letino.
.Tudi za nas, ki delamo v ozdih ih skupnih službah Slovenskih železarn, veljata ista logika in dolžnost. Prvo leto ¡uresničevanja sporazuma o temeljih- srednjeročnega načrta proizvodnje in razvoja nismo dosegli predvidenih ciljev. Za dinamiko rasti smo zaostali od proizvodnje surovega jekla do gotovega ¡blaga in skupnega prihodka -ali iztržka od prodaje; Najbolj smo se petletni Ib niji približali v izvozu in predvidenih investicijskih naložbah.
Začetek drugega leta petletnega obdobja 1976 do 1980 nam še vliva velikih upov. Nimamo Še zbranih podatkov za prvo četrtletje, . vendar - z rezultati prvih dveh mesecev ne moremo biti zadovoljni. V primerjavi z gospodarskim; načrtom smo dosegli: .surovega jekla 133.049 ton ali 99%; gotovega blaga 119.690 ton ali 94 %, fakturirali 1,268,6 milijona din blaga in storitev ali 85 %, izvoza pa 5 milijonov S aH le 61';% gospodarskega načrta.
V letošnjem letu imamo torej izredno obsežne in pomembne, naloge. S široko akcijo v vseh tozdih; DO iri skupnih službah moramo povečati materialno u-stvarjalnoSt, kakovostno zboljšati ’ proizvodnjo,- okrepiti konkurenčno sposobnost, povečati .ob-1 šeg ¡prodaje doma in v tujini ter pravočasno zasnovati ¡in izdelati ekonomsko: učinkovite • pfojekte srednjeročnega razvoja. Enako pornembne pa so. tudi' naloge u-vel j a vi jan ja zakona o združenem delu, razvoja ¡dohodkovriih odnosov ni uresničevanj a pogojev, ki bodo delavcefn v .tozdih resnično ©mogočih, da bodo; razpolagali z ustvarjeriim dohodkom in ga v svobodni delitvi ter združevanju korisiSli za boljši: jutrišnji , dan.
Vse to pomeni korekturo od-klona.in vračanje nazaj v tirnico petletnega plana ¡razvbja tehnologije in proizvodnih zmogljivosti ter rasti' družbenega proizvoda.
Gregor Klančnik
iiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiimimiMiiiiiiiiiiiiiiitiimiiiiimiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiii
Iz tovarne traktorjev: na montažni liniji
POTI K REALIZACIJI SREDNJEROČNEGA
Blagovna proizvodnja (v 1000 kg)llr,',;¥“
Delovna organizacija	Izvršitev gospodar- skega načrta	Izvršitev razvojnega programa
železarna Jesenice	96,1	92,6
železarna Ravne	87,0	87,0
Železarna štore	100,0	93,2
Skupno železarne	95,3	93,2
Plamen Kropa	103,3	103,3
Tovil Ljubljana	87,0	81,7
Veriga Lesce	102,1	102,1
žična Celje	73,9	81,7
Skupno predelovalci	91,3	94,3
Skupno Slovenske železarne	95,1	93,3
Za nami je prvo leto srednjeročnega razvojnega programa za obdobje 1976 do 1980. Temelji načrta za razvoj proizvodnje in naložb z načeli in cilji so bili potrjeni s podpisom samoupravnega sporazuma dne 29. julija 1976. Na podlagi sprejetih okvirjev, osnov in ciljev, zajetih v členih samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega načrta proizvodnje ter razvoja Slovenskih železarn za obdobje 1976— 1980, so posamezne temeljne organizacije in delovne organizacije kot celote v okviiru sestavljene organizacije sprejemale in potrdile svoje razvojne plane. Časovno je potrjevanje srednjeročnega programa potekalo med letom 1976, torej kasneje, kot so se pripravljali osnovni podatki za gospodarski načrt za prvo leto petletnega razvojnega obdobja. To časovno neskladje ima za posledico tudi neskladje podatkov za prvo leto. Gospodarski načrt je bil pripravljen še v času, M je dopuščal pričakovanje boljših uspehov, kot jih je prineslo prvo poslovno leto. Zadnji popravki razvojnega programa so bili sprejeti šele proti koncu leta.
V času sprejemanja srednjeročnega razvojnega programa ste bili za. svojo delovno organizacijo seznanjeni z vsemi podrobnostmi razvoja proizvodnje in vlaganj do leta 1980. Uresničitev postavljenih nalog in ciljev spremljate v vsakdanjem delu in v tekočih informacijah v okviru svoje temeljne .organizacije združenega dela in med obveščanjem za dogajanja v delovni organizaciji. Namen tega prispevka je, seznaniti vas o tem, kako je bilo po podatkih zaključnih računov izvršeno prvo leto srednjeročnega načrta za sestavljeno organizacijo Slovenske železarne in kaj se je dogajalo v drugih DO v o-kviru SŽ.
Kaj investirajo in katere naložbe so še v načrtu, da bi izvršili srednjeročni razvojni program.
Stanje izvrševanja srednjeročnega načrta
Izvršitev sprejetih temeljev in osnov v preteklem letu razvojnega programa ni zadovoljiva. Zaradi znanih težav z možnostjo prodaje na domačem tržišču in v izvozu razpoložljive proizvodne zmogljivosti niso bile polno izkoriščene. Načrt proizvodnje jekla je bil v železarnah v gospodarskem načrtu praktično, istoveten z načrtovano dinamiko po srednjeročnem planu za leto 1976 in je tudi izvršitev ista — 96,7 %.
Pri blagovni proizvodnji so načrtovane količine v gospodarskem načrtu pri večini delovnih organizacij enake ali nižje, kot v srednjeročnem planu. Edino v Žični je letni plan predvideval za 10,4 % večjo proizvodnjo, kot dinamika razvoja za preteklo poslovno leto. Zaradi navedenega se tudi izvršitev prvega leta razlikuje od podatkov, s katerimi ste hili že seznanjeni za leto 1976, vendar jih za primerjavo ponovno navajamo v naslednji tabeli:
Podobne razlike kot pri količinah, so nastopile tudi pri vrednostih načrtovane prodaje, kar
Iz navedenih podatkov razumljivo izhaja, da niso bili doseženi premiki načrtovani za izboljšanje produktivnosti. V izvozu smo zaostali za 10,9 % za vrednostjo, predvideno za realizacijo v letu 1976 po določilih samoupravnega sporazuma o temeljih razvoja. |
Zaposlenost je bila sicer nižja kot je predvideval načrt, pa vendar za T% večja, kot leta 1975, kar pri nižji proizvodnji kot leto poprej pomeni celo nazadovanje v produktivnosti.
Nižja proizvodnja in nižja vrednost prodaje od predvidevanj ima za nujno posledico tudi nižjo akumulacijo in s tem manj sredstev potrebnih in načrtovanih za uresničitev naložb srednjeročnega razvojnega, programa.
Finančno izvrševanje plana investicij je potekalo sorazmerno ugodno, če upoštevamo vrednosti naložb po predvidevanjih gospodarskega načrta, je izvršitev v železarni Jesenice 86,2%, v železarni Ravne 68,6% in v železarni štore 156,1 %.
Pri Plamenu so investirali precej več in je izvršitev 135,7%, v Tovilu samo 9,7%, v Verigi
59,0	% in v Žični 27;4%. Skupno je bilo porabljeno 980 milijonov din ali 86,5 % predvidene vrednosti. Več kot tretjino porabljenih sredstev je bilo lani porabljeno za hladno valjarno Železarne Jesenice.
Po dinamiki razvojnega programa je bila realizacija celo večja od predvidevanj, predvsem ker so bile načrtovane vrednosti investicij pri večini delovnih organizacij precej nižje in bližje pogojem možnosti. Največji vpliv na ugodno finančno izvršitev so imele investicije, ki so se nadaljevale iz pretečenega obdobja in so še v teku ali pa so bile dogo-
je razvidno tudi iz naslednjega pregleda o izvrševanju načrta eksterne realizacije:
tovljene v letu 1976. Med temi so najpomembnejše: hladna valjarna Železarne Jesenice, rekonstrukcija žične valjarne v Železarni Jesenice ter obrat za proizvodnjo traktorjev v železarni štore.
Po i5 mesecih, ki so že pretekli za realizacijo srednjeročnega razvojnega programa moramo žal ugotoviti, da so šele sedaj uresničene za pričetek izgradnje nekaterih pomembnejših novih projektov, ki so podlaga za uresničitev načrtovanega razvoja. Dejstvo je, da znaša dosedanja kasnitev najmanj leto dni.
• Novi projekti, za katere je zagotovljeno financiranje in pri katerih so oskrbljena tudi soglasja za potrebna devizna sredstva za uvozno opremo, predstavljajo po svoji vrednosti komaj islabo tretjino vrednosti naložb v osnovna sredstva predvidenih v srednjeročnem razvojnem programu do leta 1980..
Projekti v izvrševanju
V Železarni Jesenice so že prevzeli del opreme, ki jo potrebu-. jejo za urejanje halde, drugi del je v naročilu. Obstoječi odval bo-, do ponovno odkopali in preseja-
li.	Uporabno staro železo bodo poslali v peči, 'preostali del »jalovine« pa delno uporabili kot gradbeni material. Za izboljšanje priprave starega železa so v Železarni Ravne- naročili 'velike škarje s predstiskanjem. Na teh Škarjah bodo letino lahko pripravili okoli .60.000 ton starega železa želenih dimenzij.
Za obstoječo 701 elektroobloč--no peč »Lectromelt« so kupili induktivni mešalec. Del opreme je že prispel, peč bodo preuredili do konca 'letošnjega leta.
Do srede leta bodo končali rekonstrukcijo elektroobločne BBC peči in jo ponovno usposobili za obratovanje. Za gospodarnejše delo v jeklarni in za odpravo ozkega grla v valjarni blunting bo dala svoj doprinos petžilna naprava za neprekinjeno vlivanje gredic. Investicija bo pričeta letos in bo dokončana v letu 1979. V žični valjarni so v teku dela na tretji žili. Med gradnjo se je pokazala potreba za dodatna dela in opremo, za katero j e. v teku postopek pridobivanja potrebnih soglasij za financiranje in uvoz. / Nov brusilni stroj za slabe je že prispel, v teku je priprava temeljev in montaže. Stroj bo u-sposobljen za delo predvidoma sredi letošnjega leta.
V	teku je tudi povečanje zmogljivosti jeklovleka.
Do konca letošnjega leta bo povečana kapaciteta proizvodnje C02 — varilne žice. Montiran je bil 6-stopni stroj za vlečenje patentirane žice. Za delo je bila u-sposobljena, dopolnjena in predelana, iz Železarne Ravne prene-šena, naprava za proizvodnjo diskov. V teku je razširitev proizvodnih kapacitet elektrodnega oddelka.
V	teku je še več spremljajočih investicij, kot so: vročevodni kotel, turbokompresor, dopolnilo strojnih delavnic, nove lokomo-. tive in drugo.
V	železarni Ravne je v naročilu procesni računalnik Za jeklarno.
V	teku je modernizacija adju* staže valjarne, ki ima dograjen tudi drugi del hale, Dokončane so garderobe valjarne in livarne.
V	kovačnici je nova ogrevna peč, nova 10-tonska žarilna peč in naročen je 2,5-tonski manipulator.
Za vzmetarno je nova oprema iz ČSSR montirana, v teku leta ■ bo kompletirana cela proizvodna linija listnatih vzmeti.
V	strojni obdelavi so dobili 20 novih strojev in novo peč za na-puščanje. .
V	novi hali za proizvodnjo industrijskih nožev so postavili nekaj dodatnih strojev in peč za napuščanje. Dokončan je nov kemični laboratorij za potrebe metalurške, proizvodnje in manjka samo še kvahtometer, da bi v celoti služil želj enemu namenu.
m.	. .. ,oudntt||
s<	?	#	|; -T ■■coitWl 1	1 f ...$
■hBhHIm
Tovarna traktorjev: montaža koles
Delovna organizacija	Izvršitev gospodar- . skega načrta	Izvršitev . razvojnega programa g
Železarna Jesenice	93,1	90,7
železarna Ravne	92,8	92,8
železarna štore	84,5	883
Skupno železarne	91,2	90,6
Plamen Kropa	106,8	87,8
Tovil Ljubljana	88,3	88,3
Veriga Lesce	99,8	93,3
Žična Celje	78,1	98^
Skupno predelovalci	91,5	90,9
PLANA RAZVOJA SLOVENSKIH ŽELEZARN
. Največja investicij a' Železarne Ravne je gotovo nova linija za kovanje, ki predstavlja prvo fazo rekonstrukcije obstoječe kovačnice in posodabljanje tehnologije. Na novem kovaškem stroju bodo lahko kovali okroglo 80 do 200 mm. Finančna sredstva imajo zagotovljena in pričakujejo, da bo V kratkem rešeno tudi vprašanje potrebnih deviznih sredstev za uvozno opremo. |
VEČJI PROJEKTI ZA REALIZACIJO RAZVOJNEGA PROGRAMA DO LETA 1980
V	Železarni Jesenice , morajo misliti na postopno ukinjanje proizvodnje' jekla v SIVI pečeh. Predhodno je , treba zagotoviti-zamenjavo za opuščeno proizvodnjo, za kar predvidevajo izgradnjo nove jeklarne. V obdobju do leta 1980 je predvidena postavitev .nove . elektroobločne peči z letno zmogljivostjo okoli 200.000 ton jekla v slabih, ulitih ¡pretežno na napravi za neprekinjeno vlivanje.
V	jeklarni je predvidena postavitev naprave za. vUkumira-nje jekla, kar je nezdružljivo vezano na sodobno tehnologijo proizvodnje nekaterih vrst jekla, ki predstavljajo pomemben del njihove proizvodnje.
Z nabavo dodatnih vlečnih kapacitet imajo namen doseči v srednjeročnem razvoju predvideno kapaciteto jeklovleka, ki naj bi dala leta 1980 proizvodnjo
24.000	ton.
Za potrebe lastne predelave in ža vložek, ki ga potrebujejo za izdelavo ojačitev avtomobilskih.
. gum, nameravajo, povečati proizvodnjo patentirane žice.;.;
'. Razumljivo so na navedene investicije vezane tudi naložbe za zagotovitev energetskih medijev, transporta in Vzdrževanja.
Dve področji, ki jih urejajo zakonska določila, in samoupravno sporazumevanje, ne bosta dopuščali odloga. Zaščita okolja ne samo,, da terja, izdatne naložbe ob novih investicijah, zakonski“ predpisi' zahtevajo tudi uredi lev obstoječega stanja. Večja naložba bo odipraševanje obstoječih elektfoobločnih peči in pa kom-kompleksna ureditev čiščenja odpadnih vod.
Gradnja plinovoda za dobave zemeljskega plina iz ZSSR je že ■v teku Do Jesenic bi .moral biti plinovod'; gotoV v letu 1979. Do takrat je treba ’ zgradili vse potrebno tudi za možnost; uporabe, zemeljskega plina v železarni.
' - Nadaljevanje gradnje hladne valjarne,.'ki naj bi po . prvotni zamisli: ..sledila” sedanji .fazi po 'polni ^uvedbi novih naprav, je ostalo zaenkrat odprto vprašanje tržnih zahtev in ekonomskih pogojev.;'
-• Če bodo hoteli ostati v tekmi na svetovnem trgu na področju žice ob vse ostrejših kvalitetnih zahtevah in v času ko je - teža enega svitka običajno nad 50.0 kg ter ni nič nenavadnega 1.500 kg m Več, bodo morali kmalu .misliti-'; tudi na rekonstrukcijo žične valjarne, ki bi dala takšne rešitve in povečala zmogljivosti.'
V	Železarni Ravna pravkar do-, končujejo investicijski program '.rekonstrukcije jeklarne. Pri
manjših pečeh to ponieni resnično rekonstrukcijo z zamenjavo transformatorjev, ureditvijo regulacij, uvedbo vakumske po-noyčne peči in ureditvijo skladišč vložka ter dodatkov. Pri 40-ton-skih pečeh pa načrtujejo uvedbo ponovčne . metalurgije in vaku-miranje. Navedene naložbe bodo prinesle tudi povečanje proizvodnje jekla: ža 50 do 60.000 top. Pomembne naložbe :so namenjene izboljšanju delovnega okolja in kontroli tehnološkega procesa. Zaradi rastočih potreb višoko-kvaliletnih jekel nameravajo postaviti tudi večjo napravo za elektro. pretaljevanje jekla pod žlindro',, na kateri bi lahko izdelovali tudi težje ingote.
V	valjarni načrtujejo delitev srednje od lahke proge in mehanizacijo srednje proge. Lahko progo nameravajo prestaviti v novo halo ter jo prirediti tudi za valjanje posebnih profilov in plemenitih jekel.
Tudi v Železarni Ravne.imajo predvideno. povečanj e kapacitet jeklovleka za lastne potrebe in prodajo. Do leta 1980 bi dokončali prvo fazo, kar jim bo omogočilo proizvodnjo okoli 7.000 ton za prodajo.
Enako ali vsaj podobno kot na Jesenicah, morajo tudi na Ravnah reševati problematiko, ki jo narekuje Zaščita okolja in Zgraditi pravočasno notranji Zavod za uporabo zemeljskega plina. .'
Poleg navedenih projektov imajo v Železarni Ravne s področja predelave V pripravi še dva zanimiva projekta.
Z inozemskim partnerjem se dogovarjajo za dolgoročno kooperacijsko pogodbo na področju proizvodnje jeklenih valjev.
Drugi projekt predvideva sovlaganje za proizvodnjo pnevmatskega orodja, tudi z inozemskim partnerjem, ki predstavlja pomembnega proizvajalca pnevmatskega orodja na svetovnem tiigu.
V	preteklem, 1976. letu, je ostalo Železarni _ Jesenice že manj sredstev za razširjeno reprodukcijo, kot leto poprej, medtem ko v Železarni Ravne sicer niso dosegli načrtovane akumulacije, Oblikovali so pa več kot leta 1975. Dvig cen za električno -energijo, gorival; transport, nekatere surovine ih .repromateriale napoveduje, da preti nevarnost, da bodo proizvodni stroški kmalu prerasli .prodajne čepe in da bo akumulacija samo še na osnovi neanga-žirane amortizacije. Težave;; ki .so se že pojavile z možnostmi realizacije naložb, predvidenih v srednjeročnem. planu, Se bodo še -posvečevale, ker bo manj sredstev
za lastno udeležbo, kot smo predvidevali.
Predelovalci žice so dosegli V, letu 1976 ugodho finančno reali-' zacijo investicijskih del tudi zaradi prehodnih investicij še iz leta 1975. V Verigi je bila dogo-tovljena kovačnica in zaključili so investicije za pripravo vložka,. to je za čiščenje in prevlečen je žice.
V	Plamenu je končana naložba za pripravo vložka tudi z mehanskim čiščenj em, in prevlečen jem. Predelovalci so nameravali pora-
biti za investicije v-preteklem letu 77,4 milij. dinarjev, porabili so 67,9 milij. dinarjev ali 87,6 %.
Od večjih investicij sta sedaj dve aktualni- v Verigi, ki so ju že obravnavali in; potrdili ter odobrili tudi združevanje sredstev, samoupravni organi Slovenskih železarn. Načrtovana je izgradnja orodjarne v hali s površino 2.630 m2 in z vso potrebno opremo v skupni vrednosti naložbe 33,6 milij. dinarjev, od tega bo porabljeno za osnovna sredstva 29,8 milij. dinarjev.
K Verigi se je priključila Tovarna industrijske opreme, ki bo svojo .glavno dejavnost prenesla v nove prostore' v novo halo s površino 2.900 m?, ki bo pod isto streho kot orodjarna. Proizvodni program obrata industrijske o-preme bo zajemal proizvodnjo industrijske pnevmatike, industrijske hidravlike in merilne tehnike. Predvidena vlaganja v osnovna Sredstva znašajo 30,0 milij. .dinarjev. Finančna konstrukcija za obe naložbi je zagotovljena. Akumulacija je bila.pri predelovalcih ugodnejša v 1. 1976 kot v železarnah in so izgledi za realizacijo predvidenih naložb v Srednjeročnem planu zaenkrat Ugodnejši, vsaj kar zadeva lastna
Podatki o proizvodnji v letošnjem marcu so boljši kbt februarski, Vendar se ne morejo meriti z lanskoletnimi dosežki v istem mesecu. Rezultati prvega četrtletja so tudi nižji od proizvodnje, dosežene v prvih treh mesecih leta. 1976, vendar” je mesečno povprečje boljše od doseženega mesečnega povprečja v. preteklem letu. Mesečna proizvodnja surovega -železa je bila letos v marcu najvišja in. je bil za. I %. presežen - plan. Lani je znašala proizvodnja surovega železa po iteh mesecih 10 %. več, in marca je bila okoli 2,200 ton višja, kot v istem mesecu, letos. V prvem četrtletju; doseženo mesečno povprečje proizvodnje zaostaja tudi za celotnim v letu 1976 doseženim mesečnim povprečjem. Podatki pa niso Zaskrbljujoči, saj je,'bil'na elektro plavžu V Železarni Štore v februarju izvršen 12-dirteVni remont ih bodo v prihodnjih mesecih zaostanek za linearnim planom lahko izravnali. Obogatitev vsipa visokih peči na Jesenicah z bogato uvozno rudo bo izboljšala proizvodne pogoje in rezultate.
Proizvodnja jekla je bila v marcu letos tudi prvič: nad načrtovanim mesečnim povprečjem in to za 1%. Lansko prve četrtletje je bilo odlično ;in. za več kot 2 % boljše od letošnjega, saj je bilo mesečno povprečje boljše od letošnje proizvodnje v mesecu marcu. V lanskem marcu dosežena-proizvodnja pa je bila za nekaj več kot 2.000 ton večja od. letošnje. Razveseljivo je to, da proizvodnja jekla postopno in vztrajno raste in da stanje naročil v železarnah zagotavlja daleč; boljše, možnosti, izkoriščanja
finančna sredstva. Tržne razmere bodo pa narekovale, katero od nadaljnjih načrtovanih investicij bodo predelovalci žice še pripravili in realizirali v tem' razvojnem obdobju.
Iz vsega navedenega sledi, da ni Več regine možnosti, da bi uresničili v srednjeročnih programih delovnih organizacij predvidene naložbe v osnovna sredstva v časovni dinamiki, kot je hila načrtovana. Kasnitev s pričetkom gradnje, oziroma možnostjo financiranja najpomembnejših investicij je najmanj eno leto, ¡kar pomeni spremembo tudi za dogotovitev načrtovanih investicij in pričetke obratovanja ter s tem na dinamiko planirane proizvodnje. Neugodni rezultati v prvem letu srednjeročnega razvojnega obdobja in nagel porast proizvodnih stroškov ob pričetku leta 1977 občutno znižujejo ¡sredstva, načrtovana za realizacijo predvidenih investicij. Dosedanje izvrševanje.; srednjeročnega razvojnega programa in sedanje stanje narekujejo, da bo treba v teku leta. 1977 pregledati, ¡realne možnosti'uresničitve investicij :do leta 1980 in proizvodni program po dinamiki prilagoditi možnostim financiranja-razvoja.
proizvodnih zmogljivosti, kot v lanskem letu. Doseženo mesečno povprečje še ne zagotavlja letno načrtovane količine surovega jekla, je pa 3 % nad mesečnim povprečjem iž leta ¡1976.
V jeseniški jeklarni so v mesecu marcu obratovale ves čas samo 4. SM peči, zaradi tega niso dosegli operativni plan in za linearnim; načrtom so zaostali 4 ?/o. Na SM peči v Železarni Štore so izdelali nad 3.000 ton jekla, kar je izdatno več, kot znaša načrtovano mesečno povprečje,' Proizvodni načrt. elektro jekla je bil presežen na Jesenicah za 2;%; na Ravnah 5 %, v Štorah je pa bila izvršitev .99'% zaradi: večjih „zastojev takoj po izvršenem remontu peči. Kumulativna izvršitev načrtovane proiztohraj e j ekla ¿naša po prvem četrtletju 99 % in znaša zaostanek približno 1.800 ton, kar še da še sorazmerno lahko nadoknaditi.
Blagovpa proizvodnja se je v marcu približala načrtovani količini in je bila dosežena 99 % ter je letos prvič samo v železarnah nad 60.000 ton. V lanskem marcu je bila le malo višja od letošnje, V lanskem prvem četrtletju pa 3% večja, čeprav je v prvih treh mesecih doseženo povprečje blagovne proizvodnje v železarnah 3% višje,'kot doseženo mesečno povprečje v letu 1976, je zaostanek za planom prvega kvartala 5%,-
Železarna Ravne izvršuje zbirni načrt 104 %, Železarna Štore 103%, v Železarni Jesenice je pa zaostanek okoli 10.900 ton ali 10%. .Veš zaostanek se nanaša na proizvodnjo hladne valjarne.
Proizvodnja slovenskih železarn
V MARCU IN PO PRVEM ČETRTLETJU
OBRAVNAVANE INOVACIJE
Komisija za racionalizacije je na 6. redni seji :dne 18, marca 1977 obravnavala 12 novih inovacijskih predlogov, 2 prigovora in predlog dopolnitve samoupravnega sporazuma o izumih in tehničnih izboljšavah Slovenskih železarn ter sprejela naslednje sklepe: -
1.	Komisija je pregledala sklepe 5. seje in ugotovila, da so. bili realizirani.
2.	Skladno s sk-lepom, ki je bil sprejet.na zadnjem občnem:zboru društva inženirjev in tehnikov, je vodstvo DIT pripravilo predlog teamov po panogah, .oziroma strokah za obravnavo nekaterih. inovacij skih- • predlogov. Komisija se ja strinjala s predlogom, ki ga j e . posredoval predsednik DIT dipl. inž«, Ravnikar, da se formirajo teami za meta-, lurgijo .panoge 114,, metalurgijo panoge 117, strojništvo- in. energetiko, ,elektrotehniko, kernij.o..in metalograifijo,,, organizacijo.,. in varnost,pri delu ter transport in promet. Strinjala, se je tudi s predlagano notranjo organizacijo teamov ter veljavnostjo po potrditvi upravnega- odbora DIT.
3.	Predlog Godicelj; Franca* ViT (vzdrževanje in transport)-,— - asistenta za elaktro vzdrževanje v valjarni II; št. 1S4/58/76- »Preprečitev zastojev zaradi pregoreva-nja varovalk«- je komisija sprejela. Predlagatelju se izplača enkratna odškodnina na podlagi prihranka 314.160,00- din' po 26. členu samoupravnega sporazuma pod 1 b.
4.	Predlog Godicelj Franca, ViT — asistenta za elektro vzdrževanje v valjarni, II, št. 185/59/76 »Regulacija loput hladilnega;, sistema« je komisija sprejela. Zaradi pomembnosti predloga in pomanjkanja -osnov za izračun prihranka' je sklenila, da se izplača predlagatelju enkratna- pavšalna odškodnina. j
5.	Godicelj. Franc, ViT/-— ' asistent za .elektro- vzdrževanje v valjarni. II, št. 193/67/76" »Rekonstrukcija krmilja, prečnih, .vlačilcev«,. predlog j.e.. komisija sprejela in sklenila, da se predlagatelju izplača enkratna, pavšalna odškodnina.,
6.	Predlog Vengust Ivarfa in KraTj J-anka iz. jeklarne I,. števil-
ka 199/73/76 - »Ponovna vgraditev magnezitne opeke K-3«- je: komisija sprejela. Avtorjema pripadajo tri odškodnine, ki se'določijo po 26. členu samoupravnega .sporazuma pod l b. Prva odškodnina se določi na podlagi prihranka 53.310,00 din. Odškodnina se deli: v razmerju 50 : 50. 3
7.	Predlog Vengust Ivana in Kralj Janka iz jeklarne, I, številka 200/74/76 . »Mehanizirano e • dostave ognjeodporne opeke pred komore SM peči« je. komisija proučila in sklenila, da se uvrsti po 26. členu samoupravnega sporazuma pod 1 a. : ;
8.	Predlog* Zupanc Stanka; ViT — elektrodela vnica, št. 169/43/76 »Podaljšanje - vzdržnosti - kurjave elektrdpeči, v livarni I« je komisija 'sprejela. Avtorju pripada enkratna odškodnina na podlagi prihranka 313.437,00 din, ki še določi po 26. členu samoupravnega sporazuma pod 2 k. _
9; Predlog Mikula Milana, (ViT —■ Mehanska obdelava)- številka 177/51/76 '»Zaščita- kablov na stružnicah \VKDF-700/l'5« je komisij a s prej eiaže-na prejšnji ser ji in sklenila,- da ste predlagatelju izplača enkratna odškodnina po 26. členu samoupravnega sporazuma pod -2 a. Na tej seji: je potrdila prihranek 18.592,00 din.
-10. Predlog Mikula Milana (ViT
Dosežene .uspehe društva., smo.. obravnavah: na, delovni konferenci 4. Jebruarja letos. Obenem. je bil sprejet akCijskij program-„dela', ki. je izvajan po- predvidevanju. Z željo, da seznanimo kolektiv z; akti vnos tjo. Dl ATI,, navajamo kronološko:; zaporednje akcij in pomombnejših dosežkov..,
1.	Ob delovni konferenei.osnov-, ne organizacije sindikata.,Železar-ne Štore je bila. organizirana interna inovacijska razstava, , ki je bila odprta-od konference,, dne
12.	2. 1977 do 17.. 2. 1977. .
Razstava j.e bila ugodno . ocenjena in «mimogrede fimana, „ter fotografirana« Razen .udeležencev. konference so si razstavo ogledali člani kolektiva, višji, razredi: osnovne ..šole štete. (80 učencev)'
im.	učenci, .šolskega. kovinarska 'industrijsko metalurškega ceptra-(približno 200 učencev). :
Ob ogledu razstave je bila mladini predočana inovacijska dejavnost-v Štorah po spremljajočih Informacijah, ki so jih posredovali člani Dl ATI Železarne štore.
2.	Na •'sindikalni delovni'konferenci smp sodelovali s prispevki, v razpravi in predlogih za nadaljnje razvij anj e-inovacijske dejavnosti v Železarni štore.
3.	Dne 12, februarja je bila Ob
16.	uri v veliki dvorani Kulturnega doma 'konferenca terenskih cenovnih organizacij Zveze mladine Slovenije. Mladinci so si o-gledali razstavo, predstavnik DIATI pa je s kratkim — le 20
— Mehanska obdelava) številka 178/52/76 »Sprememba .stikal na stružnicah WKDF 700/15«- je komisija sprejela. Avtorju pripada enkratna odškodnina na podlagi prihranka 28.008,00 din, kr se določi po 26. členu samoupravnega sporazuma pod 2 a. .
11.	Predlog Zapušek Romana in Hrastnik Petra iz livarne I>, št. 131/5/76 »Sprememba spodnjih delov kalupov za jeklarske ko kile« je komisija obravnavala in ga v'tej- obliki''hi sprejela, ker je predvideni način f or man j a- že o-puščen.
12« Predlog Renčelj Vladimirja, asistenta v. .elektf.oobratu, številka 197/71/76 »Sprememba napa; Janja šaržinne tehtnice v .Jivarni TT« je komisija sprejela 'in odločila, da se izplača': predlagatelju enkratna odškodnina na podlagi prihranka 203.111,86 din 'po , 26. členu' samoupravnega sporazuma pod 3 a.
13.	Predlog inž. B.oriSa.Marolt.a, konstrukcijski biro, št. 217/11/77 »Uvedba mikrofilma« je komisija proučila. Strinjala se je - s predlagano uvedbo 1 :in meni, da; je nujna, z oziroma na doseženo stopnjo razvitosti delovne organizacije. Predlog je: razvrščen po 26. členu samoupravnega sporazuma pod I a. ij
minut,. .trajajočim., predavanjem, prikazal, mladini širša družbena prizadevanja, na področju .inventivne: , dejavnosti ter uspehe, ki smo jih dosegli pri tesnr v naši delovni organizaciji.
4.	Dne 10. februarja 1977. Ičta je bila delovna.'.kpnferenca: Dru-štvaj Inženir ječ,- in tehnikov. ■ Na njej smo'sodelovali v razpravi in predlagali, da se dejavnost DIT in DIATI tesneje: poveže. Dogovor je realiziran' v: obliki postavljenih skupin za obravnavanje nekaterih vrst inovacijskih- predlogov. ■* s
5.	TOZD Vzdrževanje in transport. spada med najuspešnejše, na področju inventivne dejavnosti v delovni- organizaciji, Njihd-; vega. dela. ne odlikujejo samo doseženi' prihranki in številni" - inovacijski predlogi, ampak tudi razumevanje smotra. družbenega prizadevanja,. da bi z aktiviranjem ustvarjalnosti širokih množic neposrednih upravljavcev — proizvajalcev dosegli boljše pogoje .gospodarjenja. Njihov odnos do inovacijske dejavnosti in medsebojni odnosi, ki sc rojevajo ob ttej/dejavnosti, predstavljajo posebno; kakovost.
Dne 8. februarja letos j:e-bil or-ganiziran na pobudo vod je TOZD Gajser Staneta, dipl. oec,, posvet o pospeševanju vseh oblik inovacijskih procesov v temel jni organizaciji. Posvetovanja se je u-deležilo 40 strokovnjakov — vzdrževalcev. Končal se je z vrsto do-
14.	Predlog Godicelj Franca,
• ViT —- asistehtar za- elektro vzdrževanje. .v. valjarni' II, številka-235/29/77 »Dopolnitev regulatorr-jev za peči; na trda-goriva«, je komisija.-sprejela, Analitik-za inovacije/ je zadolženi .da prouči možnos t paten tiran j a predloga in pomaga- avtorju pri eventualnem plasiranju zamisli proizvajalcev opreme in peči. na trda . goriva.
Odobri se/ izdelava prototipa in preizkus v- železarni. Odškodnina se določi na podlagi eventualnega prihranka po prvem. letu uporabe predloga.
15.	Komisija je obravnavala pritožbo-- Mravljak Franca v zvezi' /s- predlogom 109/48775 in pritožbo tov. Rezar Jakoba v zvezi s predlogom številka 132/6/76 ter zahtevala dopolnitev predloženega gradiva.
16.	Vodja preventivnega elektro vzdrževanja je predlagal dopolnitev samoupravnega sporazuma o izumih in tehničnih izboljšavah slovenskih' železarn./ Komisija jc predlagala oblikovanje konkretnega spremenjenega, besedila, Na /to pobudo je DIATI železarne štore že določilo skupino za zbiranje predlogov, po katerih naj bi se interno dopolnjeval samoupravni, sporazum. -
— G. J. —
DIATI
govorov in obetavnih sklepov, ki .že dajejo rezultate.
6.	Dne 17. februarja 1977. leta so bila podeljena priznanja v o-kviru; občine Celje — »Inovator 1976«. Med tistimi, ki so dobili priznanja, je bilo tudi 17 članov kolektiva Železarne Štore. Tovariš Platovšek Franc,-vodja v mehanični /delavnici,¡. je prejel eno izmed petih naj višjih priznanj,..
7.	Na delavni konferenci DIATI Železarne Štore je bil sprejet sklep-,,3a se posveti posebna po-zornost popularizaciji inventivne dejavnosti. S tem namenom je: bilo v. sr.edo, 23. marca 1977, v/ prisotnosti- tov. Jožeta Jana, direktorja Centra za tehnološke inovacije v Ljubljani, posvetova-nje .vodilnih in .vodstvenih delavcev : o inventivni dejavnosti1 v združenem delu.
V razpravi so‘ bila/načeta , in,; razčiščena ... nekatera akt-uainA vprašanja, s katerimi se,srečuje-, mo.,v. praksi,’ Med :te sodijo u-smeij.ena ali programirana inovacijska- dejavnost, Iočenje službene dolžnosti od področja in ven-! tivne dejavnosti, netehnične inovacije: it-d.
Istega dne je bilo ob 17. uri predavanje na to/temo v Domu železarjev za člane DIT in DIATI.
Aktivnost inovatorjev še nazorneje , kaže število prijavljenih predlogov. Spomnimo se, da smo v imeli v letu/ 1975 enainsedemdeset inovacijskih predlogov, v letu’ 1*976 osemdeset inovacijskih predlogov, v letošnjem .letu pa jih/je bilo do vključno 12.: aprila že 43 ali 2,7-krat več kot v istem obdobju lani.
; Inovacijska dejavnost,. ki nedvomno prinaša koristi S nam vsem, je, pri nas začela dajati pričakovane rezultate. — G. J. —
AKTIVNOST
Dne 23. decembra 1975; leta smo ustanovili Društvo izumiteljev: in: avtorjev tehničnih, izboljšav'Železarne štore z namenom, da se štor-ski inovatorji, ki jih je iz dneva v dan več, med seboj tesneje povežejo in s.tem povečajo: možnosti razmahnltve; in> Uveljavljanja svojih ustvarjalnih sposobnosti.
DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV
Delavski svet o obrambi in zaščiti
Šesta redna seja DS DO v celoti posvečena -vsem vprašanjem, povezanim zv obrambo in samozaščito,
'Delavski svet delovne-organizacije rje svojo 6. redno sejo v celoti posvetil vprašanjem obrambe in samozaščite. O vseh Vprašanjih tega področja so bila pripravljena vsebinsko obširna poročila,, opremljena z ugotovitvami in predlogi zaključkov. Vzpodbudno je, da takrat o vpra-
Poročilo š tem naslovom, ki -zajema obrambo m zaščito v najširšem smislu in predstavlja okvir za vsa druga vprašanja s tega področja, je obrazložil ih dopolnil .tovariš direktor, Dušan B arnik,- dipl. inž.
Sprejeti zaključki:
1.	Obrambno organiziranost moramo uskladiti: z novim zakonom o ljudski obrambi -in družbeni samozaščiti^ varnosti in notranjih zadevah,-'s- čemer bo podana možnost nadaljnje rasti obrambne pripravljenosti v TOZD in DO- Pri tem morajo družbenopolitične organizacije, sindikat in ZK podjetja odigrati vidno vlogo predvsem ’kot nosilci; nalog podružbljanja ljudske' obrambe in družbene samozaščite...:
2.	Že sprejet samoupravni akt »Samoupravni sporazum o ljudski obrambi, in družbeni samozaščiti v DO Železarni- Štore« je vodilo: za nadaljnje dopolnjevanje samoupravnih dokumentov v TOZD in DO. Osnovna izhodišča in nalogo ljudske obrambe in družbene samozaščite morajo biti zajeta V; statutih in samoupravnih Sporazumih v TOZD oziroma v lDO. Po potrebi naj se izdelajo posebni pravilniki,- v katerih bodo 'pravice'.'in:¡.dolžnosti delavcev 'v TOZD in delovni skupnosti skupnih služb, s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite; podrobneje in' kon-kretneje navedene. ’:
3.	Posebno pozornost "je potrebno posvetiti oblikovanju rin
^formiranju enot’ narodne- zaščite
v	TOZD in DSSS. Pri tem se mora izhajati, da je narodna zaščita sestavni 'de! drtižbehe.jšamo--žaščite,; v kateri delavci posredno iti. neposredno preprečujejo-- pojave, ki ogrožajo delavce in njuhava delovne napravej- pred ¡zunanji m in .notranjim sovražnim de javnostim.1'
. Vsaka TOZD mora, oziroma njen* delavski svet, ustanoviti naredilo zaščito . in s tem. v zvezi izvestif'tudi izbor kadra, ki :bo sestavljal to enoto. Upoštevaje zakonska določila o sestavu enot' narodne1 Zaščite' in kdo je lahko pripadnik.-teh enot, bodo morala ’ vodstva družbenopolitičnih organizacij TOZD in DSSS izvršiti e-
vi	ientiranie kandidatov za narodno zaščito.
. 4. V --organih ffi enotah ljudske obrambe in družbene samozaščite ter v civilni zaščiti je premalo vključenih 'žena. Zato je
šanjih ljudske obrambe in Vseh oblik, družbene samozaščite nismo spregovorili zgolj s teoretične plati, kot se to rado dogaja, ampak so1 osnovni referati; in zavzeta razprava odražali konkretno, dejansko' stanje.
Ob zaključku vsake posamezne točke je delavski 'svet osvojil predlagane sklepe iti jih; dopolnil stališči; izoblikovanimi v 'razpravi.
potrebno v bodoče tej nalogi posvetiti več pozornosti. Enaka ugotovitev velja tudi za mladino; Pri navedenem vključevanju se morajo; angažirati -. tako* mladinska vodstva v TOZD 'kot sindikalna vodstva v TOZD in DSSS.
-5. Čeprav je informiranosti de-lavcev v DO po naših ustaljenih informativnih oblikah posvečena precejšnja pozornost, srno vprašanjem ljudske obrambe in družbene'samozaščite v- teh informacij ah .namenili premalo prostora. Premalo je objavljati enkrat mesečno v Železarju. članke s. tega področja,, včasih pa še ta. članek odpade. V bodoče naj se vpra-šanj a;djudske obrambe, in družbene: samozaščite objavljajo tudi v »Štorskem informatorju«. Pre-malo-govorimo o tem tudi na raznih sestankih in sejah samoupravnih organov,, sindikata; ZK in mladine. Zato naj bo temu vprašanju v bodoče posvečeno več pozornosti in časa.
6.	Izobraževanje delavca za potrebe. ljudske obrambe je prav tako potrebno, kot za delo na delovnem mestu. V DO oziroma v TOZD bi morali, v bodoče poleg rednega izobraževanja tistih, ki so že vključeni v sistem obrambne organiziranosti, izdelati" tudi program splošnega izobraževanja . Zaposlenih »nerazporejenih«, s čemer bi še povečali splošno obrambno znanje in s tem hkrati dosegli večjo osveščenost- zaposlenih' z 'obrambnega področja.
-7. Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito DO in rštato civEne;; zaščite: DO sta izdelala in snrejela program dela za leto 1977. Ti programi šo izhodiščne točke dela, ki pa morajo bitiljše bolj prilagojeni sedanjim zahtevam organiziranosti in dejavnosti vseh nosilcev obrambnih priprav v TOZD in v DO.
8.	Delavski'Sveti TOZD kot nosilci obrambnih priprav morajo večkrat, vendar vsa dVakratMef-no, v dnevni’red zasedanja vnesti tudi točko o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti. '
Civilna zaščita
Uvodno obrazložitev je podal vodja štaba civilne zaščite železarne tov. Stane Ocvirk.
V razpravi je .poleg članov delavskega sveta- sodeloval tudi vodja štaba civilne zaščite KS Štore, tovariš Franc Renčelj, ki je poudaril nujnost tesnega sodelovanja vseh dejavnikov, delujočih na območju krajevne skupnosti štore.
Zaključki:
1.	Takoj je potrebno pristopiti k nadal jnji organizaciji - CZ v TOZD, kjer na se formirajo splošne enote. ■ -
2.	Vse novo vključene delavce v enote in organe civilne-zaščite vključiti ,v ciklus izobraževanja in usposabljanja za naloge v TOZD o,-š vprašanju < zaščite ; in reševanja sodelavcev ter . materialnih sredstev TOZD.
* - 3.. V sodelovanj u z . oddelkom za izobraževanje: * -izdelati program seznan jan ja delavcev s pod-
Obširno poročilo službe i varstva’pri delu je bilo opremljeno ž izčrpnim pregledom nesreč’ pri •dSfSŠ poobratih, vrstah' poškodb, socialni strukturi poškodovancev ter s: prikazom izgube delovnega časa. Ti podatki so bili tudi podrobno -analizirani. Sicer pa je v poročilu’ še- vrsta podatkov o stanju Varstva pri delu in o u-porabi in potrošnji zaščitnih sredstev. Na1 najpomembnejše podatke je v uvodnem referatu opozoril vodja službe varstva pri delu, tovariš Stane Ocvirk.
Sprejet je bil naslednji predlog ukrepov:
1.	Vodstva TOZD in vodstva o-bratov. proučijo stanje in izdelajo program ukrepov za -Utrditev tehnološke discipline ter reda in čistoče. -V Smislu določil' novega zakona o. združenem' delu je potrebno orgamžaeijs-Ko'';'opredeliti odgovornosti in pristojnosti neposrednih vodij dela na' tem področju.
, 'Nošiied naloiile: Vodstvat; TOZD v sodbibvanju; š' kadrovskim sektorjem in,službo varstva pri -delti.
Rok: december 1977..' i ■ 2. Organizirati j e- sistematično dopolnilno, strokovno - in - organizacijsko ter varnostno usposabljanje .neposrednih -vodij dela-. Poskrbeti je za redno preverjaj nje znanja s- področja varstva pri delu. ■ : -	' ,	’ , ■. r - '
Nosilec nalcige: kadrovski sektor in- služba varstva pri delu.
Rok:-takoj .ih-Stalno.
3.	Posebno skrb jč posvetiti u-vajahjti novih delavcev. Poskrbeti je potrebno za kontrolo izvajanja in učinkovitosti uvajalnega postopka. Neposrednim vodjem je po potrebi nuditi' pomoč oziroma spremljati njihovo tlelo z . novinci. '-;
Nosi-lec naloge: vodstva TOZD in obratovodje, kadrovski sektor.
račja samozaščite in družbene samozaščite.
4.	V letošnjem letu nadaljevati z nabavo opreme in sredstev za dopolnitev opremljenosti enot
in.	služb civilne, zaščite za specia-lizirane enote kot za splošne enote: v TOZD.
5.	Takoj pristopiti §8 proučitvi sanacije obstoječega, zaklonišča ter poiskati projektanta za izvedbo oziroma izdelavo projekta za zaklonišče v -Štorah II in za projekt razmestitve zaklonilnikov.
6.	Dokončno .urediti, usposobiti skladišče za opremo civilne zaščite.
7.	Izdelati načrte civilne-zaščite za delovanje v primeru elementarnih in drugih hudih nesreč ter za delo v vojni.
8.	S krajevno skupnostjo Štore oziroma z njihovim štabom za civilno; zaščito;' vzpostaviti tesnejše; stike in' uskladiti dejavnost enot'ter načrtov za zaščito in za -reševanje ljudi in. materialnih dobrin.
4.	Ofganizacijsko in sistematično urediti -postopek in način preverjanja; znanja iz varstva pri delu na; vseli delovnih mestih s povečano nevarnostjo za ¡poškodbe in zdravje, kakor' tudi uredit: sistem dopolnilnega usposabljanja na teh delovnih mestih.
Nosilec naloge: služba varstva pri delu, vodstva TOZD in kadrovski sek-tor.
Rok: stalno,
5.	.Proučiti uspešnost in delovanje komisij za varstvo. pri delu ter izdelati predlog ukrepov in ukrepati povsod tam, kjer te komisiji rie tfelàjo. Glede na novo samoupravno organiziranost je potrebno normativno urediti statut'tih komisij 1er določiti vrsto in obseg ' nj inovih nalog. -.
Nosilec naloge: strokovne službe; 'svet 'sindikata, samoupravni organi -v TOZD.
Rok: september 1977.
6.	V skladu z'novim zakonom o združenem delu in zakonom o varstvu pri delu je potrebno normativno urediti in. zagotoviti v TOZD izvajanje strokovnih-nalog iz varstva pri delu. .
- Nosilec naloge; služba varstva ■ j?ri• delu. .skupina- za uveljavljanje zakona o združenem- delu.
Rok:, september 1977.
7.	Za zagotovitev strokovnosti •in -uspešnosti pri vzdrževanju, pregledih in preizkušanju vseh pomožnih sredstev za -delo, ki pa. v primeru neurejenosti predstav-. Ij.ajo- Veille potencialne nevarnosti oziroma so vzrok nesrečam pri delu (kot so orodje, tako ročno kot na ..mehaniziran pogon, garniture za rezanje in varjenje, naprave za brušenje; pn-vezoval-na sredstva in podobno), je potrebno na niv-bju celotne - delovne organizacije poskrbeti za enoten sistem, i.
Nosilec nalogei TOZD ViT, vod stva TOZD in' oblatov služba varstva pri delu, •
, Rok: oktober- 1977.
LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
VARSTVO PRI DELU
DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV
(Nadaljevanje s 7. strani)
8.	Pregledati,-obnoviti, uskladiti m- dopolniti normativno ureditev poslovanja z osebnimi zaščitnimi sredstvi. Poostriti vhodno kontrolo kvalitete osebnih za-
ščitnih sredstev ter dosledno u-.veljavljati reklamacije.
Nosilec naloge: služba varstva pri delu, komercialni sektor, sektor za kakovost in razvoj.
Rok: september 1977.
Tudi varnostno stanje v delovni organizaciji je pomemben sestavni del družbene samozaščite. Iz poročila o tej problematiki, katerega je obrazložil sekretar DO tov. Ivan žmahar, je bilo možno izluščiti najbolj pereča vprašanja, kot so zapora javne ceste skozi železarno, ograditev objektov v Štorah I in druga.
Zaključki:
1.	Zaradi razvoja železarne (novi obrati, povečana obsežnost in drugo) je dopolniti in uskladiti varnostni načrt.
2.	V službo zavarovanja je zaposliti ljudi, ki bodo sposobni izvrševati zahtevnejše naloge.
3.	Ena izmed osnovnih nalog vseh odgovornih je, da se dokončno zapre cesta skozi železarno in s tem omogoči ograditev objektov v Štorah I.
4.	Pri prestavitvah in izgradnja novih vratarnic je treba upoštevati vsaj minimalne higiensko-tehnične pogoje, kar naj omogoča doslednejše opravljanje nalog delavcev zavarovanj a.
5.	Pri urejanju avtobusne postaje v Štorah je skupno s krajevno skupnostjo doseči sofinanciranje še ostalih, kot je Izletnik Celje, samoupravna komunalna skupnost.
VARSTVO
Tovariš Milan Mežnar, ekolog iz TOZD energetika, je predložil in na seji še dopolnil poročilo o varstvu okolja, tokrat s stališča družbene samozaščite. Naloge, ki naj bodo sestavni del programa komisije za varstvo okolja, so:
1.	Vključiti vsakega člana delovnega kolektiva, da posredno ali neposredno sodeluje pri varstvu okolja.
2.	Nadaljevati z akcijo »Očistimo in uredimo svoje delovno o-kolje«. Akcija naj ne bo enkratnega značaja, ampak naj teče vse leto. V akcijo je potrebno zajeti čim širše število članov delovnega kolektiva.
3.	Pri vsaki novi investiciji že
POŽARNA
Celotno poročilo o stanju in problematiki požarne varnosti v železarni, ki ga je pripravila služba varstva pri delu, je temeljito obrazložil in ilustriral z nekaterimi praktičnimi podatki tovariš Štefan Krumpak.
Poleg problematike, ki je navedena v poročilu, je po mnenju službe še več zadev s tega področja, o katerih bi bilo treba razpravljati in sprejeti določene zaključke. To naj bi prepustili delovnim skupinam, ki bodo letos sprejemale samoupravni sporazum in pravilnik o varstvu pred požarom v delovni organizaciji.
E PODJETJA
6.	Zaostriti ukrepe proti družbeno škodljivim pojavom. Pri disciplinskih ukrepih je potrebno poostriti disciplinsko in materialno odgovornost.
7.	Na. podlagi analize glede na negativne pojave v obratih, oddelkih in OOS ugotavljamo, da bomo morali poskrbeti za dosledno uveljavljanje načel kad-rbvske politike pri imenovanju kadrov na vodilna ih vodstvena delovna mesta, ki bodo zagotovili- izvajanje samoupravnega reda.
8.	Na področju izobraževanja in usposabljanja je vnesti tudi temo o pravicah oziroma dolžnostih delavca na področju družbene samozaščite.
9.	Redno je potrebno s sredstvi informacij obveščati delavce o stanju na področju reda in varnosti v delovni organizaciji.
10.	V . .nadaljnjem uresničevanju in organiziranju samoupravnega reda v železarni ostajajo samoupravni organi in politične organizacije TOZD še naprej pobudnik in idejnopolitični usmerjevalec na tem področju.
11.	Pri uvajanju samoupravne-, ga reda v železarni v smislu samoupravnega sporazuma b družbeni samozaščiti in pravilnika o delovnem redu, pričakujemo od samoupravne delavske kontrole polno' angažiranost pri doslednem izvajanju zastavljenih ciljev.
OKOLJA
v pripravljalni fazi, V času gradnje in; obratovanja dosledno upoštevati- kriterije za varstvo, okolja.	:
4.	Pričeti 'z ureditvijo .okolja pri objektih, ki so zgotovljeni, ker tudi z urejeno okolico dvigamo storilnost dela.
5.	Doseči smotrnejšo skrb nad čistilnimi napravami ‘v obratih, kjer so že montirane’
6.	Po posameznih TOZD imenovati komisije, katerih naloga bo spremljanje in dajanje idej pri varstvu okolja. .
7.	Organizirati predavanja za člane kolektiva o'problemih varstva okolja in načina,, kako lahko našo delovno sredino ohranimo cisto in lepšo.
VARNOST
Delavski svet je na podlagi tega poročila, predlogov in razprave sprejel ustrezne zaključke, ki naj v okviru možnosti in zakonskih določil prispevajo, da se stanje požarnega varstva v naši delovni organizaciji izboljša oziroma spravi v take okvire, ki bodo v celoti prispevali, da bo število požarov In drugih nesreč čim manjše.
Zaključki:
1.	Z namenom, da zavarujemo zaposlene in premoženje pred požari' je treba dosledno upoštevati in izvajati določila in pred-
pise zakona o varstvu pred požarom in njegovih vzporednih aktov. Ker je ugotovljeno, da je človeški faktor povzročitelj naj-veČjega števila požarov, je treba tega človeka prevzgojiti, da bo . znal ceniti splošno, družbeno in zasebno premoženje.
2.	Izboljšati je treba sodelovanje med projektanti, gradbeniki in vzdrževalci objektov ter naprav, pri čemer je treba predvsem okrepiti gasilsko službo, Pri novogradnjah in adaptacijah je treba upoštevati načela sodobne zaščite pred požari, z uporabo avtomatike za signalizacijo in gašenje, -kar se je že marsikje dobro obrestovalo.
3.	Vprašanju skladiščenja lahko vnetljivih snovi je treba posvetiti vso pozornost, kar velja ne -samo za neprimerno skladiščenje maziv v objektih štore II, temveč tudi za neprimerno lokacijo in zmogljivost obstoječega skladišča za gorivo in mazivo ob Voglajni in skladišču pot rosnega materiala.
4.	Dela z napravami za rezanje in varjenje naj opravljajo samo za to usposobljene osebe. Uvesti je treba strokovni nadzor oziroma preglede omenjenih naprav, kar velja še prav pošebno za rezalne in varilne naprave v obratih. Za varilce—: rezalce se naj uvede vsakoletni preizkus znanja. Delavce in vodje skupin pa ' je treba v primeru neizpolnjevanja varnostnih predpisov 'klicati na odgovornost. Zadolžiti vodje varilnih skupin, da pred Vsakim delom izven za to določenih prostorov poskrbijo za požarno varnost.
V ta namen uvesti pisanje dovolilnic 'za dela na območjih, kjer-Obstaja nevarnost za nastanek požara.
PROMETNA
O stanju in problematiki cestnega in železniškega prometa s Stališča varnosti uporabe naprav je delavski svet seznanil vodja transportnega obrata, tovariš Martin Korže. Ob tem je posebej izpostavil iztrošenoslt nekaterih vozil ter tirnih naprav in opozoril na Stroge predpise v zvezi z uporabo transportnih sredstev. Poglejmo sprejeti predlog potrebnih ukrepov:
1.	Urediti vozno pot za interni cestni promet, ki ibo povezovala Štore I—Štore II ob Voglajni.
.2. Urediti garažne prostore in .prostore za vzdrževanj e vozil. ;
3.	Urediti sanitarne in • garderobne prostore za zaposlene v cestnem prometu.
4.	Izdelati pravilnik za nagrajevanje delavcev na. cestnem prometu.
5.	Izdelali navodilo o notranji kontroli prometa z motornimi vozili.
6.	Urediti primerna parkirišča za osebna vozila.,
7.	Urediti parkirišča in določb ti vhodno in izhodno vratarnico za tovorna vozila ter uvesti primopredajno službo,
. 8. Uvesti dnevni pregled cestnih vozil pred odhodom na vožnjo.
9.	Poostriti kontrolo nad delom šoferjev s cestnimi vozili,
10.	Za varno delo transportnih
5.	Organizacijo vzdrževanja plinskih instalacij in samo vzdrževanje je treba izboljšati, kajti dosedanje stanje ni v redu. ,
6.	Čimprej urediti odlaganje odpadkov, predvsem odpadnih maziv in goriv.
7.	Vodstva TOZD, obratov in delavnic naj skrbijo za redno čiščenje prostorov, za odlaganje odpadkov v za to določene posode, ža ustrezen način pretakanja in uporabe vnetljivih tekočin. V samem obratu je lahko le minimalna količina tekočih goriv in maziv — praviloma za enodnevno uporabo tekočin iz prve nevarnostne skupine ter po 1 sod vnetljivih tekočin druge in tret je nevarnostne skupine. -
8.	Vodstva vseh TOZD naj prek službe varstva pri delu in izobraževalnega' centra poskrbijo, da 'bodo vsi zaposleni poznali nevarnosti za požar, eksplozijo in druge nesreče v svojem delovnem okolju* da bodo znali v primeru nesreče tudi pravočasno in pravilno ukrepati, predvsem pa rokovati z gasilnimi napravami, Praviloma fbi moral vsak zaposleni delavec enkrat letno opraviti test o znanju iz požarne varnosti;
9.	Izpopolnjevanje tehnične in zaščitne opreme za gašenje požarov, in reševanje ponesrečenih o-seb naj bb stalno prisotno. Programe za nabavo opreme naj za vsako leto pripravijo strokovne službe, ¡skupno s tehnično komisijo za varstvo pred požarom v sodelovanju s službo varstva pri: delu.
10.	Vse samoupravne in družbenopolitične organizacije v delovni organizaciji bi morale vsaj enkrat letno na svojih sejah obravnavati problematiko požarnega varstva.
VARNOST
delavcev in posluževalcev žerjavov je potrebno z njimi opraviti vsako leto obdobno poučevanje in preverjanje znanja iz predpisov o osnovah varnosti pri delu in osnovnih prometnih predpisov (železniških in cestnih).
11.	Nakladalna in razkladalna mesta urediti tako, da ne bo o-grožena varnost delavcev pri nakladanju in razkladanju.
12.	Urediti sedanja neprimerna
skladišča..	Jjiv
13.	Postopoma odpraviti ročno razkladanje in nakladanje vagonov in kamionov in preiti na u-porabo nakladalno-razkladalnih pripomočkov. Zdravko Ivačič

Sem slišala, da bodo tistim, ki stresajo pepel v skodelice, razen podražitve, kavo servirali v pepelnikih.
Delo samoupravnih organov
DELAVSKI SVET TOZD 114. PANOGE
Na svoji 6. redni seji dne 30. marca 1977 je sprejel naslednje sklepe:
1.	Po'evidenci oddelka za informativno in samoupravno dejavnost je ugotovljeno, da je v TOZD 114. panoge razpravljalo o samoupravnem sporazumu za združevanje sredstev v letih 1976—1980 za pokrivanje dela stroškov infrastrukture ŽTP Ljubljana le 46,5 °/o. Delavski svet zadolži tpv. Božička, da skupno z obratovodji ugotovi dejansko, razpravo na samoupravnih delovnih skupinah o tem sporazumu.
Obratovodstva nimajo pregleda nad zahtevami po razpravah, ker' ne prejemajo gradiva, zato DS sklene, da se v bodoče dostavlja gradivo za obravnave na samoupravnih delovnih skupinah tudi obratovodjem.
2.	Delavski svet zahteva od ostalih TOZD in služb analizo stroškov, ki bremenijo sredstva TOZD 114. panoge za leto 1976.
Ravno tako zahteva, da naj podatke o obremenitvah sredstev med TOZD in službami prikazujejo- mesečno kazalniki uspešnosti poslovanja.
Komisija za gospodarjenje in varstvo pri delu bo na osnovi poslanih poročil TOZD in služb za leto 1976 pripravila analizo stroškov in jo posredovala delavskemu svetu. Obravnavane podatke bo pripravljala mesečno, v kolikor bodo na razpolago.
3.	Delavski svet zahteva čimprejšnjo; sestavo samoupravnega sporazuma o vlaganju sredstev v izgradnjo tovarne traktorjev. TOZD 114. panoge je v letu 1976 posodila Tovarni traktorjev 1,3 milij. din, vendar samoupravni sporazum ni bil narejen, ker še ni bilo izvršeno konstituiranje tovarne.
4.	Zaloga gredic za valjarno II se je znižala pod kritično mejo, ker ne prihajajo v . predvidenih rokih dogovorjene količine;
—	Zaradi pomanjkanja vložka valjarna II ni obratovala dne 19, in 21. marca. Dne 21. marca je bil izvršen preventivni remont, ki je bil planiran za 22. marca
•— Dosežena je nižja proizvodnja od zastavljene po dinamičnem planu.
—	Valjalo se je majhne količine po posameznih dimenzijah, kar povečuje stroške proizvodnje,
—	Še nadalje je ogrožena kontinuiteta obratovanja valjarne II in s tem zmanjševanje možnosti doseganja količinske proizvodnje po gospodarskem načrtu za leto 1977.
5.	Delavski svet zahteva, da se za vse neizdobavljene količine gredic, ki jim je po pogodbah že iztekel rok dobave, zaračunajo penali.
6.	Delavski svet opozarja, da naenkrat ne bi smela, prispeti prevelika količina gredic, ker vsaka povečana dobava povzroči težave z razkladanjem, visoke stojnine, motnje v proizvodnji ter visoko vezanje obratnih sredstev,
7.	Ravno tako DS medi, da ni mogoče povečanj e proizvodnj e v ostalih mesecih na račun izostan-
ka zaradi pomanjkanja gredic z ozirom na visok plan po gospodarskem načrtu.
8.	Delavski svet zahteva polno odgovornost vseh zaposlenih pri izvrševanju nalog po gospodarskem načrtu. Obrate zavezuje planirana količina, komercialni sektor pa zagotovitev kapacitetam primeren asortiman in reprodukcijskega materiala.
9.	Delavski svet zahteva, da se vsi obrati v TOZD intenzivno vključijo v delo komisije, ki jo je imenoval ekonomsko gospodarski odbor in bo ugotavljala, katere vrste materialov, ki so na zalogi, je še možno uporabiti ali prodati, ter vrste materialov, ki jih je potrebno zaradi neuporabnosti, tehnične zastarelosti in ostalih razlogov razhodovati. Delavski svet meni, da je na zalogi obdržati le izdelke, ki bodo potrebni obratom v doglednem času. Spisek materialov za razho-dovanje je posredovati delavskemu svetu TOZD skupaj z. obrazložitvijo o vzrokih naročila in odpisa.
10.	Člani' so bili seznanjeni z doseganjem količinske proizvodnje v I. trimesečju.
*<* .	Dinamični plan	Dosežena proizvod.	# |
El. plavž	9,900	9.934,0	100,3
SM jeklarna	6.520	7.680,1	117,8
El. jeklarna 15.630		17.077,0	109,2
Valjarna I	6.960	7.266,5	104,3
Valjarna II	24.500 23.391,2		95,4.
Jeklo vlek '	1.400	1.441	102,9
Od dinamičnega plana odstopa valjarna II zaradi že znanih težav pomanjkanja gredic.
12.	Do naslednje seje delavskega sveta morajo biti pripravljeni akcijski programi obratov 114. panoge. Programi morajo težit k izboljšanju rezultatov s spremembo oziroma izboljšavo kvalitete ; proizvodov, zmanjšanju proizvodnih stroškov in uveljavljanjem inovacijskih predlogov.
13.	Delavski svet predlaga, da se od TOZD ViT zahteva akcijski program, ki bo zagotavljal znižanje stroškov vzdrževanja ter kvalitetno, pravočasno in optimalno plansko vzdrževanje S posebnim poudarkom na preventivi.
14.	Delavski svet je odobril odpis razlik po izvoznih zaključkih:
—	Mollifičio Bresciano po zaključkih:
374, 379, 371, 385 V skupni vrednosti 10,038.440 Lit ali 209.953,90 din.
—	AVTOMONTAŽA po zaključkih:
. 406, 437 v skupni vredhosti
2.433,15	Lit ali 18.579,90 din.
V zvezi z odpisi razlik zaradi reklamacij izvoznega materiala, delavski svet sprejme sklep, da je treba Vsak odpis izvoznih razlik obravnavati Sproti ter ugotoviti odgovornost za nastalo reklamacijo.
15.	Delavski svet TOZD 114. panoge je potrdil spremembo mi-kroorganizacije valjarne I in sicer:
—	Ukine se delovno mesto valjarna IV,
—	zmanjšanje zasedbe na delovnem mestu brusilca ingotov,
—	združitev delovnih mest delovodje adjustaže in delovodje priprave vložka.
16.	Prisotni so se seznanili s priloženo konkretizacijo sindikalne liste 1977 ter jo tudi potrdili.
17.	V odbor za Splošni ljudski odpor so bili predlagani in potrjeni: dipl. ing. Srečko SENČIC, predsednik; ing. Ferdo HALER, namestnik; Emil KRAJNC, član; Franc TRAFELA, član; Bojan BOŽIČEK, član.
V odbor za civilno zaščito pa: dipl. ing. Hinko PLOŠTAJNER,
Na svoji 10. redni seji dne 30. marca 1977 je sprejel naslednje sklepe:
1.	Pregledali so sklepe 8. in 9. seje jih potrdili in se seznanili z njihovo realizacijo.
Ob tem se je DS seznanil, da je komisija za dobro gospodarjenje sestavila akcijski program za saniranje negativnega rezultata TOZD MO in GN 1977, katerega je tolmačil tov, Ivan Kumperger. DS zadolžuje vodje SDS, da akcijski program izvajajo in mesečno poročajo o poteku akcij na DS.
2.	DS zadolžuje kadrovski sektor, da oskrbi TOZD Mehanske obdelave z delovno silo, kot je predvidena po planu v gospodarskem načrtu, DS TOZD Livarn pa prosi, da preuči možnost dobave odlitkov na roke, katere priprava TOZD Livarna določa.
3.	DS se je Seznanil z operativnim planom za april 1977.
4.	DS pristopa k Samoupravnemu sporazumu o združitvi v SOZD SŽ,-
5.	DS potrdi dopolnitve druž-
Na svoji 8. redni seji 16. marca 1977 je'sprejel naslednje sklepe:
1.	Ugotovil je, da so vsi sklepi
5.,	6. in 7, seje realizirani in jih potrdil.
V zvezi z realizacijo teh sklepov je sklenil:
a)	DS je ponovno obravnaval problem uskladitve rangimih odnosov za delavce v TOZD ViT in po temeljiti razpravi sklenil, da vztraja pri svoji prvi odločitvi z-dne; i0. 9, 1976. Vsled tega zadolžuje komisijo za uskladitev ran-girnih odnosov, da zahteve DS TOZD ViT ponovno preuči.
b)	Seznanil se je s poročilom glede Spremembe organizacije delovnih mest v mehanični delavnici, ki ga je podal obratovodja,. tov. Ramšak.
c)	Sprejel je sklep, da se takoj in resno pristopi k reševanju problematike benefieiranja delovnih mest na notranjem železniškem transportu.
Zadolžen: kadrovski sektor.
d)	DS je tudi sklenil, da vodstvo TOZD ViT izda ustrezne odločbe vsem članom strokovnih teamov za izdelavo investicijskih programov. Zadolženi naj delavskemu svetu občasno poročajo o izvršenem delu.
poveljnik; Anton MACKOVŠEK, namestnik.
18.	Delavski svet je potrdil imenovanje tov, Albina POTOČNIKA vodjo nabave za delegata dogovora o spremembi cen po samoupravnem sporazumu za proizvajalce ferolegur.
19.	Delavski svet je potrdil srednjeročni program Jugobanke. -
20.	Delavski svet je sprejel sklep, da morajo obratne HTV komisije do prihodnje seje Delavskega sveta TOZD pripraviti analize nezgod pri delu za leto 1976. Takšno analizo sta posredovali že komisiji SM jeklarne in Valjarne I.
benega dogovora in Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske komunalne skupnosti Celje.-
6.	Skladno z zakonom o ljudski obrambi in družbeni.samozaščiti, je na predlog izvršnega odbora sindikata DS potrdil odbor v naslednji sestavi:
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito: Feliks Černak, predsednik; Franc Leg-vart, namestnik; Mirko Kolar, član; Vlado Štefančič, član.
Štab za civilno zaščito: Branko Logar, poveljnik; Emil Jager, namestnik.
7.	DS je potrdil predlog obratovodstva TOZD Mehanska obdelava, da se žerjavovodjema Francu Antleju in Francu Osetu podeli enkratna nagrada v viši ni 1.000,00 din.
8.	DS je sprejel sklep, da se formira komisija za nagrajevanje žerjavovodij in tudi. ostalih režijskih delavcev v sestavi:
A. šramelj, predsednik; L. Povalej, član; B. Menart, član; Z. Leskovšek,član; V. Gradič, član.
2.	DS se je seznanil, da so samoupravne delovne skupine v TOZD ViT razpravljale o osnutku Samoupravnega . sporazuma o združitvi v SOZD Slovenske železarne in imajo nanj naslednji pripombi:
čl. 49 — osvoji se 2. varianta.
čl. 56 — doda se, da tudi vodilni delavci materialno odgovarjajo.
3.	DS soglaša s predlagano dopolnitvijo Družbenega dogovora o komunalnih dejavnostih posebnega; družbenega pomena in o načinu soodločanja delovnih ljudi in občanov v komunalnih zade-vih na območju občine Celje in Samoupravnega sporazuma , o ustanovitvi občinske komunalne skupnosti Celje.
■ 4. DS je sklenil, da pristopimo k Samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Jugobanke, sedež Ljubljana, za obdobje 1976—1980. Za podpisnika je DS pooblastil direktorja delovne organizacije.
5.	DS se strinja, da se tov. Ivan Kočevar premesti na delovno mesto »asistent vzdrževanja cestnih vozil in tehtnic«.
Premestitev se izvede, s 1. 3. 1977. 1
6.	DS se je seznanil z informacijo, o problematiki oškrbe z re-
DELAVSKI SVET TOZD MEHANSKE OBDELAVE
DELAVSKI SVET
TOZD VZDRŽEVANJE IN TRANSPORT
Delo. .samoupravi!! organov
-{Nadaljevanje z 9. strani)
zervnimi - deli iz vzhodno-evrop-Iskih držav.
7.	Na predlog sindikata je DS imenoval odbor ljudske obrambe v sestavi: Stane Gajser, predsed-
nik; Franc- Ožek, -namestnik; Aleksander Krajnc, član; Franc Rozman, član;; Franc- Starlekar, -član.
Za poveljnika štaba civilne zaščite, j e imenoval Martina Senica, za namestnika pa Branka Ošek.
STANOVANJSKA KOMISIJA
'5. redna seja 3. 4. 1977.	Bekuš pa se vseli v njegovo dvo-
1.	Komisija je pregledala skle- in polsobno stanovanje štore 14.
pe prejšnje seje, jih potrdila ih .3. Komisija je dovolila, zame-se seznanila z realizacijo sklepov, 'njavo stanovanja med Košak Ne-Pri tem je ugotovila:	žo, ki-stanuje-v dvosobnem sta-
a)	sklep Št. 4 s 4.’ redne, seje: novanju’ v. velikosti 55 m2 Štore
Enosobno stanovanje v Štorah 135, r tov. Veber Ivanom iz pri-
37 (22 m2), iz katerega se bo iz- prave vzdrževanja, ki sedaj sta-selil Dugatovič Živko; se dodeli' nuje m enosobnem stanovanju Kores Stanku iz liv. I.	- velikosti 30 m2. i
b)	sklep št. 5 s 4. redne seje:	Košakova se vseli v stanovanje
■ Ker sklep št. 5 ni bil realiziran, tov-, Vebra, slednji pa se preseli se tovarišu Rkman Dušanu iž je- v njena stanovanje.
■klarne II dodeli stanovanje; ka- 6. Komisija tov. Baumkirher terega bo izpraznil Lukaček Mar- Dragotu, ki je prosil za stanova-ko, Pečovje 9.	n je'izven'prioritetnega reda, pro-
< c) sklep št: 7 s 4: redne seje se šnji ni ugodila; zaradi velikih po-spremeni:	‘ ¡treh poudmžmskih i stanovanj ih-
- Garsonjera v Celju, Ul. 29. no- -in ^sklenila, da ¡se ga bovobravna-vembra (stanovanje št. 24,1'25'n#) -valo po prioritetni'listi, ki bo iž-- Katero je izpraznil tov. Kramer .delana za letošnje'leto.
Peter, se je dodelilo Butinar'Dar-	¡7. Komisija je dodelila stano-
• kotu iz OTK.	vanjske'prostore v hiši štore 48
2.	Komisija je obravnavala tov. Kočar Jožetu iz valjarne I. prošnjo-za dodelitev-stanovanja 8. Podstrešno stanovanje veli-tov. Šteher Darinke in sklenila, kosti’40 ih2; katerega bo'-izpraznil da> prošnji ne. more ugoditi, ker tov. Bekuš Stanko, Štore 12, se so potrebe po stanovanjih za de- dodeli- tov. Ferlin Branku iz va-‘lavce ŽŠ-prevelike. Žš je dosedaj Ijarne I.
reševala stanovanjske probleme 9. v zvezi s- sklepom odbora ža zdravstvenih- delavcev skupaj z splošne zadeve in družbeni štaii-'ždravstvenim domom, saj v le- dard je bila Stanovanjska komi-teh stanuje že 10 njihovih delav- sija zadolžena; da pripravi pred-cev.	log strokovne komisije za ogled
' 3. Komisija je dodelila: trisob- individualne 'izgradnje. Po'mne-no stanovanje velikosti 70,68 m2 -nju predsednika' sindikata tov. št. .13/111 v Pucovi ul, št. 4, Ce- Gradišnika -'takšne* predloge • pilijo, tov. čemak Feliksu.	pravijo'DPD DO.
'	-4. Komisija se strinja, da se v Zato-je’ komisija sprejela sklep,
stanovanje, ki ga je od solidar- da naj DPO pripravijo’ predlog mestnega sklada dobil tov. Bekuš strokovne ■ komisije in ga v pi-Stanko — trisobno stanovanje v smeni obliki dostavijo v potrdi-stolpnici Puceva 4 Celje; vseli-, tev odbora za splošne zadeve-in tov. Markovič Rajko -iz OSS,- tov.,', -družbeni -standard.
ODBOR ZA SPLOŠNE ZADEVE IN INFORMACIJE
. :5.' redna, seja 4. 4. 1977.
• 1. Odbor je potrdil sklepe 4. redne seje in se seznanil z njihcF-vo - realizacijo.
, '2. V: kolikor tov.. Franc Sitar do 31. 3. 1977 ni v.-ueloti vrnil posolila' za stanovanjsko gradnjo naj pravna služba v skladu z že doslej sprejetimi sklepi odbora takoj vloži tožbo za prisilno iz-, terjatev dolga.
. <3. Rok za. podpis-pogodbe o so-.finansiranju nakupa stanovanja z z: tov.. Staneta Gorška ,se podaljša do 15, maja 1977.
4..	Odbor zadolžuje sekretarja DO, da čimprej predloži: predlog ■skiada -skupne porabe za leto 197.7. O tem-vprašanju bo odbor razpravljal na svoji prihodnji seji,- predvidoma še- ta mesec.
. -5i Ustrezno pripravljena izho-,diiča za oblikovanje samouprav, ¡sporazuma, o urejanju -stanovanjskih vprašanj naj. se čimprej objavijo,-tako, da bodo vsi člani kolektiva lahko podali nanj svoje pripombe.
V drugi točki je odbor obravnaval predhodno pripravljene kriterije in predlog, da odslej
prosilci, 'ki jim bo dodeljeno po-' ‘sojilb za' stanovanjsko 'izgradnjo sklepajo pogodbe v banki. V zvezi-s tem predlogom se spremenijo tudi nekatere točke kriterijev natečaja (obrestna mera, rok za porabo 1 odobrenega posojila in pričetek - -vračanj a- ppšoj ila).
. -6. Odbor je? «prej ek -predlagane kriterije -z-an dodelitev-posojil za individualno, gradnjo in adaptacijo po ,razpisu za leto 1977. Vod-istvo TOZD. GKSG .je zadolženo, da opravi: ustrezno, primerjavo s kriteriji banke, nakar se kriteriji objavijo v ‘»Informatorju«.
7.	V zvezi; s« prenosom- kreditnih poslov za individualno' gradnjo in adaptacijo stanovanj na Ljubljansko banko, odbor zadolžuje Vodstvo TOZD GKSG, da skuša doseči za naše delavce čimbolj Ugoden način' izkoriščanja odobrenih posojil.
Na osnovi lanskoletnih sklepov v pogojni dodelitvi posojil (sklep št. 5 a, prva alineja 1. seje in -sklep št. 1 a z 2., seje) je odbor sklenil kot sledi-: -
"8. Odobril je posojilo za individualno gradnjo in. adaptacijo
stanovanj naslednjim prosilcem: Arzenšek Štefan — Boža, Ivan-■šek Stane, Jevšnik Peter, Kramer Jože, Kramer Peter, Kumperger Ivan, Potočnik Albin, Šturbej Alojz — Milena, Vedenik Vida, in sicer v višini, določeni' v pogodbi-iz leta 1976 za. leto 1977.
Referent za stanovanjske zadeve obvesti vse imenovane o možnosti, da posojilo izkoristijo. Rok za podpis pogodb je do 30. aprila ,1977.. . ■	:va^‘
9.	Odbor je odložil sklepanje o vlogah za' odobritev telefonskih priključkov iz sredstev^ ZŠ do sprejema ustreznega pravilnika o urejanju teh vprašanj. Obenem se je seznanil z ugotovitvijo, da verjetno v te namene ne bo na razpolago ustreznih sredstev.
10.	Ker letos ni na razpolago -sredstev sklada skupne porabe, je- odbor zavrnil vse vloge za dodelitev finančnih sredstev iz tega naslova. Vsem prosilcem posreduje ustrezne odgovore sekretar DO.
11.	Odbor ugotavlja, da zaradi pomanjkanja finančnih, sredstev, letos- niso dani pogoji za podpis -samoupravnega- ■ sporazuma o združevanju sredstev OZD za za-dovolj evanj e potreb občanov v -krajevnih skupnostih za leto 1977. Preučili pa bi možnost so-
—	finansiranj a konkretnih programov posameznih Krajevnih skupnosti, seveda v okviru finančnih možnosti.
12. ", Odbor priporoča TOZD .Gostinsko komunalno stanovanjsko gospodarstvo, da še nadalje pomaga članom našega kolektiva
—	graditeljem stanovanjskih hiš
—	s tem-, da. jim poizkuša zagotoviti ustrezne količine gradbenega materiala. Prednost pri nakupu imajo člani kolektiva, ki- gradijo s kreditom Železarne Štore.
Zaradi nenehnega pritiska za dovolitev gradnje provizoričnih garaž na Lipi -in ugotovitve, da le te kvalrijo izgled naselja, je odbor sklenil:
13.	Vodja TOZD GKSG naj se čimprej poveže s Celjskim razvojnim centrom glede ureditve lokacij ža organizirano gradnjo garaž na Lipi.
Q,dhor je kritično razpravljal o slabi udeležbi članov odbora na Sejah. Menil je, da je nevzdržno, da se posamezni člani sej ne udeležujejo; niti se predhodno opravičijo, čeprav šo seje vedno med delovnim časom. Odbor meni, da bo neopravičeno odsotne, ki so bili v času seje v službi; potrebno poklicati na odgovornost, saj je v nekaterih primerih možno tako odsotnost opredeliti kot kršitev delovne dolžnosti.
14.	Odbor opozarja vse člane, da so seje, ki so sklicane med delovnim časom, obvezne. Morebitno opravičeno zadržanost je potrebno predhodno sporočiti v oddelek za inf. in samoupravno dejavnost.
Na predlog člana Odbora; tovariša Franca Bevca, je biltiskle-njeno:
r 15. Odbor priporoča pristojnim službam, da preučijo možnost uporabe ponujenih prostorov stare osnovne šole v Šentvidu. V vsakem primeru pa je potrebno predlagatelju posredovati ustrezen odgovor. Zadolžen: sekretar DO.
16.	Odbor se je seznanil s pb« ročilom referenta ža Stanovanjske zadeve, da so spodaj imenovani člani kolektiva: Irgolič Fanika, Pišek Ivan, Česnik Jože, Jelene Franč, Pristovnik Ivan, Kramer Peter, izpraznili družbena stanovanja . v pogodbeno določenem roku.
EKONOMSKO GOSPODARSKI ODBOR
- Na svoji 10. redni seji 21. aprila 1977 je sprejei naslednje sklepe:
.1. Odbor je pregledal sklepe 9. seje, se seznanil z njihovo realizacijo in jih potrdil.
|§ Nerealizirana sta 'sklepa št, 2 in 5, ki sta dolgoročnejšega značaja. Poročilo v zvezi s sklepom št. 12 pa se naj pripravi do naslednje seje.
2.	Odbor se je seznanil s poro-• čili o problematiki oskrbe z. gredicami.: Odbor meni; da se tako «tanje ne bi smelo- več ponoviti, posebej počasnost; ki je bila pri rešavanju te problematike. ■ pri« šotna. Izreče se kritika-železarnama Ravne in Jesenice zaradi odnosov do Železarne Štore.
Odbor zahteva analizo —■ poročilo: o stanju medsebojnih/odnosov posameznih-partnerjev v ZP Sž.
3.	Na' osnovi poročila vodstva TOZD MO se, je odbor seznanil z vzroki- nedoseganja operativnih pianov v MO in po razpravi sklenil:
I pf Pri nabavi vseh vrst strojev je potrebno planirati tudi nabavo ustreznih ■ -rezervnih delov - in usposobitev ustreznih kadrov, ki bodo-ravnali s'temi stroji in jih Vzdrževali.
V zvezi s tem naj se izdela Ustrezen organizacijski predpis. ’
b)	Predstavnik MO in ViT naj izdelajo seznam rezervnih delov za problematične stroje. Glede vzdrževanja pa odbor meni, da je potrebno, v kolikor vzdrževalna
služba ne odstrani napake v dveh dneh, poklicati zunanje sodelav-
G0.
• c) Če bodo v TOZD ViT pokazali interes, da je treba poslati ljudi na prakso, se naj tudi to uredi.
d) TOZD MO in TOZD livarn naj preučita problematiko nedo-•seganja planov pri obdelani liti« ni in da naslednje Seje pripravita analizo, ki jo naj posredujeta ekonomsko gospodarskemu odbora..
4; Operativni plan za april je odbor sprejel s pripombo', da se v bodoče plani dopolnijo s pismenim' pojasnilom, ker je sam tabelarični del preveč'suhoparen, da bi - člani' lahko dobili sliko o posameznih tozdih oz. obratih.
Ker je opaziti porast stroškov, odbor meni, da še moramo’ vsi polno angažirati za' omejitev leteli. PraV tako je potrebno izkoristiti naraščajočo ’'konjunkturo v na j več j i. možni meri.
5.	Odbor je sprejel poročilo v izvršitvi letnega in operativnega plana za februar 1977.
' 6. Odbor se je seznanil s poročilom komercialnega sektorja za februar in za leto 1976 in ob tem sklenil:. ■
a)	Odbor zadolžuje/ pristojne, da poskušajo vplivati na ureditev cen naše panoge, ker smatra, da je rast cen naše panoge zelo zmerna in nižja od rasti ostalih panog.
D el©Ijsamoupravnih organov
(Nadaljevanje z 10. strani)
. b) Odbor smatra, da so carinske : dajatve za/ polizdelke: previsoke in niso v skladu z dajatvami za druge artikle; _
c)	Stimulaci j a za izvoz v SSSR ni prisotna zaradi neugodnega kurza za $ in ni stimulacije.
d)	Vodstvo DO, komercialni sektor in tozdi naj skušajo tekoče spremljati, in reševati omenjene probleme-preko ZP SŽ.
- 7. Odbor je' potrdil sklepe:. 6. seje komisije za racionalizacije. Zapisnik sklepov, je sestavni del pregleda teh sklepov.;
8.	Odbor je naknadno odobril naslednja službena potovanja: skupini sodelavcev v italijo; Dušanu Burniku, dipl. ing., Niku Zakonjšku, dipl.‘ing. in Konradu Zupaniču v ČSSR; Srečku Sen-čičuv dipl. ing. in Ferdinandu Ha-Ierju, ing. na Švedsko; Štefanu Gerkešu in Ivanu ; Čretniku .v DDR;; Milku Starcu, dipl. ing., Cirilu Gorišku, dipl. ing., Juriju štu-rrieju, ing., Ljubu Kresniku, dipl. ing. in Konradu Zupaniču v Ita-
lijo; Mirku Doberšku, dipl. ing. v Bolgarijo. -
9.	Odbor je za potovanje ing. Zakonjška in dr. Sicherla v Avstrijo k firmi Gombusta odobril dodatno še 2 dnevnici na osebo. Omenjena v potnem poročilu navajata, da je bil prvotni čas glede na obsežen program preizkusov z gorilniki preskopo odmerjen.
10.	Odbor je. bil seznanjen, da so posredovali poročila o službenem potovanju: Boris Sicherl, dr. in Niko/ Zakonjšek,/dipl. ing. na Dunaj;.Ciril Gorišek, dipl. ing. in Marjan Belej, dipl. econ, v ZRN; Franc Selčan V: Italijo;. Boris Si-eheri', dr., Viktor Logar, dipl. ing. in Niko; Zakonjšek, dipl. ing.. v tovarno industrijske opreme »Stroj«; Radlje ob Dravi; Marjan Belej, dipl; econ., Vlado Magdič, v Budimpešto; Boris/; Marolt, dipl. ing. in Viktor Logar, dipl. ing. v Avstrijo;. Dušan - Burnik,-dipl. ing. in. Marjan Belej, dipl. econ. v SSSR.
tiiiiiiiiiiHitiiiiiiiiiiiiiiiimiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiHiiiiiitiiiiimir
Malo za šalo. malo za res
Predlagal bom, da bi ozkotirno' železnico preusmerili za prevoz potnikov štore-I v štore II. Mogoče bo pa rentabilna.
Kdo bi tO zmogel? Sem delegat: in imam seje; posvetovanja, S sestanke, Simpozije- ter celo redno delo v tovarni.
Ali veš, da sem danes sanjal o urejeni zdravstveni službi v Štorah?!
Razmišljam in razmišljam o deljenem delovnem času pa mi ne pade nič pametnega v glavo.
Proizvodnja slovenskih železarn
(Nadaljevanje s 5. strani) Linearno načrtovanje še poslabša sliko, ker je letno načrtovana proizvodnja, brez., ozira,.na uvajanje /novega obrata in operativno načrtovanje) enakomerno razdeljena na 12 mesecev. Res je pa tudi, darsb" težave/ v povem obratu večje,' kot so bile“ načrtovane. Poleg uvajanja- novih naprav in tehnologije /¡pri zahtevnejših/ kvalitetah,- manjka- Vložek: Železarna-Smederevo ne drži pogodbenih obveznosti, zagotovitev Vložka iz uvoza. je., pa vezana na oskrbo deviz, in. soglasij.
Pregled načrtovane- količine: prodaje: za: prvo četrtletje kaže,: da j e ;bilb ; realizirano celo več kot načrtovana- s prodaja., proizvodov vroče: predelave- v vseh, treh žele-, zamah. - Manj še količine: so, dosežene- samo pri srednji in tanki) pločevini ter toplo - valjanih trakovih: na Jesenicah;,V- vseh- treh-železarnah so prodali manij proizvodov jeklovlekov, kot je predvideval načrt. Tudi pri vlečeni žici je -bil zbirni načrt dosežen le 9S;%„ , .
Večji zaostanki so pri proizvodih finalizacije. Zaradi .pomanji-kanja naročil -je | prodaja vzmeti dosežena 78 %. '
Žični izdelki, 'zaostajajo 7 %, stroji in /strojni deli 19 %.. Koii-fekcionirani izdelki; 15 %.: Pnevmatski stroji im orodje 42'%..-Prodaja rezilnega orodja je dosežena samo z 72% načrta. Večja prodaja v osnovni predelavi ne more nadomestiti zaostanka- - v prodaji višje stopnje in večje Vrednosti proizvodov. Zaradi tega pri vidnoj ugodni količinski rčz.ul-1 tati blagovne, proizvodnje zgube na vrednosti pri povprečno doseženi; ceni in rezultatu dosežene eksterne realizacije.
Predelovalci žice sb iz meseca v mesec.: stopnjevali -proizvodnjo in v, marcu- presegli mesečni, načrt za 6%. Santo v, Žični-so zaostali 1 % za. mesečnim- planom, v Plamenu so načrt presegli za 14 %, v Verigi za 4 % in v Tovilu za 32/%,. Zbirna, /proizvodnja -prvega četrtletja je 4.%//nižja, kot je bila dosežena v istem obdobju lani in za letošnjim zbirnim načrtom znaša zaostanek 7%, ■
Skupno je bil za Slovenske železarne izvršen-mesečni/ linearni načrt blagovne proizvodnje v
imiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiim
Ja, ja Anzi, odkar nas upokojencev ni več v tovarni,' ni več prave čistoče, zato bodo pa tudi nekaj prihranili.
mesecu marcu 99'%, zbirni načrt prvega, „četrtletij a- pa 95 %, Zadov : voljivo je tudi to, da je odprema’ .proizvedenetpcofoe -po prvih vbreh mesecih celo nekaj, v.epja, kot je bila proizvedena količina. Pri nekaterih proizvodih so še težave, drugih bi; se dalo prodati več, kot zmore- proizvodnja.
Podatki o doseženi eksterni, realizaciji v mesecu marcu so izjemno različni za posamezne delovne : organizacije.' V Železarni Štore šo dosegli samo 73 % načrtovane vrednosti, v Železarni Jesenice 90%,iv Železarni- Ravne pa- 101 %:.. Marčeva prodaja v Plamenu je>'bila:150 % načrtovane vrednosti;: in v. Tovilu 169 %; kar ;je obema utrdilo tudi celotno dosežene , vrednosti prodaje za prvo-/četrtletje. Pozitiven; rezultat v mesecu marcu so dosegli :.tudi v Žični, kumulativno pa za* ostajajo 2 %..'
Vrednost prodaje za sestavljeno organizacijo SŽ v marcu-je bila 91 % načrta, zbirno izvrševanje je 87 %, nasproti- doseženi realizaciji v prvih treh mesecih lanskega leta je pa letošnja vrednost-8% višja.'
Vse' delovne organizacije so dosegle višjo vrednost eksterne:realizacij e kot v prvem četrtletju Tani; Pri železarnah je vrednost prodaje 8% višja, pri predelovalcih -pa 10 %i '
Vrednost izvoza je bila v -prvem trimesečju letos. 7 %. nižja od dosežene v prvem četrtlet ju lani'in daleč za načrtovano vrednostjo izvoza za letos.
. Pregled vseh podatkov kaže, da še stanja.izboljšuje in so količinski .podatki -bolj ši, kot je bila doseženo mesečno povprečje v j letu . 1976. Stanje naročil zagotavlja zasedenost proizvodnih zmogljivosti predvsem za osnovne proizvode železarn, izboljšuje se pa tudi stanje naročil za proizvode višje stopnje predelave. Razveseljivo je tudi to, da proizvodnja: postopno raste, in so dobri izgledi, da .bi lahko dosegli v gospodarskem načrtu predvidene količine za.Ietošnje leto..
Zaposlovanje,se 'je. napraift povprečni zaposlitvi v lanskem letu zvišalo za 2 %. Ker se je količina. proizvodnje in predvsem ¡vrednost proizvodnje napram po-v p rečnim dosežkom v letu .1976 dvignila za več kot 2%, se je izboljšala tudi proizvodnost na zaposlenega.; Osnovne surovine šo za načrtovano proizvodnjo/zagotovi jene. Krizo z dobavami te-, kočega plina smo prebrodili brez posledic in upajmo, da bo ena-, ko tudi s- sedanjo krizo v oskrbi z mazutom. Pravijo, da je pomanjkanje, mazuta bolj posledica pritiska na cene, kot zaradi premajhnih razpoložljivih količin.
Vprašanje proizvodnih stroškov je v zvezi z rastjo cen ob koncu lanskega leta in v prvem četrtletju letos ključno vprašanje poslovne uspešnosti. Rezulta-. te bodo pokazale analize poslovanja prvega četrtletja. Gotovo'je, da bodo za dosego ciljev, postav-“
1 jenih z gospodarskim načrtom za letošnje leto potrebni izredni napori in da bo potrebno vložiti veliko truda, da bi izboljšali, tudi. /vrednostno strukturo prodaje, kar bi izboljšalo izglede za uspešno poslovanje.
iz krajevne skupnosti ŠTORE
Nekaj očitkom podobnih vprašanj članov kolektiva, zakaj niso informacije o delu in problematiki v krajevni skupnosti redno objavljane, obvezujejo, da pojasnimo vzroke, Občasnbst informacij je pogojena predvsem s prezaposlenostjo tistih, ki zasledujejo dogajanja in jih oblikujejo za objavo v našem glasilu. Nikakor ne gre za pomanjkanje. informacij, ker ni aktivnosti ali celo problematike. Nasprotno. V krajevni skupnosti Štore je zelo živahno. Za nazaj se opravičujemo, v bodoče pa bomo o krajevni skupnosti redno poročali.
V Kompolah je bila že na zboru občanov pred referendumom za
II.	samoprispevek nakazana celotna komunalna problematika, v kateri izstopa neurejenost cest v tem kraju in povezanosti preko mostu na Opoki, Na osnovi sprejetih zaključkov je bil 16. II. letos sestanek delegacije krajevne skupnosti in pododbora SZDL, namenjen v celoti obravnavanju nakazanih problemov. Po analizi stanja, potreb in možnosti je bil izvoljen iniciativni odbor za vodenje akcije ureditve občinskega odseka ceste od Ocvirka do Kompol in krajevnega odseka od Kompol do Opoke. Na sestanku je bil sprejet kratkoročni akcijski program. Razen tega je bilo 'dogovorjeno, kako se bo odbor povezal s komunalno komisijo pri krajevni skupnosti Štore in Občinsko komunalno skupnostjo.
Dne 23. marca 1977 leta je bilo v Celju drugo zasedanje skupščine Občinske komunalne skupnosti, na kateri je bil med drugim sprejet srednjeročni program modernizacije in vzdrževanja lokalnih cest v občini Celje za obdobje 1976—1981 in program dela komunalne skupnosti za leto 1977.
V okviru sprejetih načrtov ho -v krajevni skupnosti Štore razširjena in urejena cesta, ki pelje čez Lipo (Godec—Samotama) in zgrajen most na Opoki. Podaljšan bo asfaltni trak proti Svetini, pod določenimi pogoji pa bo asfaltirana tudi cesta v Kompolah.
; V naši krajevni’skupnosti se načrtuje lokalna mladinska .delovna akcija. Gotovo ne bo nihče presenečen> če zapišemo, da bo ta akcija v Kompolah.
Dne 10. marca je bil v Kompolah ogled cestne trase. Opravili so ga člani iniciativnega odbora ter predstavniki občinske komunalne skupnosti, občinske konference ZMS Celje, SZDL Štore in krajevne skupnosti Štore. Priprave na akcijo, ki se bo pričela predvidoma 4. junija in bo trajala {približno 3 tedne, so v teku. Mladincem se bomo1 organizirano pridružili tudi krajani.
Dne 11. marca 1977 je bila .razširjena seja Sveta krajevne skupnosti Štore, na kateri so potrdili obračun finančnega poslovanja v preteklem letu, obravnavali in Sprejeli program dela za letošnje leto in razpravljali o samoupravnem razvoju ter družbeno-ekonomskem položaju krajevne skupnosti.
12.	seja izvršnega odbora krajevne konference SZDL Štore je bila namenjena obravnavi mladinske problematike v kraju, celodnevne osnovne šole v Štorah in planirane delovne akcije.
Poročali smo že, da je za 8 oddelkov nižje stopnje; osnovne šole v Štorah organizirana in vpeljana celodnevna šola.
Ravnateljstvo šole in koordinacijski odbor pri krajevni konferenci SZDL si prizadevata, skupaj z drugimi krajevnimi dejavniki, da bi se dosegli pogoji za nadaljnje postopke prehajanja na novo obliko šolanja tudi v višjih razredih.
Doslej je bil izdelan podroben program dela, v katerem je predvideno, da bi v letošnjem letu prešli ha celodnevno osnovno šolo 3 oddelki 5. razreda. Pogoj zato je zgraditev jedilnice, ker se uporablja ■ v ta namen začasno hodnik, ki ne ustreza osnovnim zahtevam niti za sedanje število otrok v celodnevni osnovni šoli. V okviru srednjeročnega programa — to zajema obdobje 1978—1980, bodo prešli na novo obliko dela v šoli predvidoma tudi drugi oddelki osnovne šole Štore in podružnične šole na Teharju, v Kompolah ter na Svetini, Izvedba pogojev je -v celoti odvisna od razpoložljivosti s finančnimi sredstvi.
Med aktualne teme :razgovorov v delovni organizaciji spada prav gotovo tudi napredovanje priprav za gradnjo nove zdravstvene postaje. Kako daleč smo s pripravami? V tem času še vedno čakamo razgrnitev ureditvenega načrta Lipe, ki ga pripravlja Razvojni center Celja. Po določitvi in potrditvi mikro lokacije bodo pridobljena ustrezna dovoljenja. Medtem pa se ureja odkup načrta in njegova delna sprememba. Gradbeni odbor se je namreč odločil: v soglasju z železarno in s krajevno skupnostjo za zdravstveno postajo, kakršno gradijo v. Vojniku, Zaradi specifičnih zahtev železarne, pa bo notranja ureditev morala biti delno dopolnjena. Vsekakor bomo do konca letošnjega leta izvedli nujne priprave, v naslednjem letu pa takoj ha začetku pričeli z izgradnjo objekta zdravstvene postaje.
BESEDA MLADIH
VOLILNA KONFERENCA ZSMS ŽELEZARNE
Konferenca je zajela delo predsedstva in komisij pri predsedstvu ZSMS v obdobju od oktobra 1976 do aprila 1977. Potekala je v vzdušju močnih stabilizacijskih prizadevanj, saj so bili prisotni le delegati in gosti iz same železarne in je v grobem nakazala smernice našega dela v prihodnje.
Iz vsega obravnavanega je bilo razvidno, da se mladi zavedajo dejstva, da je potrebno doseči v čim večji meri vključevanje v družbeno-ekonomske tokove v sami železarni, kakor na občinski ravni in .seveda v združenem podjetju Slovenske železarne. Razen tega je treba zviševati število aktivistov, prebuditi mlade komuniste in urediti organizacijske zadeve, predvsem pa začeti delati po komisijah.
Analiza dela predsedstva je pokazala delovanje v obdobju šestih mesecev. Predsedstvo koordinacijske konference ZSM je trenutno sestavljeno iz naslednjih profilov po izobrazbi: l mla-dinec z VSS, 3 s SSS, 1 je visokokvalificiran, 4 kvalificirani, 1 PK in eden NK. V. predsedstvu jih je torej 11,' od tega 3 mladin: ke; starostno povprečje pa je 23 let.
V šestih mesecih- so imeli 10 rednih in 1 izredno sejo, na kateri so razpravljali o kandidatih za dvodnevni izobraževalni seminar združenega podjetja na Bledu. Na prvi redni seji so obravnavali seminar na Pohorju, oce-nj evali akcij e konstituiranj a novih osnovnih organizacij ZSM, potem aktive mladih komunistov, nadalje konkretne programe pri kandidiranju mladih; ustanovitev' komisije za družbenoekonomske odnose, finančno poročilo in zapisnik volilne programske konference ZSMS. Na drugi seji so po pregledu sklepov prve redne seje -in izredne seje obravnavah osnutek sindikalne liste .1977, potem pravilnik o izobraževanju v delovni organizaciji železarne Štore? pa osnutek skupnega akcijskega programa družbenopolitičnih organizacij v delovni organizaciji in nato prednačrt mladinskih .delovnih akcij za leto 1977. Na naslednjih sejah so obravnavali članarino v ZSMS, aktive mladih komunistov, kadrovsko problematiko, poživitev prijateljskih stikov z mladimi v Tovarni avtomobilov v Mariboru, delo komisij, udeležbo v smučanju na Poljskem, priprave za II. konferenco ZSMS iter konferenco Zveze komunistov. Seveda so pretresali tudi kadrovske- spremembe, rokovnike, odgovornost posameznikov p| komisij pri izriše-, vanju postavljenih nalog, uvajanje članarine in način razdeljevanja po osnovnih organizacijah ZSMS, dalje konkretizacijo akcijskega programa in finančni predračun za leto 1977, posebej še rekreacijo pa vlogo ZSMS v splošnem ljudskem odporu iri v družbeni samozaščiti. Ni potrebno po-, sebej naglašati, da So pozorno obravnavali mladinske delovne akcije, delegiranje brigadirjev pa mladinski ples, potem sklepe 4. seje delavskega sveta delovne organizacije. /Na vrsto je prišlo tudi športno srečanje ob letoš-
njih praznovanjih pa tudi informacija o obisku delegacije iz Tovarne avtomobilov iz Maribora. Razumljivo je, da .so podrobno obravnavali o samskih domovih na Ljpi in na Teharjah.
Iz naštetega je razvidno, da se je predsedstvo poleg tekočih o-perativnih nalog intenzivno u-kvarjalo z družbenoekonomskimi odnosi, s samoupravno organiziranostjo, izobraževanjem, ljudskim odporom in družbeno samozaščito, z rekreacijo, organiziranostjo mladine, z informativno dejavnostjo in drugimi važnimi nalogami. (Na predstoječi seji bo-, do pregledali materiale Za II, koordinacijsko konferenco, ki bo posvečena nalogam mladih pri u-resničevanju vsebine zakona b združenem delu. V programu imajo še obdelavo kadrovske politike v ZSMS, tekmovalne dejavnosti mladine, povezavo’s krajevno skupnostjo in kulturno dejavnost.
Ena naslednjih sej bo posvečena praznovanjem važnih obletnic v tem letu.
Člani komisij so tudi iz vrst predsedstva, in sicer so Zadolžili: za komisijo za kadrovska vprašanja Ocepek Franca, za šport in rekreacijo Ireno Ožek, za komisij o za SLO in družbeno samozaščito Bojana Sedlarja, za komisijo za kulturo Katjo. Ivačičevo, za AMK in mlade strokovnjake Zdravka Kondo, za komisijo za družbenoekonomske odnose Dragana Simo vica, za AMD je zadolžen predsednik mladinske organizacije livarne, za informacije, pa Dušan Krošl. Komisije so žena delu in/že; kažejo dobre rezultate. Zlasti veliko uspehov je dosegla komisija za družbenoekonomske odnose, prav na področju samoupravne organiziranosti. Že v sami Obliki dela se kaže kakovost te komisije. '
.Na področju športa in rekreacije je celotna aktivnost, tesno povezana s komisijo pri sindikalni organizaciji, delajo skupaj in koordinirajo akcije, :
Veliko je . narejenega na področju kulturnega udejstvovanja, saj delajo v povezavi z občinsko konferenco in še posebej z mladino- v krajevni skupnosti. Stekla ije tudi že. akcija, pri ures-, ničevanju samoupravnega sporazuma in zakona o SLO in družbeni samozaščiti. Pri tem delu tesno sodelujejo s štabi za SLO in LO, z referentom za'to področje v samem podjetju ter s komisijo na ravni delovne organizaci-
je.
V	komisiji za informiranje pa je za objavo materialov v Štor-skem železarju in Informatorju zadolžen vsakič drug član komisije,
V	tako pomembnem trenutku jugoslovanskega samoupravnega socializma, kot je obdobje priprav na 8. kongres ZK Slovenije, na 10. kongres ZSM Slovenije in na oba jugoslovanska kongresa, se tudi mladi naše delovne orga-; nizacije zavedajo, da je treba dokazati | s polno aktivnostjo na vseh področjih našega samoupravnega udejstvovanja še več:/ sodelovanja, še več prispevati k izpolnjevanju nalog, ki,; .stojijo-pred nami vsemi.
Kemično orožje
Kemično orožje so bojni strupi, strupeni dimi in druge kemične snovi, ki jih uporabljajo ža zastrupljanje ljudi, živali, rastlin in materialnih dobrin.
Bojni strupi so kemične snovi organskega ali anorganskega izvora, ki uničujejo in onesposabljajo-živa bitja, materialne dobrine pa postanejo zaradi njih za krajši ali daljši čas neuporabne.
Bojni strupi in ostala kemična sredstva za Uničevanje ljudi in materialnih dobrin niso sredstva moderne dobe, temveč so znane njihove uporabnosti že iz davnih časov. -
V začetku so uporabljali v te namene sokove strupenih rastlin, kačji strup, smolo in preproste spojine žvepla, solitra, živega srebra in arzena. Tako so Špartanci v peloponeški vojni (štiristo let pred našim štetjem) ž dimom goreče slame in žvepla prisilili posadke obleganih mest k vdaji. A-leksander Makedonski je pri obleganju mesta Tira (332 let pred našim štetjem) uporabil uspavalne pline. Med kolonizacijo Alžirije je francoski maršal Pellisier ukazal, naj pred vhodom v votlino Nemhijo pri Dahri zažgo snop-je tršja in protja in tako zadušijo 1.100 ljudi — celo kabilsko pleme.
Množično so pričeli uporabljati bojne strupe v I. svetovni vojni. Prvi so jih uporabljali Nemci 27. oktobra 1914 pri Neufchatelu, kjer so na nasprotnika izstrelili
3.000	topniških granat, napolnjenih s kihavci. Naslednje leto, 22. aprila 1915 so Nemci množično napadli Francoze na fronti v Belgiji severno od Ypresa, S 180 tonami klora so pri tem izločili iz boja celo francosko divizijo. Izmed 15.000 zastrupljenih jih je u-mrlo 5.000.
Leta 1916 sta obe vojskujoči se strani uporabili fozgen in difosr gen, medtem ko so Nemci v bližini Ypresa 12. julija 1917 uporabili iperit. Tako so bojni strupi postali bojno sredstvo za množično zastrupljanje in onesposabljanje bojnih enot. Tako se je povečevala uporaba bojnih strupov v letih I. svetovne vojne in kakšne so bile posledice, nam pove spodnja tabela.
Leto uporabe	količina v t
1915	4.170
1916	14.735
1917	37.885
1918	65.600
Skupne izgube 700.000 zastrupljenih 95.000 mrtvih
Uporaba bojnih strupov je bila v I. svetovni vojni zelo učinkovita, saj so znašale 'izgube zaradi bojnih strupov 5 % vseh izgub. Pri ameriški armadi, ki je prispela na evropsko bojišče prav tedaj, ko je divjala kemična vojna, pa so dosegle izgube kar 26,8 odstotka.
Po prvi svetovni vojni so se vse države mrzlično pričele oprem-, ljati za zaščito" pred bojnimi strupi, nekatere pa "masovno proizvajati bojne strupe.
V italij ansko-abesinski vojni od leta 1936 do leta 1937 s.o Italijani uporabili tudi iperit proti neza-
varovanim Abesincem (Libijcem) in jim tako povzročili velike izgube. Nemčija, čeprav premagana v I. svetovni vojni, se je temeljito pripravljala za kemično vojno tudi v II. svetovni vojni. Saj so ob koncu vojne našli v raznih skladiščih skoraj 30.0001 tabuna in organizirano letno proizvodnjo za okrog 12.0001.
V vojni v Vietnamu so oborožene sile ZDA uporabile okrog
90.000	ton bojnih strupov proti prebivalstvu oziroma za uničevanje gozdov in kmetijskih kultur. Bojne strupe, ki so znani iz I. svetovne vojne in neposredno po njej, imenujemo klasične bojne strupe. Po odkritju navedenih skladišč fašistične Nemčije pa je bilo ugotovljeno, da so bili nekateri bojni strupi stokrat bolj strupeni in nevarnejši od klasičnih. To so bili živčni bojni strupi tabun, soman in sarin, zapletene organsko fosforne spojine.
Poleg tega je bil odkrit tudi živčni bojni strup F, ki je 10-krat bolj strupen, kot je sarin.
Še bolj strupeni bojni strupi so danes znani pod imenom živčni bojni strupi V ali VX strupi, ki so okrog 1000-krat bolj strupeni kot klasični bojni strupi.
Med bojnimi strupi, ki so jih uporabljale ZDA v Vietnamu, so bili psihokemični bojni strupi, nekatere nove vrste solzivcev ter kemične substance — rastlinskih strupov — herbicidi in defolianti.
Posebna značilnost bojnih strupov je v tem, da ob uporabi zajemajo vélika zračna in zemeljska prostranstva ter da prodro v vse objekte, v katere prodre tudi zrak.
Bojni strupi se po lastnostih delijo v različne skupine. Da bi lažje razumeli bistvo učinka bojnih strupov na človeka, jih razvrščamo po toksioloških in taktičnih lastnostih.
Toksiološka delitev: ker je toksičnost (strupenost) ena izmed bistvenih značilnosti bojnih strupov, so strupi razporejeni v skupine po podobnosti učinkov na človeški organizem — telo.
Taktična delitev: po obstojnosti in po času, od začetka njihove u-porabe, v katerem obdržijo toksične lastnosti in Sposobnosti, poznamo kratkotrajne, dolgotrajne in polobstojne bojne strupe ter strupene dime.
Bojni strupi imajo lahko trenutni ali zapozneli učinek in so lahko smrtonosni, nesmrtonosni s posledicami ali izčrpavajoči.
Kratkotrajni bojni strupi se na kraju uporabe zadržijo le kratek čas, največ do 30 minut. Gozdovi, kotline, kleti, v katere prodrejo, pa njihov-učinek — obstojnost nekoliko podaljšajo. Ponavadi so to plinaste ali lahko topljive snovi, ki se pod vplivom sonca, vlage, temperature tal in drugih dejavnikov hitro razkrajajo v manj strupene ali nestrupene snovi.
Dolgotrajni bojni strupi obdržijo strupene lastnosti od nekaj rir ,do nekaj dni po uporabi. Pozimi se ta čas, lahko podaljša tu-di na več tednov. Ponavadi so. to oljnate, slabo hlapljive tekočine, na katere vlaga le neznatno vpliva.
Polobstojni bojni strupi so po svoji lastnosti med kratkotrajnimi in dolgotrajnimi bojnimi
strupi. Poleti izhlapijo na primer kapljice sarina v nekaj urah, pozimi pa se obdržijo veliko dlje.
Strupeni dimi so skupina bojnih strupov, ki ob uporabi prehajajo iz trdnega stanja v plinasto — in trdne aerosoli.
MEHUR JEVCI
Mehurjevci so težko hlapljivi, tekoči in dolgotrajni bojni strupi. Uporabljajo jih kot kapljice, meglo in paro. Predstavniki te skupine so iperit, dušični iperit in luizit. Iperit je gosta, oljnata tekočina temno rumene do rjave barve ter ima duh po gorčici in česnu.
Dušični iperit je oljnata tekočina svetlo rumene do rdeče-rja-ve barve, brez vonja.
Luizit je oljnata tekočina temno rjave barve, duh po krvomoč-nici (muškatu). Učinek mehur-jevcev je zahrbten, kajti od zastrupitve pa do prvih znamenj zastrupitve mine nekaj ur. Delujejo na kožo, sluznico, dihalne in prebavne organe.
Čez 4 do 6 ur po zastrupitvi koža najprej pordeči, nato pa se nacedijo mehurji, ki pozneje počijo in se ognojijo. Tako nastale rane se težko zacelijo. Spremembe na sluznici so hitrejše, stanje pa je zato seveda težje,
Poglejmo si, kako mehurjevci delujejo na posamezne dele telesa.^
KOŽA: Čez nekaj ur zastrupljena koža pordeči, pojavi se sr-bež, oteklina in bolečina. Pri večjih koncentracijah se pojavijo
drobni mehurčki, ki se povečujejo in združijo v večje mehurje. Le-ti nato počijo, nastale rane pa se težko in dolgotrajno celijo.
OČI: Kmalu po zastrupi j en ju začutimo bolečino, oči nas srbijo in pečejo. Zenice se zožijo, oči postanejo občutljive na svetlobo, pozneje še zatečejo, veke pa se vnamejo.
DIHALNI ORGANI: Sluznica nosu, grla in sapnika oteče, iz nosu začne teči sluzast smrkelj, glas je hripav, človek težko diha in suho kašlja.
PREBAVNI ORGANI: splošna slabost in oslabelost, gnus in bruhanje. Kri v izbljuvku je. zname-nje za hudo zastrupitev, ki se ponavadi konča s smrtjo.
Pred mehurjevci se zaščitimo s pripomočki za osebno zaščito, in sicer: zaščitno masko, zaščitnim ogrinjalom (plaščem), zaščitnimi rokavicami in zaščitno obutvijo. O teh zaščitnih sredstvih bomo pisali v eni prihodnjih številk Štorskega železarja.
PRVA POMOČ: zastrupljencu moramo čim hitreje nadeti zaščitno masko in opraviti primerno dekontaminacijo — zastrupitev zastrupljenih delov telesa z dekontaminacij skimi sredstvi iz osebnega pribora za dekontaminacijo ter zastrupljenca čimprej odvesti na nezastrupljeno območje.
Prihodnjič bomo opisali naslednje bojne strupe: dušljivce, krvne in živčne bojne strupe ter draž-ljivce.
■NA CESTI
NISI SAM
NA KRIŽIŠČU
Na križišču je dopoldne bolj malo avtomobilov, popoldne pa še število motornih vozil poveča.
Nekatera križišča so zelo velika in zato morajo imeti semaforje, če ne bi imeli semaforjev, bi lahko, bilo veliko nesreč. Križišča imajo tudi zebre, kjer prečkamo cesto.
Rada bi, da bi tudi v Štorah imeli kakšno križišče s semaforjem, ker le s takšnimi križišči bi bila naša pot v šolo varnejša.
Andreja Jazbec, 3. razr. OŠ štore
Pomlajene gledališke vrste
NOVA PREMIERA V NAŠEM AMATERSKEM GLEDALIŠČU »žELEZAR«
Naši gledališčniki so nam 16. aprila pripravili letos že tretjo premiero: v režiji Franca Legvar-ta so uprizorili pravljično igro Pavla Golije SNEGULJČICA. Naj povemo, da je ob tej uprizoritvi razveseljivo dvoje dejstev.:
Prvič: Od »‘starih gledaliških mačkov« sodeluje pri Sneguljčici le režiser in tehnično-osebje, vsi nastopajoči pa So mladi, novi člani,, med katerimi nekateri še veliko obetajo.
Drugič: Razveseljiv je tudi odziv gledalcev. Dvorana kulturnega doma je bila praktično zasedena, Tak obisk smo ob gledaliških uprizoritvah doslej doživljali le ob novoletnih prireditvah.
Že na plakatih smo lahko razbrali,- da je dala pobudo za to mladinsko delo osnovna organizacija ZSMS krajevne skupnosti Štore. Vodstvo te organizacije je ves. čas pomagalo urejevati tudi organizacijska vprašanja.
Poglejmo-še zasedbo nosilnih vlog:
Sneguljčica:
Kraljica:
Kraljevič:
Maršal: .
Poveljnik straže:
Frice:
Frače:
Meglica:
Karmen Krašek Mira Podgoršek Jure- Podgoršek Dušan Kragelj
Mirko Drobne Miro Polanc Ivan Jázbec Tanja Stritar
Sicer pa v celotni predstavi sodeluje okrog 40 gledališčnikov.
čič-ko
Posamično prvenstvo v kegljanju
V. začetku aprila je bilo na kegljišču na Lipi posamično prvenstvo Železarne štore v kegljanju za moške in ženske Rezultati so se šteli tudi za ekipne uvrstitve. Tekmovanja še:'je udeležilo 130 moških in 10 žensk v 9 ekipah. Tekmovali jso na 50 lučajev -meišano. Najboljših 20 se je uvrstilo . v .finale, ki so na to nastopili v tekmovanju na 200 lučajev mešano ter tako dobili tudi prvaka .med posamezniki železarne štore v ¡kegljanju za leto 1977.
V glavnem, tekmovanju so posamezniki dosegli naslednje rezultate. (zaradi' velikega, števila tekmovalcev objavljamo samo prve tri; številka za.imenom pomeni število podrtih kegljev v 50 lučajev mešano):
Jeklarna: Filipčič Drago 204, ¡Petkovič Ravel 194,,Kotlina Slobodan 185.
. Valjarna II: Kolar- Marjan 195, Robič Branko . 184, Centrih Jože '83.	• . >-
Mehanična: Lubej Ciril 213, Križnik Bojan 211, Felicijan Miran 192.
MO: Kačičnik': Drago 217, Baumgarten Zdenko 194, Kačičnik Alojz 193.
Uslužbenci: Pipinič 2T9, Markovič Rajko 216, Veber Tiné 200.
Livarna: Grubenšek Franc 220, Gračner Ivan 210, Škoberne Franc 203.
’Na osnovi rezultatov prvih.šest uvrščenih tekmovalcev se izračuna rezultat za ekipno uvrstitev. Ekipe .so se razvrstile takole: uslužbenci 1232, valjarna 1195, OKT 1173, tovarna . traktorjev 1172, livarna 1151, elektroenergetski 1147, mehanska obdelava 1143, mehanična 1099 in jeklarna 1092.
¡ Ženske so tekmovale v svoji kategoriji ter dosegle naslédnje rezultate: Ivenčnik Zdenka 196, Ivačič 'Katja 16B, Kavka ¡Lidija 167, Žavški. Marjana 160, Krajnc Dragica 160, Bohorc Nada 151, Ružman Ljubica 144, Urbajs Fa-
Valjarna I: Kranjc Emil 229, Zorc Franc 223, Bobnič Jože 181.
OTK: Belak Jože 232, Pungr- ’ šek Jani. 230, Gračner Bojan 192.
Tovarna traktorjev: Herman Milan 215, Pišek 'Andrej 209, jGd-!1 dunc Vlado 203.
Elektroenergetski: Čagalj Josip '■ 226,. Centrih Milan 190, Kranjc Srečko 189. 1
nika 143, Horvat Anica 138 in Kavčič Darja 96.
- V finalu — posamično pa se je srečalo 20. tekmovalce v, Prvak Železarne za 1977 je ČAGALJ Josip s 902 podrtima kegljema 'Nadalje so se.uvrstili: Kranjc Emil 852, Gračner Ivan 850, Pišek Andrej 850, Pipinič jože.834, Pungr-šek Jani 831, Zorc Franc 824, Lubej Ciril 824, Škoberne Franc 821 in Gr.ubenšek: Franc 820.
PO
POTEH
il wm isgpi
memo-	i ¡
riam
MLADEN ZELIČ
Nepojmljiva usoda nam je zopet pogoltnila mlado živ-;£ •< ljenje, ugrabila nam je dragocenega tovariša.
Mladen Zelič je bil eden redkih mladih ljudi, ki je izza- i reval izredno odločnost, vztrajnost in sposobnost, da se je uspešno spoprijel tudi z najtežjimi nalogami. Že v pionirskih ...; vrstah športnikov je pokazal vzdržljivost, Ki je vsakega va-.. ditelja navdušila. Predstavljal je pravega mladega športnika s plemenitimi prizadevanji, da. se s trdovratnim treningom /•čimbolj posveti telesnemu in duševnemu /razvoj«, da se čim-, boljše. uvrsti - in S: tem ustreže svojim mladostnim stremi je«	1
n jem j obenem pa zadovolji .svoje ¡vaditelje, pftšebno pa še 1 starše. Tekmovanja/ Iepi dosežki. vse tisto kar ozarja mla j dost, hotenja mladih, prizadevanja po doseganju še boljšega 1 in lepšega, vse to in še mnogo«načrtov; ki jih je- zaklepalo 1 tudi njegovo srce, pà je bilo pred leti zamegljeno, prečrtano. 1 Mlàderi'jè bil med tistimi obetajočimi pionirji in p.ozhèje Baja-' _• ; J dinci, ki šo s ^svojimi nastopi in uspehi v atletiki, smučanju Ï iri košarki izredno veliko dosegali. Posebno se je «odlikoval' v. . -J. smučanju, kjer se je z vzrajnostjo in odločnostjo prebil v I najvišji razred v Svoji kategoriji v republiki. Postal je najbolj" j perspektivni mladinski Smučar. Opravil je izpit za Smučarske^ - « ga vaditelja in postal prvi Strokovni športni delavec, ki" je,	;
izšel iz' vrst mladih štorskib smučarjev. Poleg .obiliee dela je. našel čas, dâ sé je posvetil še košarki. Tudi tu je s svojo ogromno energijo in znanjem prispeval, da so se štarski mla-k dinci v košarki povzpeli visoko, da pomenijo v Sloveniji zelo veliko.
; Življenje ga je v najlepšem razvoju udarilo s težko .nesrečo. Toda veliko oviro je premagal z jekleno «voljo, ki je lastna mladim, odločnim, pogumnim, kakršen je bil naš Mladen. Šolal se je, se zaposlil, obenem pa naprej študiral. Tedaj. -pa... zopet neizprosni zakon življenja, nepričakovno, kruto, nezajezljivo..
In tako smo v razcvetu pomladi, v času oživljanja narave, sredi hrupne vsakdanjosti doživeli kruto izgubo, zapustil nas- ' je še veliko obetajoči, iskren tovariš, ki so ga krasile najlepše lastnosti mladega človeka, kot so skromnost, iskrenost in odločnost. Vsi njegovi vrstniki, prijatelji in znanci ga bodo ohranili v najlepšem spominu kot vzor mladega človeka, -športnika, dijaka, študenta in delavca. -
sadika- zaželela-lep., in miren po-	Atals. Medtem -smo že preleteli
let.’ Z višine smo si ogledali ha-	naj-večjo .alžirsko, luko Orati:
šega očaka Triglav, potem • pole-	Kmalu' sinu preleteli alžirsko-
teli pad Ilirsko Bistrico, pa južno	maroško mejo.. Preleteli smo
...	.	od Trsta .nad RoJagno, .Genovo, mesto-Fes, ko nas je pilot opeš
Planinsko, društvo Kranj , je or-	vsak po en barvni film diapozb - Nico, • San Trapezom,• od tu pa	zoril, da je zunaj aviana na višini
ganiziralo’ v dneh-od 14. do 17.	tivov za arhiv društva,- jaz pa	nad Sredozemsko .morje,, mimo -	9.600, m —36° C, medtem ko je
marca tega leta potovanje./ le-	. sem bil zadolžen, da s kamero.	Malorce .proti' alžirskemu aero-	bito nad ’ Slovenijo —56:C. Ob
taloni v Afriko, na naj višji vrh	posnamem kratek,film celotnega . dfoimt. Med poletom so nam ste-	lepem vremenu srno -se s-kame-
Vispkega • Atlasa Toubkal v	potovanja .in sam-vzpon na Toub-	vardfese -postregle .'z .obilnim, po-,	rami .drenjali ob oknu za čira več
Maroku, v severozahodnem delu	kal. Vsr'trije.pa moramo, pripra--	stnm obrokom okusne hrane.,	posnetkov. Suha grla smo lahko
Afrike V glavnem se to pogorje	viti predavanje za elane našega	Domala vsi pa smo za spomin	poplaknili v avionslukantmi.Ne-
•sestoji iž' gorskih masivov Sahar- planinskima dijuštva »Železarn- . (Vb.držali'..jCdilni jiribor."-žal'med- kateri .\sčj z «dkphoinimr napitk-il skega in Tell Atlasa v Alžiru ter Zbirališče“ je bilo domenjeno enourmhi postankom. v-Alžiru m- premagovali strah pred letenjem.; Anti-, Si fednj ega m. Visokega At-	na Brmku ab 5 uri -zjfctlaj Biez-	smo Smelt zapustiti a v iona Vse	Cas je neverjetno hitro potekal
lasa s.-41;65ai visokim Toiibka.:	pl.pono sme'pailai.r-h in že	eno ;pa smo-s: pridom L-motabili	m-že smoLzo.pet zagledali morje,
lom v,Maroku	v	smo -stali z velikimi nahrbtniki teleobjektive; pa -čeprav šarilo tokrat atlantsko*- obalo, preleteli
Za najem letala je bilo potreb-	v avli letališča Vsa dtušema se	skozi okno Ko smo se dvignili	smo Casablanco, najveeje mest p
no vsaj 80 prijav, Kranjčani pa	je zbirala kakšne pol ure Pred	v višimo 9.600 m, nas je-pilot po-	v Maroku. -
-toliko prijav niso zmogli, Zato so	poletom šriio .imeli 'opraviti še	vabil v'kabino, da smo si lahko.	mali e nrihodmič)
poslali • v.abila vsem planinskim	kup formalnosti s tehtanjem prt	ogledali, kako poteka let aviona.
društvom Slovenije; Tako smo še	lj'age in drugim; potem.je sledil	Opozoril nas je, da pomaknemo
jim pridružili še -trije gorniki iz	še carinski pregled. Ob 6. uri se . kazalce ur za eno uro nazaj. Skri
Štor: Karl Pušnik, Zvone Rojc in	.- je pričel polet, 'dolg 5 ur Takoj	zi okno kabine smo slikali za-
: podpisani. Na. pot smo ,se odpra-, po .startu nam - je stevardesa., snežene gore TelbAllasa na naši vili-vsak s svojo nalogo in z iz-	predstavila posadko, obenem pa	levi strani, Na pilptov.o opozorilo
datno podporo našega društva,	nas seznanila s tehničnimi po-	smo se ..prLprav-ili na ¡ snemanje,
Karli in Zvone naj bi poslikala	datki aviona. Seveda nam je po-	ko bomo leteli pravokotno na
èv PRIMERU POŽARA IN NEVARNOSTI :
¡'telefon 302
S KRANJČANI NANAJV1ŠJI VRH POGORJA ATLAS R TOUBKAL
f

KURIRČKOVA POŠTA
POROČILO O IZDAJANJU GLASILA »ŠTORSKI ŽELEZAR« ZA LETO 1976
Letos je kurirčkova torba odšla na pot že petnajstič. -Iz Celja je krenila po tako imenovani »koroški poti« 26. marca - ob 10. uri, ko je bila na dvorišču »Starega piskra« slovesnost -v okviru celotne celjske občine. Te slovesnosti so se udeležili tudi pionirji naše-šole.. '
Vsebina proslav na teh poteh je letos ¡posvečena 35-letnici Zveze pionirjev ‘Jugoslavije, 85. rojstnemu dnevu tovariša Tita in 40. obletnici: njegovega vodstva naše
DRAGI TOVARlSfTITO!
'Tudi tldtofetpošHjamo na pot naše kurirčke. Želimo, da bi varno, brez nezgod, prinesli :v tvoje šoke vsa .naša, aporačMa, vse-..naše. srčne želje za tvoj:. £§. »rojstni-: dan. Dolga, bo naša pot,.¡arse. zdaleč ne tako dolga, kot jé bila dvoja pot in pot tvojih tovarišev — partizanoy ,skozi ¡vojno vihro. Kljulb vsemu temu -.pa ;naj?aaaše: čestitke ne ¡b.odojvd&ugačne rad tistih.prvih, ..ki so. tišjih pred 4.0 leti izrekli .ob tvojem prihodu ..na čelo partije,. 2
Učenci osnovne šole Štore ti ob 40-letnici..prihoda.na čelo parti-je in 85. rojstnem. dnevu. iskreno . čestitamo, jf v.
Čestitamo ti v svojem imenu in v imenu vvseh¡ delovnih ljudi naših sajastih : železarskih Štor. V teh sajah -pa sta združena delo in znoj naših mater in očetov,. ki delajo ,y železarni ob plavžu, .brnečih strojih in dimu. Njihove roke so žuljave in raskave, saj si, z njimi'služijo kruh.
Mi,'cicibani, pionirji iri mladinci pa se pridno učimo, ker vemo, da lahko le na tak način postanemo vredni člani naše družbe,:
komunistične partije ter 40-Iet-nici ustanovitve KPS na Čebinah.
Privlačnost Kurirčkove pošte je v tem,: da ne postane enolična.-Kurirčkova pošta je živa, ker ' se se pionirji srečujejo z živimi pričami našega boja in revolucije.' Žal nam je, da se naše svečanosti ob sprejemu Kurirčkove pošte ni mogel udeležiti noben borec,—ki bi pionirjem pripovedoval svoje spomine. Kako so pionirji ; -doživeli sprejem c Kurirčkove pošte preberite v -njihovih spisih.:
ki bodo nadaljevali začeto delo ter varovali svobodo, mir in neodvisnost 'Jugoslavije. Zavedamo se, .kaj yse - so morali-pretrpeti naši, očetje, matere in z njimi-tudi ti, da so dosegli to, -kar uživamo -danes mi. Zatcf ibi- te očete in matere,-ki so v boju za lepšo prihodnost svojih ¡pokolenj dali' življenja,' po pravici imenovali »očetje in matere domovine«.
Dragi tovariš Tito! Tvoj boj je naš boj. Tega se zavedamo,, saj lahko le s skupnimi močmi , dosežemo zastavljene cilje, kajti v slogi je moč. T.o ste dokazali borci med .2; svetovno vojno, ti drar gi tovariš Tito, pa si za to živ dokaz.
Prizadevamo . si doseči složno življenje, zato se bomo skupno u-.-prli vsakomur, ki bi nam to slogo poskušal razbiti. -
Na 'koncu, dragi tovariš Tito, ti še enkrat najiskreneje čestitamo in upamo, da si nas s tem pismom spoznal takšne, kakršni smo, sinove in hčere štorovskih železarjev. Naše življenje je lepo, mi pa želimo, da '¡bi ¡balo -še lepše.
Učenci osnovne šole Štore
Sprejeli in oddali smo kurirčkovo pošto
V ponedeljek, 28. 3, 1977, smo sprejeli Kurirčkovo torbo od naših sovrstnikov iz Kompol. Sprejeli smo jo na mostu ob boj tinskem grabnu: Pionirji kurirji naše osnovne šole. štore .so Kurirčkovo torbo prinesli v telovadnico in jo predali tovarišu'ravnatelju. V telovadnici smo imeli svečan sprejem. Proslave so se udeležili učenci naše .šole,: predstavniki iz železarne, SZDL, ZK in tovariši učitelji. Učenci nižje ¡stopnje so recitirali pesmice. Pel pa je zbor višje. > in nižje stopnje., V Kurirčkovi torbi je bil dnevnik, v katerega so se podpisali 'kurirji.
in narisali,pot;iipo kateri so prinesli in odnesli Kurirčkovo torbo. Čeprav je mir in ni vojne, so morali pionirji, -vseeno paziti na torbico, da bi jim je’kdo ne vzel.
Kurirčkova torbica je prenočila na naši šoli. Pionirji -višje stopnje So torbico drugi dan'odnesli zelo zgodaj in jo predali pionirjem osnovne : šole Ljubečna.
Zapisnikar: Žohar Mojca : Vodja skupine: Žohar. ¡Mojca: Člani: Košir Natalija, Pirman Marjeta, Trupej Greta in Franci Toplišek
NOSILA SVA KURIRČKOVO TORBO
Pihirji osnovne šole Štore smo bili zadolženi, da varno prinesemo Kurirčkovo torbo v telovadnico.
Ob pol treh popoldan smo pionirji — kurirja odšli'na .dogovorjena mesta, kjer sta nama kurirja predala torbo, ki sta jo . sprejela od učencev iz Kompol. Pot je bila težavna in nevarna, kajti bile ¡so zapreke. Midva sva jo varno prinesla na mesto, kjer sta nas. čakala naslednja pionirja. Kljub svobodi naju je bilo strah, saj nama je bila zaupana zelo važna naloga. Ob treh i pa fo j o
trije 'kurirčki prinesli v telovadnico in jo predali tovarišu ravnatelju. V telovadnici je bila svečana proslava. Udeležili so se je delavci iz Železarne Štore, predstavnik SZDL Štore in predstavniki ZK Štore, učenci in tovariši učitelji. Žal nama je bilo, da nam ni nekdo od predstavnikov ZB pripovedoval vsaj o enem dogodku iz NOB,
29. 3. 1977 pa so jo pionirji višje Stopnje predali sovrstnikom iz Ljubečne, pri opekarni.
Robi K vir in Elvira'Mastnak OŠ Štore, 4.b razred
Skupno je izšlo 12 številk tovarniškega glasila »Štorski železar« v skupni nakladi 45-.600 Izvodov ali 3.800 izvodov vsake številke. Vsaka številka je imela 16 strani,-, kar da skupni obseg celotnega letnika'192 strani. .Pr.eko Celega leta j.e pri -izdajanju-glasila/to je pri-urejanju- in stalno ali priložnostjo s’prispevki sodelovalo 222 sodelavcev ali povprečno 19 pri vsaki številki.''
Časopis »Štorski železar« se finansira iz skupnih'Sredstev OZD Železarne Štore ter dotacij in drugih dohodkov nima,-‘ker -reklamnih-in drugih oglasov ne objavlja. Posamezne objave.; služb, kakor tudi osebna sporočila članov kolektiva (zahv.ale in podobno) pa se objavljajo brezplačno: ■
Stroški so v-preteklem Setu-v odnosu na leto .1975 višji za 9 343 dinarjev., Struktura .¡oziroma, .pregled .stroškov prikazuje naslednja: razpredekuca::- .
Avtorski honorarji-
Stroškima:Stroškiitiskarne	brutto	Skupaj
Celo le.tb Na .številko Izvod Stran ..
202.274 2 16.856 •4,44 1.054
40:502' 3.37.5 r 0,88 .210.,
242(776""' 20.231 j .5,32' 1.264,
Že V ..-preteklem' letuje, bila za letnik 1975 Izdelana kratka vsebinska analiza’¡glasila, 'iz .katere je bilo mogoče sklepati, -v 'kolikšni meri je glašiloi vsebinsko sledilo:svoji .zasnovi. Tudi letnik. 1976, lahko rečemo, je po gvoji vsebini p.estex .ter ,j.e poskušal,^zajeti .vsa področja,, ki so pomembna, da'bi bil 'vsak elan kolektiva,informiran, kpt se to zahteva v sedanjem razgibanem 'delovanju celotnega samoupravnega, sistema.,Uredniški,odhorc-se.zaveda, da z,.glasilom! nismo-zajeli,.vsega, tistega, kar bi gledena so,dobile¡-.zahteve.morali zajeti .ter .da bo po-, trebno na tem .področju še dosti storiti.: ¡Predvsem ho treba-siremeti, za tem, da se glasilo-tako’¡vsebinsko kpt .oblikovno, še bolj- približa, nepospedneu-proizvajalcu'!— samoupravljalcu.
PREGLED PORAZDELITVE ¡PRISPEVKOV V »ŠTORSKEM ŽELEZARJU« PO TEMATSKIH PODROČJIH
Tematsko področje
število	število. '
prispevkov % prispevkov % 1975	1976
— Gospodarska problematika -r—
na nivoju slovenskih železarn	22	5,0	16	3,8
— Gospodarska problematika •— na nivoju železarne. S	12	2,7	26	6,2
— -Gospodarska problematika: — na niyoj.u TOZD in obratov	27 -	6,1	10	2,4
—	Delo samoupravnih organov na nivoju železarne , —	Delo -samoupravnih organov v TOZD	118	26,6	50 ' 40 1	11,9 9,5
—- Samoupravno, organiziranje in notranja zakonodaja	10	2,3	20 :	4,8
— Strokovno tehnični članki	15	3,4	6	1,4
— Inventivna dejavnost .	10	2,3 .	21 '	5,0
— Družbena samozaščita, civilna,zaščita,, požarna varnost	_	_	26 S	6,2
— Prometna varnost ,		.	—	12 -	2,9
— Varstvo okolja -	-6	1,4	5 '	1,2
— Varstvo pri delu-. •	18	4,1	5 -	1,2
— Kadrovsko socialna problematika	16	3,6	28 . .	6,7
— Dejavnost družbeno, politične organizacije	41	9,3	42	10,0
— Kulturna dejavnost -in delo društev	22	5,0	21	5,0
— Problematika Krajevne skupnosti	11	2,5 ”	12 1	2,8
— Rekreacija :in šport.	61	13,8	43	10,2
— Kadrovske vesti	12 i	2,7 L	12	2,8
—- Ostala obvestila	36	■8,1	25 :.	' 6,0
SKUPAJ	442- -	. 100,0	420-	100,0
Pri pregledu vsebinske porazdelitve prispevkov lahko po eni strani, če primerjamo letnik 1975 in 1976 ¡zasledimo v lanskem letniku premik v pozitivnem smislu, predvsem na področju prispevkov, ki obravnavajo, družbeno samozaščito, civilno zaščito in požarno varnost, prometno varnost, velik napredek’pa j.e .tudi pri informiranju s področja inventivne dejavnosti Pogrešati pa je predvsem člankov z gospodarskega področja na nivoju TOZD oziroma posameznih obratov. Nadalje je malo prispevkov z ekonomsko oziroma finančno problematiko, tako ostanejo včasih neobjavljena cela področja, o katerih bi sicer morali obveščati vse zaposlene. Tako smo na primer o gospodarskem načrtu za letošnje leto; objavili samo besedilo samoupravnega sporazuma brez kakršnihkoli komentarjev oziroma obrazložitev. Ravno tako ni bilo ničesar objavljenega O rezultatih gospodarjenja v letu 1976 ter še nekaterih drugih, ravno tako pomembnih stvareh. O teh problemih je razpravljal tudi že strokovni kolegij, kjer je bilo dogovorjeno, da morajo vodje posameznih TOZD in sektorjev, katerim so izvori -informacij naj dostopnejši, več sodelovati pri pisanju it »štorski železar«..	•	,	,
Nadalje bi bilo potrebno razmisliti o problemu aktualnosti. Še vedno mine več kot 10 dni od oddaje materiala v tiskarno do izida glasila. Mogdče bi kazalo zmanjšati obseg ter izhajati štirinajstdnevno, v tiskarni, pa poskusiti doseči, skrajšanje časa od predaje materiala do izzida.	UREDNIŠKI ODBOR
KADROVSKE VEST I
V mesecu marcu so bile v naši delovni organizaciji združenega dela naslednje kadrovske spremembe:
Novi člani naše organizacije združenega dela so:
Žekar Bogdan, strojni inž. iz sektorja za novogradnje; žunter Drago, NK delavec, Markovič Nevenka, pripravnik ekonomist, Marino Raffaele, NK delavec, Kos Rajmund, KV avtomehanik, Gr-kovski Trajče, KV steklopihalec, Žaberl Stanislav, KV slikople-skar, Ivanšek Henrik, KV avtomehanik, Jenič Bojan, KV avtomehanik, Mužar Rudolf, NK delavec, Horvat Ana, NS àdmini-strator, Brenk Miroslav, PK varilec, Belej Marjan, NK delavec, Krajnc Bojan, NK delavec, Go-logranc Jože, KV. strugar, llran Vid, KV avtomehanik, Krajnc Vinko, KV avtomehanik, Ratar Jožef, NK delavec, Pintar. Slavko, NK delavec, Gračner Alojz, KV kovač, vsi iz tovarne traktorjev; Koprivc Marjan, NK delavec, Slapšak Marjan, NK delaj vec, oba iz jeklovleka; Kneževič Mile, NK delavec, Šešerko Roman, NK delavec,1 oba iz livarne I; Švetelšek Roman, KV monter vodovodnih naprav iz mehanične delavnice; Gračnar Viktor, NK delavec, Zakošek Milan, NK delavec, Strašek Anton, NK delavec, Tepež Rudolf, NK delavec, Gala-mič Ranko, NK delavec, vsi iz' valjarne II; Kragel Jože, S S delovodja: iz ekonomsko organizacijskega sektorja; Graber Dragu-tin, NK delavec iz elektroplavža; Korez Karel, KV strugar, iz obdelovalnice litine; Camlah Evica, KV prodajalec iz družbene prehrane in gostinstva; Tomič Milovan, NK delavec iz jeklarne II; Kešič Mirsad, NK delavec, Velič Imzo, NK delavec, oba iz valjarne I; Forič Fikret, NK delavec, Tomič Ostoja, NK delavec, oba iz livarne II; Slapšek Marjan, NK delavec iz jeklovleka; Buzina Božidar, KV avtomehanik iz energetskega obrata; Sevër Branislav, NK délavée, iz transportnega obrata in Kerš Jurij, KV strugar iz mehanske obdelave litine.
Iz JLA so se vrnili:
Vrabec Martin, KV obratni e-lektrikar, Verhdvšek Albin, KV elektromehanik, oba iz elektro-obrata; Mužnar Rudolf, NK delavec iz tovarne traktorjev; Kristan Roman, KV avtomehanik iz vzdrževanja; Kamenšek Martin, KV kovač, Pavlič Milan, NK delavec, Florjančič Rastislav, KV strojni - ključavničar, Arzenšek Franc, KV strojni ključavničar,, Hrepernik Stanislav, KV strojni ključavničar, vsi iz mehanične delavnice; Bobek Štefan; PK žer-. javovodja iz jeklarne II; Dober-šek Drago, KV jedrar iz livarne II; Povalej Jožef, PK avtogeni rezalec iz valjarne II; Simič
Cvjetko, NK delavec iz’ jeklarne I; Štrempfel Ivan, PK strojni ka-lupar iz livarne I; Cehner Stanislav, KV obratni elektrikar iz merilne službe; Karmuzel Darko, KV strugar iz obdelovalnice valjev in Kerš Jurij, KV strugar iz mehanske obdelave litine.
Samovoljno zapustili delovno organizacijo:
Selhič Hasib, KV strugar, Jager Jože, KV strugar, oba iz obdelovalnice valjev; Drača Danko, KV ključavničar, Lupinski Branko, NK delavec, Glavočevič Ante, KV livar, vsi iz livarne II; Dani-čič Draško, NK delavec, Topolovec Ciril, NK delavec, Zulfaj Demajl, NK delavec, vsi iz livarne Jf Kok Viktor, PK. ključavničar iz valjarne II; Polenik Bran- , ko, PK rezalec, Šeruga Milan, PK .rezkalec, oba iz obdelovalnice litine; Kalabič Uzejin iz valjarne I.
Po lastni želji odšli iz naše delovne organizacije:
. Metličar Ivan, NK delavec iz elektroplavža in Dečman Darinka, NS uslužbenka iz finančnega sektorja.
Sporazumno s podjetjem je odšel iz delovne organizacije:
LeŠek Janez, ekonomist iz ekonomsko organizacijskega sektorja.
V JLA so odšli:
Krobat Martin, strojni kalupar, Krobat Janko,: NK delavec, Gobec Anton, NK delavec, vsi iz livarne I; Jeza Branislav, KV ključavničar, Novak Marjan, KV strugar, Antolič Zvonko, KV rezkalec, Grosek Viljem, KV ključavničar, Kores Robert, KV rezkalec, Kasenburger Roman, KV ključavničar, Čretnik Stanislav, KV strojni ključavničar, Poznič Anton, NK delavec, Pavlič Božidar, KV ključavničar, vsi iz mehanične delavnice; 'Čoki Miran, KV ključavničar, Romih Zdravko, KV rezkalec, Smodej Franc, KV strugar, iz obdelovalnice litine; Lorger Franc, NK delavec, Bek Anton, KV ključavničar, Antlej Vojko, KV strugar, Mirt Ivan, PK strugar, Lobnar Karel, PK strugar, vsi iz obdelovalnice valjev; Mastnak Stanislav,- KV avtomehanik, Krivonog Zlatko, KV ključavničar,, oba iž energetskega obrata; Borovšak Zvonko, KV mehanik -iz merilne; Žafran Janez, KV valjavec profilov, Val-himič Bernard, KV valjavec profilov; Kovač Drago, KV ključavničar, Malec Viktor, NK delavec, Turnšek Silvo, valjavec profilov, Šafran Dušan, NK delavec, Kuhale Avgust, NK delavec; Pajek Miroslav, KV strugar, Koprivc Zvonko, NK. delavec, iz valjarne-II; Kušar Marjan, KV strojni kalupar, Golež Martin, KV jedrar,
Arzenšek Janko, NK delavec, Vidic Jožef, NK delavec, Marcev Mirko, NK delavec, vsi iz livarne Tl' Mastnak Stanislav, KV avtomehanik, Bobnič Drago, KV elek. mehanik, Markovič Zvonko; KV elektro. mehanik, Korže Vladko, KV obratni elektrikar, Golež Drago, NK delavec, Ledinšek Martin, KV elektro mehanik, Pustivšek Boris, KV obratni elektrikar, Bračun -Srečko, KV elektro mehanik, Grabler Alojz, NK delavec, vsi iz elektroobrata; Jashari Ju-suf, NK delavec, iz elektroplavža; Turnšek Jernej, varilski tehnik iz transportnega obrata; Gobec Anton, NK delavec, iz livarne I; Krivonog Zlatko, inž. kemije iz oddelka za kakovost; Skale Alojz, PK žerjavOvodja iz jeklarne- I Guzej Milan, NK delavec; Kunstič Karl, NK delavec, iz valjarne I; Dremšak Milan, KV ključavničar iz obrata za vzdrževanje | |transportnih	sredstev;
Vengust Marjan, gradbenik tehnik iz sektorja za novogradnje; Bevc Brane, NK delavec iz livarne II.
Na novo življenjsko pot so stopili:
Perpar Franc iz MO valjev; Mlakar Franc, inž. iz biroja za valj e; File j Venčeslav iz valj ar-ne II; Stiplovšek Branko iz livarne II in Vrečar Franc iz jeklovleka,
Vsem želimo obilo družinske sreče!
Naraščaj v družini so dobili:
Bašič Esad iz zeklarne I; Kragelj Ivan iz OTK; Černoša Anton, iz elektroplavža; Korošec Boris iz valjarne II; Ponikvar Igor iz OTK; Tovornik Jože iz valjarne II; Vindiš Anton iz merilne; Hiti Edvard iz SNG; Brkič Safet iz livarne II; Škorc Mirko iz mehanične. ;
Vsem iskreno čestitamo!
Upokojeni delavci:
Karmuzel j Karel, .rojen 5. .9. 1920, stanujoč v Štorah, je bil zaposlen v železarni štore od leta
1940 pa do 1948, nato je bil začasno upokojen do leta 1954, istega leta se je ponovno zaposlil v energetskem . obratu Železarne Štore kot posluževalec črpalk. Pred upokojitvijo je delal v mehanični delavnici kot skupinovod-ja II. g
Invalidsko je bil upokojen 6. 3. 1977.
Krč Bogomir, rojen 31. 7. 1920, Stanujoč v Šentjurju, je bil zaposlen v Železarni Štore od 1. 2. 1947 pa do 14. 10. 1947, nato se je ponovno zaposlil v Železarni Štore leta 1950 kot dninski skla-
diščnik v skladišču, pred upokojitvijo je delal kot posluževalec stroja v jeklovleku.
Invalidisko je bil upokojen 4.
3.	1977.
Škornik Jože, rojen 13. 3. 1917, stanujoč Dobrina 46, je bil zaposlen v Cinkarni Celje.od 1953.: pa do 1960. leta, nato se je zaposlil v Železarni Štore in delal v jeklarni vse do upokojitve. '
Redno je bil upokojen .31. 3. 1977.
Klajnšek Majda, rojena 18. "5. 1953, stanujoča Štore 142, je bila zaposlena v Železarni Štore gostinska enota od leta 1973 pa do upokojitve kot delilka bonov.
Invalidsko je bila upokojena 18. 3. 1977-
Želimo jim, da bi še ninogo let uživali zasluženo upokojitev! .
ZAHVALA .
Ob bridki izgubi dragega soproga in skrbnega očeta
IVANA VRHOVŠKA
delavca z elektroplavža, se iskreno zahval jujem vsem, ki so poj kojnika Spremili pa zadnji poti in mu .darovali vence in cvetje. Zahvaljujemo! se sodelavcem z elektroplavža, mehanične delavnice, elektrodelavnice; članom Gasilskega društva Teharje, članom Zveze borcev NOV, članom sindikalne organizacij e, vodstvu Osnovne šole Kompote, sosedom in vsem sovaščanom; Posebej .se zahvaljujemo tovarišu Povaleju ža ganljive besede ob grobu, duhovniku in godbi na pihala Železarne Štore.
Žalujoči: žena s sinovoma • in hčerko
■ . ter ostalo sorodstvo .
STORSKI ZELEŽAR — Glasilo OZD Slovenske železarne ŽELEZARNA STORE. —I Izhaja enkrat mesečno — Uredniški odbor: Gradišnik Frido, Ivačič Zdravko, Knez Peter, dipl* ing., Ocvirk Stane ing*.,-Umnik iMitja iur,Uršič Rudi, Žmahar Ivan — Odgovorni in glavni urednik: Ocvirk Stane ing.,, pomočnik uredrtika: Uršič Rudi Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto ih'kulturo Ljubljana, je časopis oproščeji davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 20. 2. 1974) — Tisk: AERO Celje g TOZD grafika — Rokopisov ne vračamo.