C a/

hr+ > far  *

I

Cerkvene pesmi,

ktere pojo

gimnazijski učenci

v

V Ljubljani.

Založila c. k. gimnazija. Natisnil E. Milic.

(nSsj

i-

t

oiooiiffl

Mašne pesmi,

L

Kirie.

Hred Bogom pokleknimo,
Povzdignimo serce:

V nebesa zdaj pošljimo
Vse misli in želje.

Ta dar presvete maše
Sprejmi od nas, o Bog!

Naj zbriše grehe naše,

Naj varje nas nadlog.

Mi grešniki spoznamo,
Žalili smo Boga,

O težko vest imamo,
Pokoja nam ne da,

Marija, vsi svetniki,
Pomoči pros’mo vas;

Smo grešniki veliki,

O Kriste, vsmil’ se nas!

Gloria.

Bogu bod’ čast in hvala!
Na zemlji mir ljudem;

1

4i

K’ je milost Božja dala
Bešenje vsem stvarem.

Bog! hvalo ti pojemo,
Prišel si greh odvzet;

Ti slavo, čast dajemo;

Ti sam, o Bog! si svet.

Evangcli.

Bog sam nam oznanuje
V življenje srečno pot,

Temoto razsvetljuje,

Nas varje grešnih zmot.

Kristjani, poslušajmo,

Kaj Jezus nas uči;

Po njem se vsi ravnajmo,
On zglede nam deli!

Darovanje.

Sprejmi Bog, Oče večni!

Za nas prečisti dar,

Ga grešniki nesrečni
Damo na tvoj altar;

Za svoje hudobije,

In celega sveta;

Naj nam jih čisto zmije,
Nam tvojo milost da.

V ponižnosti pošljimo
Ta sveti dar v nebo,

Gospod Boga prosimo,

Da mu prijeten bo.

5

Da naj mu bo češenje,

Y zahvalo ino čast,

Nam vernim pa v življenje,
In sveti cerkvi v rast.

Sanktus.

Svet, svet, svet Bog nebeški,
Oblast imaš čez vse!

Ves svet in rod človeški
Ti hvalo, čast daje.

Naj vedno hvaljen bode!
Česen in povikšan,

Odrešit vse narode
Od Boga nam poslan!

Po povzdigovanji.

O angeljci, hitite,

In pridite z nebes!

Z nam’ sveti kruh molite,

Ni več kruh, Bog je res.

Počutkom vsim telesa,

Je Jezus tukaj skrit!

Da b’ skorej šli v nebesa
Ga gledat in častit.

Zavživanje.

Moj Jezus! tebe vžiti
Iz serca jez želim;

Pa k teb’ ne morem priti,
Ker tolikrat grešim.

Operi dušo mojo,

G

Slabosti njene veš;

Pokaži milost svojo,

Da v duhu v mene greš.

Konec.

Svet dar smo dokončali,
Odpeli čast Bogu;

Očetu darovali
Njegovega Sinu.

Mertvim in živim sprava
Za grehe naj bo to;

Naj nam bo vsim zastava,
Da pridemo v nebo.

II.

Kiri  e.

Slog, pred tvojim veličastvom
Molimo iz praha te,

S svoje milosti bogastvom
Se ozri v nas grešnike.

Dar ta naš ti naj dopade,
Jagnje je brez madeža:
Jezus, vir nebeške gnade,

Ki odjemlje greh sveta.

Gloria.

Čast Bogu na visokosti!

Sveto je njegovo ime;

7

Po stvarjenja širokosti
Naj ga vse stvari časte.

Bodi hvaljen ! bodi moljen!
Večni, trojedini Bog!

V tvojo večno čast odvoljen,
Naj ti služi zemlje krog.

Evangeli.

Evangeli je resnica,

Varuje nas grešnih zmot;

Nam je luč, nam je vodnica
Skoz življenja temno pot.

Nauk večnega življenja
Ti, o Jezus! sam imaš;

Luč modrosti, razsvetljenja,
Učenik, nam vernim daš.

Offertori.

Večni Oče vse dobrote!

Mil’ poglej na ta altar,

Za brezkončne grehov zmote
Ti damo prijeten dar.

Svet’ga kruha ino vina
Dar ponižno darovan,

To je blagor tvoj’ga Sina
Za žive in mertve dan.

Sanktns.

Z' angeljci na glas pojemo
Sveto pesem, o Gospod!

8

Vse češenje ti dajemo:

Svet, svet, svet, Bog Sabaot!

Da b’ za tvojo čast se vneli,
Nam, o Bog, dobrotljiv daj!

Bomo tvojo hvalo peli
Tu in tam, na vekomaj.

Benediktus.

Bodi moljeno, češeno
Bešnje Jezusa telo !

Nam v zveličanje rojeno,

In na križu darvano.

Bodi moljena, častita
Jezusova rešnja Kri,

Ki za naš greh si pi-elita,

In za grehe vsih ljudi.

Agnus Dei.

Mili Jezus, Božje Jagnje!

Nosiš grešnikov dolge,

Naj se tvoja milost nagne,

Svoj svet mir mi daj v serce:

Da se sklenem z vernim duhom
V Zakramentu zdaj s teboj;

Poživljen z nebeškim kruhom
Bodem živ in mertev tvoj.

Ite raissa est.

Žegnaj, Bog nas trojedini,

Z močno, milostno roko,

9

V greha in skušnjav dolini
Varuj nas nesreče z njo.

S svojo milostjo ostani

Vselej, o Gospod! pri nas;
Kon’c življenja nas ohrani,
Nam odkri svoj svet obraz.

III.

Ki ri e.

I^red stolom tvoje milosti
Tvoj verni ljud kleči:

In tebe, Bog, v ponižnosti
Svoj’ga serca časti.

Štor’ milost tem, kater’ žele
V solzah oprat’ lastne dolge.
Odpusti Oče grešnikom,

In skazi se dobrotljiv nam,
Dobrot — ljiv — nam,
Dobrotljiv skazi se nam.

Gloria.

čast bod’ na visokosti
Bogu na vekomej,

In mir po širokosti
Na zemlji bod’ vselej.

I

10

V ponižnosti pojemo
Teb’ hvalo, trojni Bog!

Od tebe zgolj prejmemo
Kešenje iz nadlog.

Evangeli.

Iz tvojih nst izide
Svet’ evangelium,

Na dno leto se snide
Vsih kristjanov um;

Modrost nas sama viža,

Besnica nas uči:

Kdor se pod njo poniža,

Ta srečno prav živi.

Kredo.

Gospod, pred tabo s trepetanjem
Te tvoja verna stvar spozna!

In verje z živim spoštovanjem
Na tebe pravega Boga:

Tud verje v tvoj’ga ljub’ga Sina,
Spočefga od svet’ga Duha,

Ko Jesova ga korenina

V deviškem cvetju je scvetla.

Darovanje.

Tvoj mašnik zdaj daruje,

Gospod, lete dari;

Z njim tud’ tvoj ljud zdihuje,

In s sercem kvišk puhti.

11

Čist kruh je ino vino
Za grehe naše dar,

K’ tvojega Sina spominu
Je obložen altar.

Vzem’, Bog! leto darvanje,
Dobrotljiv Oče naš, .

Omeči to zdihvanje,

Da nam spet gnado daš.

Le smert in kri presveta
Tvojega ljub’ga Sinu

Nam da up, da bo vzeta
Ta prošnja gor v nebo.

Sanktus.

Poj: Sveti, sveti, sveti
Je Bog in naš Gospod,

Z angeljci pojte: Sveti
Si ti, Bog Sabaot!

V nebesih in na zemlji
Yso hvalo, čast vselej

Stvari, Bog! svojih jemlji
Zdaj, in na vekomej.

Po povzdigovanji.

Poglej, o Oče, z visokosti
Ves milostljiv na ta altar!

Ti na-nj postav’mo po dolžnosti
Zdaj tebi dopadljivi dar;

I

12

Ta dar je sam tvoj Sin edini,
Iz zgolj ljubezni darovan:

Za nas prisojen umornini
Strašno na križu bil zaklan.

Obhajilo.

Gospod jest nisem vreden,

Da b’ tebe dans zavžil,

Al reci, da bom vreden,

Ter bodem zopet živ.

V duhu tebe prejeti
Iz serca jest želim,

Daj, Ženin naš presveti!

Da gnado zadobim.

Konec.

Daritev smo končali,

Ta dar je, Bog, tvoj Sin:

Mi smo vsi skup spoznali
Tvojih darov spomin.

Skoz njega smo prejeli
Rešenje ’z naših vez.

Zdaj zadnjič nam dodeli
Svoj žegen iz nebes.


13

IV.

Kirie.

I^red tabo na kolenih,

O Bog, te .molimo,

In polni želj ognjenih
K tebi zdihujemo.

Daritev svete maše
Si daj, o Bog, dopast’,

In zdihovanje naše
Povikšaj tvojo čast!

Telo je to, vzemite,

Telo in moja kri;

Nikdar ne pozabite,

Kaj Jezus vam stori.

Za vas on hoče umreti
(O človek, pomni to!)

Da da ljudem živeti,

Da jim odpre nebo.

Gloria.

Čast, hvala in hvaležnost
Je tvoja bla in bo;

Nepokoj in betežnost,

O Bog ! odverni jo.

Daj nam miru in tebe,
Bog! vedno deržat’ se;

Y teb’ iskati tebe,

Tesel’ častiti te.

14

Evangeli.

Z ust Božjih se iz-haja
Svet evangelijum,

V serce se nam vsaja,
Nam razsvetljuje um.
Bog govori, Bog večin,
Pri Bogu ni laži,

O srečin, trikrat srečin,
Kater’ se ga derži.

Kredo.

Bog Oče, mi spoznamo,
Da vse je tvoja stvar,
Kar je in kar imamo,
Dobrote tvoje dar;

Od tebe, Oče! ide
Sin rojstva večnega,
Spočetje njega pride
Od duha svetega.

Sosesko keršenikov
Al cerkev verjemo,

Tud občestvo svetnikov,
Zedinstvo v en’ telo.
Tud grehov odpušenje
Na temu svetu zdaj,
Života res vstajenje,

Po tem pa sveti raj.

15

Darovanje.

Naj, Bog, dopade tebi,

Kar ti darujemo;

Scer kruli je sam na sebi
In vino zgolj samo;

Pa ’z kruha in iz vina
Bo kmalo, kar zdaj ni,

Edin’ga tvoj’ga Sina
Telo in prava kri.

To naše darovanje,

O Bog! ne zverzi ga;

Yse misli in vse djanje,
Yse serca, v dar jih na!

O daj, da bomo zvesti
Ti, Oče, v vsili rečeh,

Odvzem’ znad naše vesti
Težilo vsili pregreh.

Sanktus.

Povzdignimo, kristjani,

• Ysi svojo pesem zdaj,

Zapojmo skupej zbrani:
Svet, svet na vekomaj!

Y nebesih in na zemlji
Se vidi njega moč;

Nevercem, Bog! pojemlji,

O vzem’ jim uma noč!

16

Po povzdigovanji.

Molimo klečijoči
Boga zakritega,

Oko ga ne razloči,

Pa vera znat’ ga da.
Zdaj tukaj brez pogleda,
O Bog! te vidimo.
Zadosti je beseda,

Da tebe vidimo.

Zavživanje.

Yel’k čudež se odkriva,
Vel’k čudež se godi,
Gospod se zdaj vživa,
Tud vera ’ma oči.
Podoba je scer vina,
Podoba kruha vsa,

Me vid’ se nič spremina,
Telo in kri je pa.

O srečin, kdor verjame,
Da tukaj Jagnje je,
Katero nam odvzame
Tol’k’ grehov butare.
Le to je jed, to vera
Kristjane poduči,
Ljubezni neizmera,

Od ktere duša ž’vi.

17

Ite missa est.

Ker smo zdaj mašo syeto
Spodobno slišali,

Povz’mimo čast odpeto
In hvalo z angeljci.

Dopade naj mu djanje
Opravljen’ga daru,

Zvirk gnade bod’ darvanje,
Kam dolžna, čast Bogu.

Deržimo pomoč’ Božje
Se skoz in skoz terdno,

Le ta naj nam orožje
Pred vso -hudobo bo.

Brez greha da naj stati
Pred sodbo zadnji dan;

Po angeljih nas zbrati,

Na njega desno stran.

V.

Začetek.

4fezus male k sebi kliče,
Žegnat’ hoče otročiče,

Nas objeti on želi.

18

Njemu čast in hvalo peli
Bomo z mašnikom veseli,
Sveto mašo slišali.

Jezus, učenik čednosti,
Vsmili naše se mladosti,

In odpusti grehe nam!
Tebi hočemo služiti,

Greha nikdar več storiti;

Bodi usmiljen ubožčekom!

Slava.

Večni! tebi hvalo peti,

Ljubi mir ljudem želeti,

Ki so dobrega serca:

To je angeljsko veselje,

To so tudi naše želje,

To nam pravo srečo da.

Evangeli.

Zvesto hoč’mo poslušati,

V sercu prav premišljevati,
Kar nam Jezus govoriš.
Eadi hočemo storiti,

Pridni in pošteni biti,

Kakor nas lepo učiš.

Vera.

Za resnico vse imamo,

Tvoje nauke vse spoznamo,

19

Ki jih cerkev nas uči.

Daj po veri prav živeti,
Enkrat srečno pa umreti,

Naj nam tvoja luč gori!

Darovanje.

Kaj bi tebi, Oče, dali?

Kaj bi z mašnikom dar’vali ?

Vse, kar 'mamo, tvoje je.
Naše djanje in življenje,

Vse veselje in terpljenje,

Oče, tebi damo vse.

Nekaj kruha ino vina,

Kri, telo bo tvoj’ga sina:

On daruje se za nas.

Oh, poglej na revne s’rote,
Skazi svoje nam dobrote,
Usmili se nas vsaki čas!

Svet ali sanktus.

Sveto pesem povzdignimo,
Lepo z angeljci pojimo:

Sveti, sveti, sveti Bog!
Vsi ljudje te naj spoznajo,
Vse stvari teb’ hvalo dajo;

■ Oče, usliši glas otrok!

Po povzdigovanji.

Klečijoči počastimo
Na altarji Jezusa,

20

V zakramentu zdaj molimo
Prav’ga živega Boga!

Hvaljen bodi Jezus ljubi,

Ki si za nas križan bil,

In nam sveti raj dobil!

Jagnje božje.

Kakor jagnje na Kalvarji
Jezus za nas umeri je,

Zdaj daruje na altarji

Tud’ za naše grehe se.

Hvaljen bodi i. t. d.

Zavživanje.

Jezus zdaj pri nas stanuje,

Je v podobi kruha skrit;

Svojo milost nam daruje,

In se dušam da zavžit’.

Hvaljen bodi i. t. d.

Konec.

Jezus tvoji hoč’mo biti,

Le nam ti svoj žegen daj!

Daj nam serčno k tebi priti
Iz te zemlje v sveti raj!

Hvaljen bodi i. t. d.


21

VI.

Vstop.

ITebe molit. Oče večni!

V tvojo hišo pridemo;

Greli spoznali smo nesrečni,
Milosti te prosimo.

Ees hudo smo te žalili,

Oh pa ne zaverzi nas,

Tebi bomo zdaj služili,
Poslušali cerkve glas.

Gloria.

Čast Bogu bod’ na višavah
In na zemlji mir ljudem;

Oznanuje po širjavah
Se rešenje vsem stvarem.

Milostljivi Bog dodeli
Tudi nam nebeški raj,

Z angelji tam bomo peli
Hvalo, čast ti vekomaj,

Evangeli.

Blazna vest se oznanuje
Nam odpira pot v nebo,

Luč nebeška razsvitljuje
Grehov in zmotnjav temd.

22

Le resnice vroče želje
Peljejo nas k čednosti,
Čednost sveta pa veselje
Rajsko nam že tu deli.

Vera.

Pretesne duha so meje
Temna nas obdaja noč,

Le iz vere svete veje

Dvoma luč, v terpljenji moč.
Oče večni, ti ohrani

V pravi veri nas zvesto,
Vseh zmotnjav nas krivih brani
Da le tebe ljubimo.

Darovanje.

Prinesemo, trikrat sveti
Terte, klasja sad ti v dar,
Prosimo te, naj obsveti
Milosti ga tvoje žar.

Sprejmi, Večni, dopadljivo
Te dari ponižnosti;

Vžgi ljubezen v sercih živo,
Varuj nas pregrešnosti.

Predglasje.

K Bogu serca povzdignimo
Vir ljubezni večne je,

23

Trikrat svetega častimo
Ki ga angelji slave.

K njemu verno pribežite

Vsi, ki vest vam greh teži,
Njega milosti prosite,

Saj jo vsakemu deli.

Po povzdigovanji.

Moli, moli rod človeški,
Ponižuj se revna stvar,
Jezus Kristus, Bog nebeški
Sam prišel je na oltar.
Vse naj ga poveličuje,

Vse naj v prahu moli ga,
Vse ljubezen občuduje
Milostljivega Boga.

Zavživanje.

Očišene serca svoje
Tebi posvečujemo,

Slast ljubezni večne tvoje
Vsaki dan tu čutimo.

Ti si dušam našim hrana
Ki v skušnjavah moč deli,
Naša ti slabost je znana,
Varuj nas v nevarnosti.

24

Konec.

Bog nebeški, blagoslovi
Nas še, da od tu gremo
Vterjeni v ljubezni novi,

In le tebi služimo.

Je daritev dokončana
Je očišeno serce,

Čast Bogu naj bode dana
Za dobljene gnade vse.

Razne pesmi.

Adventna.

I.

^§Pi, oblaki, ga rosite!

Ali zemlja naj ga da!

Ve nebesa ga pošljite
Skor Zveličarja sveta!

Milo so ljudje zdihvali,

V grehih in v temi ječali;
Bog je bil zemljo preklel,
Greh nebo človeku vzel.

25

Oče se nebeški vsmili,

Vidi tol’ko bolečin;

Da bi se ljudje rešili,

Se ponudi Božji Sin;
D’vico Gabriel pozdravi,

In Marija čista pravi:

Lej, pokorno je serce,
Kar Gospod mi zapove.

Zgodba sveta in vesela
Nam odklene vsim nebo:
Lej, Devica je spočela,

In Beseda je meso!

Pred Gospoda pokleknimo,
Njega milost zahvalimo.
Blagor tebi, grešni svet!
Jezus pride greh odvzet.

Bratje! dosti je že spanja,
Glas nebeški kliče nas,
Dan se bliža, noč odganja,
Zdaj prihaja srečni čas.
Odverzimo vso hudobo,
Oblecimo pa svetlobo,

Da preide grehov noč,

In nas vodi Božja moč.

Ne živimo več pregrešno,
Svet apostel nas uči.

Ne nečisto, ne požrešno,

26

Nevošljivost naj beži;

Naj se vsak pred njim poniža,
Kter’ga prihod se nam bliža,

Da bo s čistim sercem vsak
Le Zveličarju enak.

O Zveličar! pridi skorej,

Da se spolni, kar želim,

O prinesi moč od zgorej,

Da se čisto spokorim,

Ti prinesi mir nebeški,

Da ga vživa duh človeški;

Daj, da pridem sodnji dan
Med ovce, na desno stran.

Človeški rod rešiti,

Usmili Bog se grešnih nas,
Sam hoče k revam priti.

Poslan je angel od Boga
K Marii čisti d’vici,
Nevesti svetega duha,

In božji porodnici.

Jo Gabriel ogovori,

Z nebeškim glasom pravi:


II

27

Češena bod’ Marija ti!

Jo počasti, pozdravi.

Nebeške milosti darov
Si polna ti presrečna!

S teboj je Bog in duh njegov,
Njegova milost večna.

Nikar, Marija! se ne boj,

Lej, mati boš postala,

In božji sin bo porod tvoj,

Ime Jezus mu boš dala.

In sedež kralja Davida
Mu bo Gospod odločil,

Kraljestvo v hiši Jakoba
Na vekomaj izročil.

Ne prašaj vstrašena: kako
Se more to zgoditi!

Bog z duha svetega močjo
Te hoče napolniti.

Ker dekla sem gospodova,
Marija odgovorila,

Se zgodi, kar je Večnega
Modrost z menoj sklenila.

In lej! Beseda, božji sin,

Je zdaj meso postala,

2 *

28

Nas rešit ’z greha globočin,
Med nami prebivala.

Zatoraj pred zveličarja
Ponižno pokleknimo,

Da nas je prišel rešit, ga
Priserčno zahvalimo!

Postna.

I.

S*aj mi, Jezus! da žalujem,

Smert, terpljenje objokujem,

K’ si ga Jagnje ti prestal,
Grehe zbrisal, milost dal.
Jezus daj, da tvoje rane
Nas presunejo kristjane,

To terpljenje prebritko
Nam pomoč naj v smerti bo.

Nas odrešit’ smert si zvolil,

Pred očetom trikrat molil,

Si kervavi pot potil,

Kelh terpljenja čisto spil.

Jezus, daj i. t. d.

Tolovaji te obdali,

Te zvezali in peljali,

29

Uklenili ti roke,

Ktere celi.svet derže.
Jezus, daj i. t. d.

Trinogi so te sodili,

Križaj ga, hudobni vpili,
Tepli, bili, da se kri
Iz bolečih ran cedi.

Jezus, daj i. t. d.

Ternje b6de čelo tvoje,

Za velike grehe moje,

Tebi, Jezus, kralj sveta!
Žezlo, terst se v roke da!
Jezus, daj i. t. d.

Oh! na križ so te razpeli,

In na križu te še kleli!

Oh, za nas si tolk’ terpel!
In za naše grehe umeri.
Jezus, daj i. t. d.

Naši grehi so te zdali,

Tebe, Jezus! zasramvali;

Za naš greh tepen si bil,
In na križu kri prelil.
Jezus, daj i. t. d.

Daj nam tebe le iskati,

Svoje grehe objokvati,

30

Da se tvoja rešnja kri
Kdaj nad nami ne zgubi.
Jezus, daj i. t. d.

ii.

Wam na vertu oljske gore
Izveličar naš kleči,
Smertna žalost ga premore,
Oh, kervavi pot poti.

In le hujši so težave,

Vidi strašno Golgato;

Le učencev trudne glave
V terdnem spanj’ počivajo.

Že sovražni trop prihruje,
Iškarjot ga sam pelja.
Jezusa hinavc kušuje
In sovražnikom izda.

»Kaj vi išete« — jim reče.

Straha vsi popadajo;

On se jim pa branit’ neče:
Kabeljni ga zvežejo.

Iz ljubezni do očeta,

In do grešnih nas ljudi,
Za dolgove vsega sveta

Božje Jagnje v smert hiti.

31

Togote se trinogavci,

Krotki Jezus le molči.
Ljudstvo šuntajo hinavci:

Križaj, križaj ga! kriči.

Nejevemik na sodniši
Ga nedolžnega spozna,
Judovstvo pa na dvoriši
Se vtolažiti ne da.

»Jez ne najdem — Ponči vpije
»Da bi smerti vreden bil«.
Naj nad nas pa se razlije,

Kliče ljudstvo, Njega kri!

III.

Jzveličar daj zapeti,

Kaj si mogel ti terpeti,
Izveličat’ celi svet,

Ino grehe nam odvzet’.
Jezus, skoz terpljenje svoje
Izveličaj dušo mojo,

Daj, da bo skoz tvojo smert
Meni sveti raj odpert.

Za pregrehe sojen biti,
Milost pri Bogu sprositi

32

V vertu za me ti klečiš,
In kervavi pot potiš.

Jezus, i. t. d.

Tebe vezat in suvati,

V krivo sodbo odpeljati
Vsa sovražna truma gre,
Ti pa nič ne braniš se.
Jezus, i. t. d.

Tam sodniki vsi serditi
Trinogom te dajo biti;

Vliva se nedolžna kri
Pod ojstrimi šibami.
Jezus, i. t. d.

Tebe Boga zasram’vati,
Nove bolečine dati,

Tebi.krono ternato

V sveto, glavo bijejo.
Jezus, i. t. d.

Ves nedolžen križan vmreti
Moraš težek križ zadeti,
Vleči na Kalvarijo
Na mertvaško tje goro.
Jezus, i. t. d.

Voljno se pustiš moriti,

In na strašni križ pribiti

33

Odrešenje dopolnit’,

In Bogu zadosti strit’.

Jezus, i, t. d.

Mene z dušo in s telesom

Gor povzdigniti k nebesom,
Tam na križu ti visiš,

In za mene smert storiš.

Jezus, i. t. d.

Izveličar ljubeznjivi!

Moji grebi so b’li krivi,

Da si ti na križu vmerl,

S tem nebesa si odperl.

Jezus, i. t. d.

Tebe Jezus premišljujem,

Svoje grehe obžalujem,

Daj, da tvoja rešnja kri
Se na meni ne zgubi.

Jezus, i. t. d.

Sveto hočem res živeti,

Badovoljno vse terpeti;

Ako z Jezusom terpim,

Se tud z njim tam veselim.

Jezus, i. t. d.

-03^-

V*

34

Velikonočna.

I.

Zveličar gre iz groba,

Ob moč je smert, trohnoba!
Velikonočno jagnje bil,

Je zame drago kri prelil.

Aleluja.

Otet je človek, rešen!

In v brezno satan trešen!

Smert nima svoj’ga žela več,
Odpert je grob in kamen preč!

Aleluja.

Odrešil je očete
Veliko časa vjete;

Častito jih pelja sabo
V zaperto z grehom pred nebo!

Aleluja.

O, kak se svet’jo rane
Neusmiljeno mu dane!

Veselje angeljsko verši,

Da smert je mertva nas uči.

Aleluja.

Je terdna naša vera,
Besnica jo podpera:

35

Zveličar je od smerti vstal;
Tud nas ne bode grob končal.

Aleluja I

II.

Wesel raduj kristjan se ti,

Ker rešeni zdaj smo vsi mi.

Veselja čas
Je dans za nas.

Aleluja, aleluja, aleluja.

Na sveto to veliko noč
Je zgubil satan svojo moč;

Zato smo mi
Veseli vsi,

Aleluja, aleluja, aleluja.

Zmagvavc od smert’ je Jezus vstal,
K’ se komaj dan je že zaznal,
'Marija ga
Na vert’ spozna,

Aleluja, aleluja, aleluja.

t

Veselje jih prešine vse,

Ki brate zovel zdaj jih je;

Novico t6
Žene povdo,

Aleluja, aleluja, aleluja.

36

Tud Petru se prikazal je
Učenca spremlja v Emavz tj e;

V lomljenji ga
Spoznala sta,

Aleluja, aleluja, aleluja.

»Mir z vam’« učence on pozdrav’
Stopivši kar med nje: v spoznav’
Veselje je
Prešinlo vse,

Aleluja, aleluja, aleluja.

Koke pokaže jim in stran,

Besnico vid’jo k’ s vitli dan,

Da Jezus je,

K njim kaže ge,

Aleluja, aleluja, aleluja.

~ 0 < 3 S —

Sveti Duh.

!nd’, sveti Duh! aposteljnom dan,
Ker si bil dansi vanje poslan,

Da čuda božje pravijo,
Sovražnikom se vstavijo.

Prid’, sveti Duh! te prosi kristjan!

Prid’, sveti Duh! daj svoje darf,

In jih med svoje verne razli!

37

Besnico da poslušajo,

In nje sladkost okušajo,

Prid’, sveti Duh! razsvetli nas ti!

Prid’, sveti Duh! omeči serce,
Zažgi nam v sercih svete želje!
Ljubit’, kar je pravičnega,

Se varvati krivičnega.

Prid’, sveti Duh! ljubezni svete!

Prid’, sveti Duh! podpiraj slabost,
Poterdi v sercih pravo svetost;
Daj, da se ne spotaknemo,

V ljubezni ne premaknemo!
Prid’, sveti Duh! ti naša krepltost!

Prid’, sveti Duh! ti zvesti vodnik!
Veselje naše, naš pomočnik!

O, vodi nas do večnosti!

Pripelji nas do srečnosti!

Prid’, sveti Duh! ti naš poterdnik!

^o>G' s “

Sveto Rešnje Telo,

I.

Hion hvali rešenika
Svoj ga kralja učenika,

(V veselih pesmih hval’)

38

Kar ga moreš, hvali vedno,
Jezus je vse hvale vreden
(Tvoje hvale ho premal).

Danes Sion čast napravi,

Ker se tu pred nas postavi
(Živi kruh, ki nas živi),
Kterga bratje dvanajsteri
Vžili pri zadnji večerji
(V tega verjemo tud’ mi).

Z enim glasom ga častimo,
Vsim ljudem ga oznanimo,
(Duh vesel naj gor puhti).
Jezus pervič svoje obhaja,
Cerkev to na znanje daje
(Danes hvalo ponovi).

Na to mizo novga kralja
Novo Jagnje se postavlja,
(Staro Jagnje gre na stran).
Jezus pride, staro mine
Spred resnice, senca zgine,
(Dolga noč odžene dan).

^cX3^

II.

IfVidi molit, o kristjan !
Od ljubezni svete vžgan,

39

Kjer je Jezus v Zakramentu
Iz ljubezni dan.

Tukej so svete reči:

Jezusa Telo in Kri;

Duša, ktera njega vživa,

Se ne pogubi.

Bod’ česen, Odrešenik!

Y nadlogah pomočnik,

Svojim vernim, tebi zvestim
Yarh in učenik.

Posvečuj nas ti zares,
Čudapolni kruh z nebes!

Ti otmi nas vsih nevarnost
Duš ino teles.

Spokorjenja daj solze,

Orehov zbriši nam dolge;

Yera, upanje, ljubezen
Naj v nas gore.

Kadar umerje telo,

Vzemi dušo ti v nebo,

Da se bomo veselili
Vekomaj s tebo.


40

III.

Hem kristjani pritecite
Polni vernega duha,

Na kolena pokleknite,

Dol pred našega Boga;

Pod podobo je častito
Tukaj božje Jagnje skrito:
Česen bodi vsaki čas
Jezus, ki si odrešil nas!

Angeli in vsi svetniki,

Dol stopite na zemljo,

Nam bodite pomočniki
Rešuje prav častit Telo.

Z enim duhom ga hvalimo,

Z enim glasom ga častimo:
Česen bodi vsaki čas
Jezus, k’ si odkupil nas!

Pamet je preslaba naša,

Prav spoznati to skrivnost,
Gnada božja doprinaša,

Kar ni naša v stan’ slabost
To je čista, žlahtna mana,
Vernim dušam v hrano dana,
Jagnje božje je letam,

Ki odjemlje grehe nam.

Grešniki sem pritecite,

Tu je milosti altar,

41

Jezusa zvesto prosite,

On bo vslišal svojo stvar;
Grenke solze prelivajte;

Svoje grehe obžalvajte,

In prosite vsi Boga,

Da vam svojo gnado da.

Ysak naj kliče: Bog! daj meni
Gnado, da se spokorim,

Po pregrehi zapušeni
Tebe hvalim in častim;

Daj mi enkrat srečno vmreti
In doseči raj tvoj sveti,

. S tabo bom se veselil,

Tebe hvalil in častil.

'- y eX3^-

IV.

Cvetice ve, ki noč in dan cvetete
Pred Jezusom, o trikrat blagor vam!
Očesec vele dokler ne zaprete

Se, srečne, pred ne ločite od tam;

O da bi mogel jez, kjer ve merjete,

Na vaši stopnji bit’ pred Jezusom,

Da bi pred Njim za njega dal življenje,
Ki dal je sebe v moje odrešenje!

Tud’ blagor vam, ve svetlobele sveče!

Tam gorite Zveličarju na čast;

O da bi jez deležen bil te sreče

42

Goreti zanj, vtopljen v nebeško slast,
Da bi, enako vam, serce goreče
Povžilo v meni se Gospodu v last,

Bi jez zamenjal z vami stopnjo svojo!
Doseglo kaj bi srečo radost mojo?

Bod’ slava tebi, blažena posoda!

Ki v tebi On prebiva, Ljubi moj,
Vdeljena ti je prečastna osoda,

Kot Božji hram se svetiš pred menoj;
O, ko bi služba, v se hranit’ Gospoda,
Mi dana bila le en dan — nocoj!

Ves gorel bi, ljubezni se povžival,

Ker bi ljubezni plamen v men’ prebival.

Al vender kelh, in sveče, in cvetice!

O kol’ko srečniši sem jez, kot vi!

Če pride k meni zvest pastir ovčice,

Mi vziti svoje da meso in kri;

Če v Jezusu prejmem nebes sladčice,

In v sercu mojem Kristus sam živi,
Takrat medlim, merjem moči ognjene,
Ker se Zveličar moj sam z manoj sklene.

O duša, kakor vešica se sukaj
Okol’ te luči neprenehoma,

Od vere in ljubezni živi tukej,

Ogrevaj se v svetlobi Ljubega.

In kadar se ti da prejeti, ukaj,

S teboj mu poje truma angeljska;

43

Objemi ga, terdo se 'ga okleni,

Ter prosi: Daj ljubezen, Jezus, meni!

V.

Praznika svetega
Dans veselimo se,

Prav iz unetega
Serca naj hvala gre.

Staro preide naj,

Yse novo bodi zdaj,

Misli, djanje vsak prenavljaj.

Dansi praznujemo
Zadnje noči spomin,

Ker se spomnujemo,

Kako je božji sin
Svoje prijatle zbral,

Jagnje jim jesti dal,

S tem zapoved judov dostal.

Yčenci zavživajo
Velikonočno jed,

Zadnjič dobivajo
Kešnje telo prejet’.

Jesti jim ga daje,

Pa razdeli se ne,

Vsak posebej cel’ga prejme.

44

Kadar prejamejo
Slabi njega telo,

Se ga navzamejo,

Moč jim je prava to;
Kelih jim tud’ zročl,

Da jim ga, in veli:

Vsi ga pite, moja je kri.

Tak’ je postavljeno
Njega telo za dar;
Dušam pripravljeno,

Da ga zavživa stvar.
Mašniki to store,

Da od njega žive,

Dr ga vrednim vernim dele.

Zdaj od nebeškega
Kruha naš duh živi,

’Z kruha človeškega

Se nam prav’ Bog stori.
Čudi se, o kristjan!

Jezus je vsim jed dan,

Bod’ si reven in zaničvan.

Dansi Te prosimo,

Trojni, edini Bog!

V sercih te nosimo,

Vari nas vseh nadlog.
Živi nas slabe zdaj,

K tebi nam priti daj,

Di te vživat’ na vekomaj.

45

Pred sv. Obhajilom.

io odperle se nebesa;

Glej! že kralj nebeški gre,
Duša! vzdigni se s telesa!

In nasiti si želje.

Truma angelov se zbira,

Tam na altarji moli ga;
Tam studenec gnad izvira,

Glej tam svoj’ga ljubega.

Oh ne čakaj, Jezus mili!

Pridi, pridi, ljubi moj !
Prosim, naglo se usmili
Mene, skleni se z menoj!
Res Gospod, da nisem vreden,
Da pod mojo streho greš.
Kak’ pa Tebe sem potreben,
To nar boljše sam ti veš.

Saj ne morem več živeti,

Če ne prideš, o Gospod!
Tebe serčno čem objeti;

Da! popred ne grem odtod!
Toraj Jezus ljubeznjivi,

Pridi in nasiti me!

Da v ljubezni nevgasljivi
Večno s tabo sklenem se!

- > cX3 v -'

46

Po sv. Obhajilu.

I.

Mida ), o duša moja pevaj:
Jezus tvoj
Je s teboj.

Zdaj zročuj,

Zdaj zdihuj,

In v ljubezni se ogrevaj!

Zdaj vesela glas zaženi:
Jezus moj!

Bes si moj,

In kot zdaj,
Vekomaj,

Prosim, moraš biti v meni!

Tako dolgo bom prosila:
Jezus moj!

Bod’ z menoj!

Da s Teboj,j
Ljubi moj!

Po nebesih bom hodila!
- > OG s -'

II.

Serce v milih čutih gori,
Duša moja ostermuj,

Kar žele nebeški dvori,
Serce, duša zaklepuj!

47

V živem plamu germ blišuje:
Bog je klical Mozesa;
čevlje s strahom odvezuje
Pred obličjem Večnega.

Ki so se pred Njim stresali
Veka starega možje;

Sterni, Ga štermeče hvali,

V izbi tvoji je, — serce.

Serce v milih čutih gori,

Duša moja ostermuj,

Kar žele nebeški dvori,

Serce, duša zaklepuj!

Hrepenenje po Jezusu.

<1 kam, Gospod!

Gre tvoja pot?

Kam stopnje te peljajo?

Se že mrači,

Se dan temni
In zvezde že migljajo.

Zveličar moj!

Pri men’ obstoj,

Te čem pod streho vzeti;

Bes hišica
Je srotina,

Pa željna Te sprejeti.

48

Straši me noč,
Sovražna moč,

Gospod pri men’ ostani!
Kjer ti stojiš,

Koč razsvitliš,
Strahovi so pregnani.

Vkup bodeva
Večerjala,

O sreča nezrečena!

Živ kruh mi bo
Tvoje Telo;

Men’ duša oživljena.

Pri men’ obstoj
Preljubi moj!

Ki v limbarjih prebivaš,

S cvetlicami
Posteljem Ti

Serce, da v njem prebivaš.

Dobri pastir.

Ufi, o Jezus! serčno mili,
Naš pastir naj boljši si!

Kak bi vendar ne ljubili
Zvesto te z vsih moči?

Doli k nam si se ponižal,
In ovčic iskat prišel;

Ljud nezdušni te je križal,
Za naš greh si smert terpel.

49

Kak uboge me ovčice
Tebi to vernile bi? —

Svoje damo ti dušice

V duhu čiste vdanosti.

Zvesto bomo poslušali
Tvojih ust presladki glas,

Tvojo voljo spolno vali
Kadi bomo vsaki čas.

Oh prijetno je hoditi;

Pasti v Tvoji čedi se!

Kak je sladko Ti slediti
In ljubiti večno Te!

Pasi nas, o Jezus mili!

V cvetji svojega medu;

Daj, da bi sladkosti pili
Pri studencu večnemu.

In ko steče čas se paše,

V dom nebeški pelji nas —
Gori v prebivaljše naše
Gledat mili tvoj obraz.

- > cX5 s '-

Nar slajši Serce,

®erce nar ljubeznjivši
V nebesih in na sveti!

Kdo da mi grešnem’ sinu,

Od tebe pesem peti? —

O Jezus, tvoje sladko serce
3

50

Naj ljubijo, časte
Vse ljudstva, vsi jeziki,
Vse angelske verste.

Ti serce si ponižno,

Oh daj spoznat mi tebe,
Da tebe vsak čas išem,

Ne išem samo sebe.

O Jezus, i. t. d.

Ti serce si vse čisto
Nad belo liljo belo,

O dab’ tud’ moje serce
V nedolžnost’ obelelo.

O Jezus, i. t. d.

Ti serce si dobrotno
Dobrotno vsim ubožnim,
Dobrotno vsim dobrotnim,
Dobrotno vsim nedolžnim.

O Jezus, i. t. d.

Ti serce si ljubljivo,

Kdo te dohvalil bode?

Ti ljubiš mlade, stare,

Ti ljubiš vse narode.

O Jezus, i. t. d.

O serce, sveto serce!

Si vse ljudi rešilo;

Človeško ktero serce
Ti bo to povernilo?

O Jezus, i. t. d.

t*

51

O serce, sladko serce!

Z roso nebes napajaš
Pravične in nedolžne,
Zveličanje jim dajaš.

O Jezus, i. t. d.

O serce, dobro serce!

Vse grešne k sebi vabiš
Vse hudo, kar so storli,
Poboljšanim pozabiš.

O Jezus, i. t. d.

O serce, ljubo serce!
Zakaj te svet ne ljubi?
Vnemi ga k ljubezni,
Nikar ga ne pogubi.

O Jezus, i. t. d.

O serce, milo serce!

Zakaj te sin ne ljubi?
Serce mu vžgi v ljubezni,
Nikar ga ne pogubi!

O Jezus, i. t. d.

O Jezus, u vsili sercih
Ljubezni iskro vterni,
Zgubljene vse ovčice
Na pravo pot zavemi.

O Jezus, i. t. d.

Dolžni smo vsi ljubiti,

Ker vsih dolge si vmival,
Za vse britkosti terpel,

3 *

52

Oh, kri za vse prelival!

O Jezus, i. t. d.

O serce nar sladkejši!

Mi vsi v stotere glase
Te hvalimo, častimo
Zdaj in na večne čase.

O Jezus, i. t. d.

Vera, upanje in ljubezen.

V

Mivo verjem, terdno upam,
Serčno ljubit’ te želim.

Daj mi, Bog! tvoj glas sprejeti,
Zmotam pa serce zapreti;

Sej iz rok ljubezni tvoje
Je prišlo življenje moje;

Vero, upanje povikšaj,

Da v ljubezni ves gorim.

Živo verjem, i. t. d.

Tri osebe so v skrivnosti,

Le en Bog v svoj’ svetosti,

V bistvu so moči enake,

Čudne dela so od vsake.

Vero, upanje i. t. d.

Živo verjem, i. t. d.

V tebe, Oče, na višavah
Bom zaupal v težavah;

53

Tvoja roka me podpira,

Če me svet, pekel zatira.

Vero, upanje i. t. d.

Živo verjem, i. t. d.

Jezus, tvoje odrešenje

Naj me varje v pogubljenje,

Je nebesa odklenilo,

Upanje nam uterdilo.

Vero, upanje i. t. d.

Živo Verjem, i. t. d.

Ti me, sveti Duh, podpiraj,

Strah v sercu mi zatiraj;

Da se vteijen ne preganem,
Živ ud Jezusov ostanem.

Vero, upanje i. t. d.

Živo verjem, i. t. d.

Kadar ura mi odbije,

In me temni grob zakrije,

Ko trohljivost ž’vot razdere,
Naj se v mojem sercu bere:

Ljubi Oče! tebe ljubim,

Tebe ljubit’ hrepenim.

- y GQ v -

Marijne pesmi.

i.

Ho v jasnem pasu primiglja

Nam zvezdica daničica,

54

Se čuje milo že zvonjenje
Marii čast in počešenje;

In z zlato zoro vse časti:
Češena si Marija ti!

Ko višej sije solnčice,
Vzdiguje se, na poldne gre,
Se čuje zopet nam zvonjenje
Marii čast in počešenje;

Čez hrib in plan se oglasi:
Češena si Marija ti!

In kadar solnčice ljubo
Nam za gor6 žari slovo,

Se glasno čuje še zvonjenje
Marii čast in počešenje;

V večernem hladu se glasi:
Češena si Marija ti!

Češena si Marija ti!

Naj se glasi do krajev dni!
Naj vedno čuje se zvonjenje
Marii čast in počešenje; —
Nebo in zemlja naj glasi:
Češena si Marija ti!

IL

*© devica
Pomočnica

Bila si in boš nam ti.

55

Le sladkosti
In blagosti
Tvoja roka nam deli.

Ko cveteča
In dišeča
Si Marija rožica;

Sem iz raja
Svetfga kraja
Diješ cvetje upanja.

Ko danica
Tolažnica

V temni noči siješ nam.
Mati mila
Vedno bila
Si ubogim grešnikam.

Pri slabostih
In britkostih
Rada nam pomagaš ti.

Pri skušnjavah
In težavah
Pomočnica vselej si.

Čast Marije
Naj razlije

Se po svetu krog in krog.
Njo častimo
In prosimo

Pomočnico vsih nadlog.

56

Ljuba Mati
V zarji zlati
Nam prisijaj zadnji dan.
Boš prosila
Govorila, ; —
Srečno bode tek dognan.

Polna milosti dobrot,

Teb’ podobna ni nobena;

Bog je s tabo, tvoj Gospod!

Žegnana si med ženami,

Žegnan tvoj presveti sad!

Jezus Kristus, sam Bog z nami,
Nam začetnik božjih gnad.

Prosi sveta božja mati
Za nas grešnike Boga,

Da nam njega da spoznati
In ljubiti iz serca.

Grešnim milost spokorjenja
Sprosi nam Marija zdaj;

Uro poslednjo življenja
Sprosi nam nebeški raj.

III.

^ Marija, bod’ češena!


IV.

Moje veselje,

57

Veš moje želje?

Ljubil bi te;

Zmiraj pri tebi
Hotel bi stati,

Ljubljena mati,

Zverzi me ne!

Kaj pa ti hočeš,

Moja kraljica,

Sladka devica!

Da ti podam?

Drugega nimam,

Prosim pohlevno,

Vzem’ serce revno,

Kad ti ga dam!

Pa ti, kraljica!

Si ga že vzela,

In si ga vnela,

Za te gori!

Mati preblaga!

Ti ga ohrani,

Hudemu vbrani,

Keši ga ti!

- 03 ^-

V.

'dflas iz serca poženimo,
Mater božjo poslavit,

Da pusti nam, jo prosimo,
3 “

58

Jo priserčno počastit;
Ona je nebes Kraljica,

Ona naša pomočnica.

Naj jo hval’jo vse stvari
Bod’ češena, Dvica ti!

Je prišla, za nas rojena,
Lepšat in osrečit svet,
Kakor liTja zasajena,

Lepšal jo je dviški cvet.
Je živela le v samoti,

Le v ponižnosti, tihoti.

Naj jo hval’jo i. t. d.

Z božjo milostjo navdana
Polna od Boga dobrot,
Mati božja bila zbrana,

In veselje nas sirot.
Jezusa nam je rodila,

Nam zveličanje dobila.

Naj jo hval’jo i. t. d.

O, poslušaj zdaj, Marija!

Mile prošnje nas otrok,
Nas zatira hudobija,

O, poslušaj ti naš jok:
Daj Boga za nas prositi,
Vselej te žel’mo častiti.

Naj jo hval’jo i. t. d.


59

VI.

Ufisučkrat te verni ljud pozdravlja
O premila mati Jezusa!

Sveto se nebo s teboj poslavlja,
Tebi vklanja moč vsega sveta;

Ti za Bogom večnim naj pervnejši,
Tebi čast in hvalo naj prednejši'
Angelji, svetniki pojejo,

Te kraljico imenujejo.

Pridi nam v pomoč, o mati naša!
Z vročim sercem prosimo te vsi;
Ti edina si uteha naša.

Nad teboj po Bogu boljši ni;

Naj te s hvalospevom počastimo,
Naj ime ti sveto poslavimo,

Kakor tebi gre, nebeški kras,
Bomo te hvalili vsaki čas.

Stvarnik veliki nebes in zemlje

V tebi si staniše preskerbi,

Ko nase človeštvo revno jemlje,

V čisto se telo ti položi:

Jezus Kristus, božji sin od veka
Vzel slabosti britke je človeka,

In na križu grenko je umeri

In življenje večno nam odperl.

Ti na Sionu si uteijena,

V posvečenem mestu zdaj živiš;

60

Predno si bila na svet rojena,

Že spoštljivo v narodu sloviš.

Vživaš zdaj v veselji in radosti
Svete ti pripravljene blagosti
Vekomaj od Boga večnega,

Oča, sina, duha svetega.

Zdrava shramba božja naj slavnejši,
Zdrava bod’ gospa brez madeža!

Ti si tempelj božji naj čistejši,

Ti od večnosti si zvoljena.

Ti nad solnce, mesec si svetlejši,
Ti gospa si lepa, naj svetejši;
Vrata si nebeške slavljena,

In gospa mogočna angeljska.

Kdo bi mogel vse te slave tvoje
Tu na zemlji zdaj popisati,

Ki tvoj sin je iz ljubezni svoje
Hotel ti v nebesih skazati!

Naj pojo ti hvalo vsi rodovi,

Vsi slave adamovi sinovi:

Vendar to bi nič še ne bilo,

Kar bi tebi se spodobilo.

Sprosi vero, upanje, ljubezen,

Da v kreposti ne omagamo;

Vojsko nam odverni in bolezen,

Da življenje srečno polnimo!

Ko pokliče nas sodnik pravični,

Da pustimo revni svet, krivični,

61

In življenja naš’ga sodi čas:
Takrat mati, ne zapusti nas!

Angelji nebeški in svetniki,
Poprosite vi Boga za nas,

Da ga naši prav časte jeziki;

Ne pozabite nikar na nas,

Da veselje z vami bi vživali,
Bogu in Mariji čast dajali,

Da po tem živjlenji časnem tam
Bi svetila srečna večnost nam.
-'SO-

VII.

< @mni die dic Mariae
Mea laudes anima!

Ejus festa, ejus gesta
Cole devotissima.

Contemplare et mirare
Ejus celsitudinem;

Dic felicem Genitricem,

Dic beatam Virginem.

Ipsam cole, ut de mole
Criminum te liberet;

Hanc appella, ne procella
Vitiorum superet.

Haec persona nobis dona
Contulit coelestia;

62

Haec Begina nos divina
Illustravit gratia.

Lingua mea dic trophaea
Virginis puerperae,

Quae inflictum maledictuni
Miro transfert germine.

Sine fine dic Beginae
Mundi laudum cantica;

Ejus dona semper sona,

Semper illa praedica.

Omnes mei sensus ei
Personate gloriam;

Prequentate tam beatae
Tirginis memoriam.

Nullus certe tam disertae
Extat eloquentiae,

Qui condignos promat hymnos
Ejus excellentiae.

Quamvis sciam, quod Mariam
Nemo digne praedicet;

Tamen vanus et insanus
Est, qui illam reticet.

Cujus vita erudita,

Disciplina coelica,

Argumenta et figmenta
Destruxit haeretica.

63

Hujus moreš tanquam flores
Exomant Ecclesiam;

Actiones et sermones
Miram praestant gratiam.

Haec amanda et laudanda
Cunctis specialiter;

Venerari, praedicari
Decet eam jugiter.

Ipsa donet, ut, quod monet
Natus ejus, faciam,

Ut Anita carnis vita
Laetus Hanc aspiciam.

VIII.

maris stella;

Dei mater alma,

Atque semper virgo,

Felix coeli porta.

Sumens illud ave
Gabrielis ore,

Funda nos in pace,

Mutans Evae nomen.

Sol ve vincla reis,

Profer lumen caecis,

Mala nostra pelle:

Bona cuncta posce.

64

Monstra te esse matrem,
Sumat per te preces,

Qui pro nobis liatus
Tulit esse tuus.

Virgo singularis,

Inter omnes mitis,

Nos culpis solutos,

Mites fac et castos.

Vitam praesta puram,
Iter para tutum,

Ut videntes Jesum,
Semper collaetemur.

Sit laus Deo Patri,
Summo Christo decus,
Spiritui sancto,

Tribus tenor unus.
'^ y cX5 s —

IX.

Stabat mater dolorosa
Juxta crucem lacrimosa,
Dum pendebat fllius.

Cujus animam gementem,
Constritatam et dolentem
Pertransivit gladius.

O quam tristis et afflicta
Puit illa benedicta

65

Mater unigeniti!

Quae moerebat, et dolebat,

Pia mater dum videbat
Mati poenas incljti.

Quis est homo, qui non fleret,
Matrem Christi si videret
In tanto supplicio?

Quis non posset contristari
Christi matrem contemplari
Dolentem cum Filio?

Pro peccatis snae gentis
Vidit Jesum in tormentis,

Et flagellis subditnm.

Vidit suum dulcem Natum
Moriendo desolatum,

Dum emisit spiritum.

Eja mater, fons amoris,

Me sentire vim doloris
Fac, ut tecum lugeam.

Fac, ut ardeat cor meum
In amando Christum Deum,

Ut šibi complaceam.

Sancta mater istud agas,
Crucilixi fige plagas
Cordi meo valide.

Tui Mati vulnerati
Tam dignati pro me pati
Poenas mecum divide.

66

Fac me tecum pie flere,
Crucifixo condolere,

Doneč ego vixero.

Juxta crucem tecum stare,

Et me tibi sociare
In planetu desidero.

Virgo virginum praeclara,

Mihi jam non sis amara,

Pac me tecum plangere.

Fac, ut portem Christi mortem,
Passionis fac consortem,

Et plagas recolere.

Fac me plagis vulnerari
Fac me cruce inebriari,

Et cruore Filii.

Fac me cruce custodiri,

Morte Christi praemuniri,
Confoveri gratia.

Flammis ne urar succensus,

Per te, virgo, sim defensus
In die judicii.

Christe, cum sit hinc exire,

Da per matrem me venire
Ad palmam vietoriae.

Quando corpus morietur,

Fac, ut animae donetur
Paradisi gloria. Amen.


67

Pri blagoslovu.

lastimo te, živi kruli angeljski!

O pravi človek skup ino Bog nebeški!
Sveto, sveto, sveto,

Sveto, čez vse sveto
Jezusa rešuje telo
V svetemu zakramentu!

Po blagoslovu.

Ufikdar nas ne zapusti,

O Jezus vse sladkosti!

Sosebno na zadnji čas
Bodi, Jezus, ti pri nas!
Častito vsak čas bodi
Presladko ime Jezus,

Ino ime Marija!

Tantum ergo.

Ifantum ergo sacramentum
Veneremur cernui:

Et antiquum documentum
Novo cedat ritui:

Praestet fides supplementum
Sensuum defectui.

Genitori, genitoque
Laus et jubilatio,

68

Salus, honor, virtus quoque
Sit et benedictio:
Procedenti ab utroque
Compar sit laudatio.

Sveti Alojzi.

I.

Prelepa lilija cvete
Iz samga svetfga raja
In duh čistote angeljske
To lilijo obdaja.

Kdo krasne cvetke ne pozna
Alojzija mladenča?
Nedolžnost in pokora ga
Zdaj v svetem raji venca.

Zato dajmo Alojziju
Častivnico zapeti,

Njemu, v telesu angelju,
Vso hvalo prizadeti.
Alojzi, ti deviški cvet!

Nedolžnost si ohranil ;

O bodi ti razgled nam svet,
Ki nas bo greha branil!

Ti v sveti sramožljivosti
Si bal se sence greha,
Ogibal se nevarnosti
Nečimemega smeha.

69

Mi pa veselje ljubimo
Nevarne kratkočase
V nevarnost se podajamo,
Slabi pozab’mo na se.

Do usmiljenega Jezusa
Ti je serce gorelo,

Marija ti je mati b’la,
Posvetno teb’ merzelo.
Nam pa le serce poželi
Veselje tega sveta,
Ljubezen sveto v nas mori
V pregrehe nas zapleta.

Alojzi, ti se pokoril,
Počutkov moč podiral,

Si molil rad, in se moril,
Skušnjave s tem zatiral.
Mi grešniki pa pasemo
Pregrešno truplo svoje,
Naj nam pomoč premage bo
Eazgled pokore tvoje!

Naj se hudobni svet jezi,
Sovraži, zapeljava,

Le bodi, o Alojzi, ti
Nam luč in steza prava.
Alojzi, ti naš vojvoda!

Pred nami lil’jo nosi,
Usmiljenega Jezusa
Nam ti pomoč izprosi!

70

Naj se s teboj vojskujemo I

V nedolžnosti živimo;

Da srečno svet premagamo,

Se s tabo veselimo!

Da bomo pri Marii tam

V nebesih vsi veseli!
Hodili vsi za jagnjetom

In novo pesem peli.

II.

J^lojzi! sveti cvet mladosti,
Izgled prelepi nam si ti!
Poslušaš pazno nauk svetosti,
Pobožno te ga mat’ uči.

Ponižnost ni te zapustila
Pri knežjih starših bil doma,
Blišoba svetna ni motila
Na ptujih dvorih ti serca.

Nedolžni zvoliš si devištvo,
Ak tudi čast odmen je tvoj,
Zamenjaš, daš jo za meništvo
Dobiš da rajski venec svoj.

Te angela miru častijo
Pobožne serca krog in krog
Življenja tvoj’ga veselijo
Ljudje se, angeli in Bog.

71

Med mnihi hočeš zadnji biti,

Ak tudi ljubček si Boga:

Bolnikom še hitiš služiti,

Ko sam se čutiš bolnega.

Učiš pobožno vse živeti

Nam zgled daješ, ko tud’ terpiš,

Terpljenje ti je dar presveti,

In smert tak serčno si želiš.

»Nocoj, nocoj, mladenči«, praviš,
»Nocoj zapustil vas že bom«,

In zdihneš: »Jezus!« —in prestaviš
Se presrečno v rajski dom.

cX3

iii.

Načudite se nebesa
Prahu umerjočemu,

V glorji čistega telesa
Angelu nebeškemu!

On v besedi, misli, deli
Je podoba čistosti;
Čisteje bi ne živeli

V prahu trupla angeli.

Limbar beli solnca vneti,
Kralj cvetličja je vsega;
Vendar mir v obličji sveti
Lepši je Alojzija!

72

Čiste misli in živetje,
Deviška tud’ bojazljivost,
Zemlje so nar lepši cvetje
So nebeščanov sladkost.

Kaj pomenijo te rane,

Kaj rudeča rožna kri;

Oh, ljubezen, lej neznane!
Dete mlado pokori
Se za grehe, ki storilo
Jih še nikdar ni bilo;
Truplo deva v sužno silo,
Tepe z lastno ga roko.

Šale prazne popustite,

Kaj vam lišp je mar sveta,
Nad Alojzjem se čudite,
Oh, gori le za Boga!

Lej pogumno verze krone,
In Škerlj at kraljevi v prah:
Mu obeta bolji trone,

V družbi svetih božjih to.

Angel varh.

božji, ki me vodiš,
Da se sam ne pogubim
Ki zvesto pred mano hodiš,
Tebi se priporočim!

Tebe mi je Bog odločil,

73

Teti mojo dušo zročil.

Angel varil, prijatel moj!
Vselej mi na strani stoj!

O prijatel moj nebeški!

Meni varh mogočen dan,
Da v nezmožnosti človeški
Nisem v hudo zapeljan.

Ti preženi vse zmotnjave,

In sovražnikov skušnjave!
Angel varh, prijatel moj !
Slabemu na strani stoj!

Če opeša moja duša,

Z grehom ranjena medli,
Jo hudič končati skuša,

In ji večno smert želi;

Ti sovražnika preženi,

Milost božjo sprosi meni.
Angel varh, prijatel moj !
Grešnemu na strani stoj !

Uči me Boga ljubiti,

Kakor Jezus zapove;
Njega voljo dopolniti,

Njemu vdati vse serce;

Da se vedno posvečujem,
Vedno k Bogu perbližujem.
Angel varh, prijatel moj !
Mlačnemu na strani stoj !

4

74

Ko približa se ločenje,

Zadnje vojske huda noč,
Preden sklenem to življenje,
Bod’ mi hramba in pomoč!
Zroči me odrešeniku,

Meni milemu sodniku.

Angel varh, prijatel moj!

V smerti mi na strani stoj!

- > cX3 v -'

Zahvalna.

Šivala bod’ gospod Bogu!

Vse stvari ga zdaj molite!
Stvarnika, dobrotnika
In očeta ga častite!

Kerub, Seraf mu pojo,

Hvali zemlja in nebo.

Sveti, sveti, svet’ gospod!

Vse je polno tvoje hvale;
Trume zvoljenih, o Bog!

Večno čast ti bodo gnale:
Vsi svetniki te časte,

Vsi pravični te slave.

Česen bodi trojni Bog!

Oče, Sin in ti Duh sveti!
Cerkve tvoje nauk ves
Moramo zvesto verjeti;

75

Jezus Kristus, božji sin,

Je zapustil ga v spomin.

O preljub’ zveličar naš!

Kolka je ljubezen tvoja!

V grehe sem bil zakopan,
Revna je bla duša moja,

Ti pa prideš k nam na svet,
Smert, pekel in greh zatret.

Večni Bog in kralj nebes
Se poniža brat nam biti;
Nam živi in nam vmerje,

Nam nebesa zaslužiti;

Njega sveta rešnja kri
Nas očisti vse ljudi.

Milostljiv nam bodi dans,

Pota v grehe nam zagradi;
Sveti in preljubi Bog!

Daj, da stor’mo dobro radi.

V tebe upamo vsak čas,

Da ne boš zavergel nas.


Slašne pesmi.

Stran.

I. Pred Bogom pokleknimo .....  3

II. Bog, pred tvojim veličastvom ... 6

III. Pred stolom tvoje milosti ....  9

IV. Pred tabo na kolenih.13

V. Jezus male k sebi kliče.17

VI. Tebe molit, Oče večni.31

Bazne pesmi.

Adventna I.  Vi, oblaki, ga rosite ... 34

Adventna II.  Dopolni se obljube čas . . 36

Postna I.  Daj mi, Jezus! da žalujem . . 28
Postna II.  Tam na vertu oljske gore . . 30
Postna III.  Izveličar daj zapeti ....  31

Velikonočna I.  Zveličar gre iz groba . . 34

Velikonočna II.  Vesel raduj kristjan se ti 35
Binkoštna.  Prid’sveti Duh! aposteljnom dan 36

Stran.

Sveto rehije telo I.  Sion hvali rešenika. 37
Sveto rehije telo II.  Pridi molit, o kristjan 38
Sveto rešnje telo III.  Sem kristjani pri—

tecite.40

Sveto rehije telo IV.  Cvetice ve, ki noč

in dan cvetete.41

Sveto rešnje telo V.  Praznika svetega . 43

Pred sv. Obhajilom.  So odperle se nebesa 45
Po sv. Obhajilu I.  Zdaj, o duša moja pevaj 46
Po sv. Obhajilu II.  Serce v milih čutih gori 46
Hrepenenje po Jezusu.  O kam, Gospod . 47

Dobri pastir.  Ti, o Jezus! serčno mili . 48

Nar slajši serce.  Serce nar ljubeznjivši . 49

Vera, upanje, ljubezen .52

Marijne pesmi.

I. Ko v jasnem pasu primiglja ... 53

II. 0 devica — Pomočnica ....  54

III. O Marija, bod’ češena.56

IV. Veš, o Marija.56

V. Glas iz serca poženimo.57

VI. Tisučkrat te verni ljud pozdravlja . 59

VII. Omni die dic Mariae.61

VIII. Ave maris stella.63

IX. Stabat mater dolorosa.61

Stran.

Pri blagoslovu .67

Po blagoslovu .67

Tanltim ergo .67

Sveti Alojzi.

I. Prelepa lilija cvete.68

II. Alojzi! sveti cvet mladosti . . . »0

III. Začudite se nebesa ...... 71

Angel varh .72

Zahvalna .74