I..........................................................:
Volilno gibanje. \..........................................................j
Volišča za ptujski okraj.
Za volitve 28. novembra so določena sledeča volišča :
Ptujski Okraj: Sv. Urban občine: Bi-šečki vrh, Destinci, Dolič, Livanjci, Ločič, Sv. Urban, Trnovska vas, Trnovski vrh.
Sv. Marko: Borovci, Markovci, Prvenci, Spuhlja, Zabovci.
S a v c i: Bratonečice, Savci, Trnove i.
Svetinje: Brebrovnik, Litmerk, Mi-halovci, Veličane, Žerovinci.
Breg: Breg, Hajdina.
Plat: Brestovec, Nimno, Plat, Rajnko-vec, Sv. Katarina.
Ragoznica: Brstje, Kicar, Rogoznica.
M e r e t i n c i: Bukovci, Forruin, Cfajevci, Mala vas, Meretinci, Stojnci, Sv. Marjeta.
Cirkovce: Cirkovce.
Vel. Nedelja:   Cvetkovci,   Sardinje, Trgovič, Vel. nedelja.
S t o p r c e : Črmožiše, Stuprce, Sv. Bol-fenk.
Ž e t a 1 e :    Dobrina,     Kočica,    Nadole, Žetale.
Nova cerkev:    Dolena,    Gruškovje, j Nova   cerkev,   Sedlašek, Podlehnik, Sv. Trojica v H.
Rogatec: Donačka gora, Rogatec, Sv. Florijan, Sv. Rok.                        j
Polenšak:   Dragovič,   Hlaponci,   Po-I   lanci, Polenšak, Lomi, Sv. Lovrenc.
Gradišče: Dravci, Gradišče, Drstelja, \ i   Janežovci, Jiršovci, Vintrovci.                            •
Ormož: Frankovci, Hardek, Ormož, i Hum, Pušenci.
Hrastovec: Gorenjski vrh, Turški i vrh,  Zavrče.
Sv. Barbara: Gruškovec, Slatina, St. j Barbara, Sv. Elizabeta.
Sv. Miklavž: Jastrebci, Hermanoi, • Kog, Sv. Miklavž, Vitan.
Markla vas: Jurovce, Lanea vas, ! Trnovci, Zg.  Pristava.
K ostrivnica: Kostrivnica.
K r č e v i n a :    Krče vina,    Mestni    vrh, Vurperg.                                                                )
Sv. Tomaž: Lahonci, Runeč, Sv. Tomaž, j
Ptujska gora: Majšperg, Ptuj. gora.
D o r n a v a : Mezgovci, Moškanjoi, Pa- ; cinje, Podvinci.
Središče: Obrežje, Središče, Šalovci, Vodranci.                                                               ,
Sv. Vid: Pobrežje, Vareja.
Sv. Lenart: Podborci, Samožani, So- ! dinci, Vičanci.                                                       t
Ptuj : Ptuj.
Rogaška Slatina: Rogaška Slati- ! na, Slatina, okol., Sp. Sečevo, Sv. Mohor, i S «\ Trojica, Takačevo.
Sv. Andraž: Sakošak, Sv. Andraž na Goričkem,  Zagorci.
Šentjanž: Slovenja vas, Šentjanž.      j
Sv. Andraž:   SkoriSnjak,   Sv. Andraž v L., Vel. Varnica, Vel. Okič.
Sv. Lovrenc: Sv. Lovrenc na Polju. !
Odstop dr. Rvbara in dr. Gregorina od kan- i diture.  Vsled nevarnosti, da bi se v volilnem i boju izigravali osebi obeh znanih primorskih politikov druga proti drugi, ker sta oba bila ! kandidata v   istem   volilnem okrožju   in ker J bi   s   tem   znali biti oškodovani interesi kot j kandidata, sta oba odstopila kot   kandidata, j I To     je     smisel     izjave,     ki    sta     jo     te ¦ dni objavila v listih. Narodnosocialna „Nova j pravda" se v nesramnem članku* zaganja   v j demokratsko   stranko,   češ da  je   ona   kriva j tega odstopa, da je izdala interese beguncev { itd. Verjamemo, da narodne socialiste odstop dr. Rvbara hudo boli, odtod ves ta gnev in I srd, na katerega izbruhe pa odgovarjati nam niti v glavo ne pade.    Demokratska stranka je preresna, da bi se   dala   le   količkaj   razburjati od političnih otročarij kakega Deržiča aii Brandnerja in podobnih.
Boj med samostojneži in kmečko zvezo. ! „Straža" in „Slovenski Gospodar" sta začela ljuto napadati kandidate Samostojne kmetijske stranke, zlasti pa njenega kvalificiranega kandidata g. Dobnika Štefana iz Zlatoličja, ki je sodaj kmet in mlinar, dasiravno bi bil danes lahko advokat ali pa kakšen višji državni uradnik. Živi že 4 leta na svojem domu ter se peča z mlinom m kmetijstvom ne samo na papirju, ampak tudi dejansko. Ta kandidat je menda kmečki zvezi najbolj na potu. ker je SKS edina stranka, ki ima takšnega kvalificiranega kandidata, t. j. z visokošolsko izobrazbo, ki se resnično peča s kmetijstvom kakor vsaki drugi kmet. Kmečka zveza pa, ki pravi, da je kmečka, ni mogla najti niti enega takega kvalificiranega kandidata, ki bi bil vsaj mlinar, ampak si je za svoje kandidate zbrala kar več advokatov in duhovnikov. Radovedni smo, ali bo imel ta resnično kmetski kandidat z visokošolsko izobrazbo, ki pozna vse državljanske zakone, razen tega pa tudi kmetijstvo iz lastnih rok( pn volitvah 28. novembra v ptujskem okraju za volilce veliko privlačno eilo.Volilci, premislite torej, ali daste
svoj glas za gori imenovanega kandidata, ali pa za kandidate kmečke zveze, ki ima samo taksne kvalificirane kandidate, ki poznajo kmetijstvo le iz knjig in lepo donečih pripovedk, kako se kmetu dobro godi.
Sladek  navzgor, sladek   navzdol.    To je j klerikaltc. Navzdol se  dobrika vsem instink-j tom mase, ruje proti Srbom, govori o militarizmu, piše o avtonomiji, vpije o lastni zakonodaji, kriči   o veri, zabavlja vsevprek. Misli pa samo na sebe samega, ua svojo politično moč, na fonde, in deželno samoupravo razume tako, da bi samo on rad upravljal deželo. V j Beogradu pa podpisuje vse finančne zakone, ! soglaša z vsemi davki,  dobiva rede, hodi na j dvor, se  prilizuje   ministrom, liže generalom i podplate,   povišuje   železniške   tarife, krepko I podpira svoje   banke in podjetja, ščiti izvoz-; nike    in   velekapitaliste,   pomaga   uničevati j agrarno reformo. Doma prodaja kmeta, kme-! tijsko družbo, delavca, uradnika, konzumenta. ; VT Beogradu prodaja državo, Slovenijo, avto« • nomijo,   finance — vse   prodaja,   kar  more. I To je politično verižništvo na debelo.
Zakaj ima demokratska stranka toliko na j sprotnikov ? Zato, ker to ni stranka kakega j posameznega stanu, ker ne zastopa koristi le enega stanu na škodo vsem drugim sta-I novom. Demokratska stranka zastopa koristi ! vseh stanov, ker ve, da le ob medsebojni zadovoljnosti raznih stanov je mogoče uspeš-; no  delo.
Jeli demokratska stranka zares demokratska,
t. j. da naj odloča o sebi ljudstvo? To vidi-! mo ne samo iz njenega programa, nego tudi ' iz tega, ker si je za kandidate postavila naj-i odličnejše zastopnike raznih stanov. t        Demokratska stranka državna stranka. Ka-| kor ni demokratska stranka za posamezen stan, , takojtudi ni za pokrajinsko razcepitev naše države.   Dobro   ve,   da   bo   naša   država močna I znotraj in na zunaj, ako bo ujedinjena v eno celoto, ne pa razkosana na manjše samostojne dele, ki   bi   si nazadnje začeli še med seboj ! nasprotovati.
Kdo  bo torej  volil demokratsko stranko ?
! Demokratsko stranko bo volil vsakdo, komur ' je za lastno korist. Lastna korist zahteva i prvič, da ne bo delal eden proti dru-i gemu, ampak drug z a drugega ; da ne bo ; mogel eden odirati drugega in živeti na 1 njegove stroške, ampak se delo in bremena ! pravično razdele na vsakega posameznika, j Drugič zahteva prava korist vsakega posa-j meznika, da bodi naša država močna. ¦ Potem ne bodo mogli nemirneži, prekucuhi i delati nemirov, škodovati obči koristi, ker jih j bo država lahko strahovala.
Kdo ne bo volil demokratske stranke ? De-
[ mokratske    stranke   ne   bo   volil,   komur   so
osebno koristi več kakor obče koristi. Demo-
I kratske stranke   ne  bo volil, komur je le za
trenotno   korist,   ki   ne   pomisli, da se mora
trenotna   korist  izprevreči   kasneje  v škodo.
Demokratske stranke ne bo volil, kdor nima
čistih rok, kdor živi na škodo drugih, ker ni
pravega  reda,   in želi zato, da se še ne na-
! pravi red, temveč morda še večji nered, ker
je v kalnem laže ribariti.
Zakaj še deluje demokratska stranka za močno urejeno državo ? Demokratska stranka dobro ve, ako smo v državi složni, vsi vneti za svojo kraljevino, nas bodo tudi tujci spoštovali, uvaževali in nam zaupali. Le tedaj pa, ako nam zaupajo, nam bodo svoje izdelke, ki jih sami nimamo, prodajali po primerni ceni, od nas pa kupovali blago, ki ga oni nimajo. Ako nam pa tujci ne zaupajo, moramo od njih blago mnogo draže plačevati. Odtod deloma tudi sedanja visoka draginja. Notranji medsebojni prepiri državo le šibe in slabe, složno delo jo pa jači.
S Polja. Pri nas so se začeli ljudje močno brigati za volitve. Imamo dve stranki, za ktere love volilce. Prvo vodijo duhovniid. drugo pa kmetje sami. Pravijo, da so volitve svobodne. Pri nas pa malo čujemo o svobodi. Zakaj vedno slišimo, da moramo voliti one može, ki so nam jih postavili v Mariboru-Najbolj hudi pa so gospodi na samostojneže, o kterih trdijo, da so naši najhujši sovražniki. Nekteri pristaši klerikalne stranke so že
tako zdivjani, da groze s pobojem onim, ki se zavzemajo za samostojno krnetsko etranko. Poznam pristaše samostojnežev, pa moram reči, da so to pošteni ljudje, delavni in dobri gosdodarji. Imajo edino napako, da ne verujejo vsega, kar piše „Slovenski Gospodar" in mislijo, zakaj ne bi kmetje sami začeli za se skrbeti. Saj smo v vojski dosti pretrpeli in marsikaj izkusili. Zato hočemo tudi po svoji volji voliti one, do kterih imamo največ zaupanja.
Političen uboj. Od Sv. Andraža v Slov. Goricah nam poročajo, da sta tam dva prenapeta pristaša klerikalne stranke ubila J. Stebiha, ker je pristaš samostojne kmečke stranke. To so pristni sadovi one politike, ki hoče imeti vso oblast, duhovno in posvetno v svojih rokah. Vera zahteva, ne ubijaj ; ljudstvo pa se fanatizira, da sme s političnim nasprotnikom storiti vse.