LISTJE In CVETJE.
Kdo ve:
7.   Zakaj je velika noč včasih bolj   zgo-daj,  včasih pozneje?
8.   Zakaj se more jež v kroglo  skičiti ?
9.   Kaj je  »palindrom"?
Odgovori na vprašanja v 2. listu.
4.  Občno prirodoslovno pravilo je: »Gor-kota razteza tele-a, mraz pa jih krči« t. j. naj-manjSi delčki gredo vsled gorkote bolj narazen, v mrazu pa se bolj  stisnejo — zbli/ajo  drug drugemu. Od tod pride, da jednako veliti kosi gorkih  teles so lažji nego mrzli iste velikosti in seveda iste vrste. Ako rahlo nasuješ v po-sodo moke ali žita do vrha, potlej pa dobro potreseS, nastane pri vrhu še precejšen prostor, da še lahko prisuješ. Vsakdo pa lahko spre-vidi, da rahlo napolnjena posoda menj tehta, nego potreseno polna.   Prav tako zrahlja gor-kola notranjost teles, mraz pa zgosti;  od tod razna teža. — Pri vodi pa je ta preznamenita izjema, da je pri 4°C najgoslejša; ako jo raz-grejeS  nad 4° ali  pa  če jo sbladiš  pod 4°, v obeh  slučajih   se razteza,  postaja za jednako posodo (t. j. specifično) lažja. Led pa se nareja, kadar se voda shladi pod 0°, zato je lažji, nego voda, ter plava. Ko bi bilo obratno, pričelo bi zmrzovati na dnu vode in bi polagoma vse zamrznilo in končalo vse živali v vodi.
5.  Voda se prišteva  kakor  zrak  slabim prevodnikom goikote. Segreje se silno počasi, ako se greje od zgoraj; tudi še ne dovelj hitro, ako se greje ol) strani. Ako se pa nnjprej se-grejejo deli vode na dnu   posode,   postanejo lažji kakor zgoroji in bitijo proti vrbu ter tako napravijo prostor drugim še mrzlim delom, ki se zdaj jednako  segrejejo in zlajšajo ter zbe-žijo proli vrhu. Zato se priCne v kratkera znano vrvenje, da kar »žvižga< in »pojec.
6.  Beseda >Cbarada« se fiita »šaradac in pomeni one vrsle zaslavice ali uganke, v ka-terib   se   označi   najprej  pomen   posameznih zlogov, potlej pa pomen eele besede, in iz teh dvojnih podatkov naj se reši ali ugane. Tako uganko ti je zastavil današnji list;   morda si jo že uganil!           ______
Domorodna igra.
Iz trdega papirja si izrežite podolgasto čve-terooglato tablico. Nanjo načrtajte tri vrste kvadratov, po pet v vsaki vrsti. Na drug papir načrtajte še jeden tak pravokotnik z nekoliko
manjšimi kvadrati. V te kvadrate si lepo zapi-Site ime presvetlega cesarja:
Fr ane Jo i e f Pr vi.
Potem razrežite poslednji pravokotnik, da do-bite vsako črko zase. Te črke pomešajte in jili porazdelite, kakor slučaj nanese, na posaraezne kvadrate prvega pravokotnika; n. pr. tako-le:
Jeden kvadrat vara ostane prazen. Na ta prazni prostor premaknite katerikoli sosedno Žrko in ua novo izprazajen prostor zopet drugo — ne da bi katero piivzdignili — tako dolgo, da jih spravite v sledeči red:
Dr. S.
Charada
(1'rizložija.)
Kolarja najprvo ti treba, Da  prvih  tlveh  boš gospodar; Razumno  na tretjem kraljuje Telesa ponosni vladar.
V preprosti pa hiši celota Pogosto se moja vrti, Nevesta jo kmečka izvestno Med drugimi  ,,v balo"  dobi.
Cid Em Nafr.
,,Vrteo" i/.haj:i 1. dne vsacega moseca in stoji p prilogo vrcd za vse leto 2 gld. 80 Icr., za po! leta 1 gld SO kr. — Uredniiitvo in npravništvo s». Petra cesta št. 76, v Ljnbljani.
Izdajatelj, laliiinilr in nvednik Ant. Kržlč. — Natisnila Katolišku Tiskarna t Ljnbljam.