Stran 52.
Politični pregled.
Notranji položaj. — Dne 4. t m. se je sešla po-slacska zbornica. Božične počitnice so trajale poldrugi mesec. Sedaj pa hoče vlada kar nagloma, da naj se reši proračun. V parlamentarnih krogih vlada mnenje, da bo državni zbor proračun še rešil, do razprave o nagodbi pa da sploh ne pride,  ampak da pride   po   rešitvi   proračuna državni prevrat.
Poslanska zbornica, ki se je sešla v torek, se bo morala še dober teden baviti z raznimi nujnimi predlogi, predno bo zamogla prestopiti na dnevni red V prvi seji je bil podan nov nujni predlog zastran katastrofe v premogokopu v Mostu na češkem Katastrofe je bila kriva jedno-le podjetniška poŽrešnost in malomarnost vlade, ki se ni nikdar resno menila za varnostne priprave v tem premogokopu A bilo bi krivično, če bi se vladi očitala brezbrižnost. Tako kakor v Mostu se sploh postopa, ker vlada načelo, da se v tem oziru stori kar mogoče samo najneobhodno potrebnejše.
Proračunski odsek, v katerem so razprave tekle tako mirno, da se že nihče več ni zanje menil, je nakrat stopil v središče vsega javnega življenja in obrnil nase vso pozornost. Zgodilo se je to pri razpravi o proračunu naučnega ministrstva. Pri ti priliki se je pojavila vsa nestrpnost Nemcev in vsa njih nečuvena prepotenca. Nemci so nastopili z brezprimerno ljutostjo, vsled česar se je ves parlamentarni položaj silno poostril. Razprava o ljudskem šolstvu je bila še dosti stvarna. Pri ti priliki je Robič zastopal slovenske težnje. Minister je tudi spregovoril glede slovenske šole v Trstu, češ, da je to silno težko vprašanje, ker za tržaško ozemlje ljudskošolski zakon še ni zadobil popolne veljave. Pri razpravi o visoko-šolstvu je stalo vprašanje o češki univerzi na Moravi v ospredju. Vlada je v tem oziru podala izjavo, ko ni ne krop ne voda, tako da so ž njo zadovoljni i cehi i Nemci. Nemški poslanec Elvert je tudi predlagal, naj se črta kredit za češko tehniko v Brnu, pa je s tem predlogom grdo pogorel. P o v š e se je zavzel za slovensko univerzo v Ljubljani, Malfatti za laško univerzo v Trstu, Banvinski za malorusko univerzo v Lvovu. Sprejet je bil Vukovičev predlog, naj se na dunajski univerzi ustanovi stolica za hrvaščino.  Pri razpravi o srednjih
šolah je prišlo do velike bitke. Poročevalec grof Stiirgkh Je predlagal, naj se slovenski razredi na celjski gimnaziji odpravijo, slovenske paralelke na mariborski gimnaziji pa naj se premene v samostojno nižjo gimnazijo. Ta predlog, o katerem govorimo na drugem mestu, je bil v Četrtek s 25 proti 22 glasom sprejet
Hrvatska. — Še sedaj se ne ve, kaj bo prav za prav s hrvatsko-ogrsko nagodbo. Stvar postaja sumljiva Kako svobodo uživajo Hrvatje v saboru, se je zadnjič drastično pokazalo Ko je poslanec dr. HarambašiČ pri nekem medklicu rekel, da si je nekaj mislil, mu je predsednik Grjurgjevic zakričal: kadar jaz govorim, si sploh nimate nič misliti.
Ogrska. — Po dolgih letih se ie naposled tudi v ogrskem državnem zboru zaslišal slovanski glas Slovaški poslanec Veselovski se je neustrašeno zavzel za narodno ravno-pravnost in odločno tirjal, naj narodnostni zakon ne ostane samo na papirju, ampak naj se dejanski izvrši. Madjari so bili kar iz sebe in so grozili, da se narodnostni zakon še revidira. To ogrskih Slovakov ne bo ugnalo v kozji rog. Nam se zdi, da je nastop Veselovskega prvo znamenje, da narodno mrtvilo mej Slovani na Ogrskem vender že poneha in da se tudi na Ogrskem začne delovanje za narodno ravno-pravnost.
Srbija. — Zanimivo razkritje le te dni prišlo na dan. Srbski „ Dnevnik14 v Belgradu je napadel bivšega ministrskega predsednika in poslanika čedomila Mijatovica, češ, da je svoj čas podpisal izdajalsko konvencijo mej Srbijo in Avstrijo. Ta napad je dal povod, da je Mijatovič celo zadevo obširno pojasnil Mijatovič priznava, da je bila mej Avstrijo in Srbijo sklenjena taka pogodba, s katero se je Srbija zavezala, da opusti vsako delovanje za pridobitev Bosne in da z oboroženo roko pomore Avstriji udušiti vsako eventuvalno U3tajo. Nasprotno pa je Avstrija obljubila, podpirati in varovati dinastijo Obrenovic in jej iti na roko, da pridobi nova teritorija v Stari Srbiji, ki pripada sedaj Turčiji. To pogodbo je sklenil kralj Milan in jo je Mijatovič na njegov ukaz podpisal V imenu Avstrije jo je podpisal neki ogrski minister. Zlaj je pojasnjeno, kako je mogel grof Kalnokv svoj Čas v delegaciji izjaviti, da ni nikdar take pogodbe poopisal. S tem je grof Kalnokv tajil sploh pogodbo, vsaj tako ga je ves svet razumel, mej tem, ko je le rekel, da on ni ničesar podpisal kar je bilo tudi resnično.
Nemčija. — Menda je nemškim politikom vender začelo presti, kake posledice utegne imeti novi carinski tarif. Ker je odsek državnega zbora nekatere postavke nekoliko zvišal, je vlada nakrat začela zmajevati z glavo in zatrjevati, da je s tem pokopan ves carinski tarif. Seveda je to le izgovor. Vlada je pač uvidela, da je nemogoče, biti v politični alijanci z državami, s katerimi se vodi carinski boj, in zato bi rada ves tarif pokopala.
Vojna v južni Afriki. — Vsa javna pozornost je sedaj koncentrovana na poskus nizozemske vlade, posredovati mej Angleži in mej Buri. Angleška je že odgovorila na dotični predlog, a ne meritorno, ampak samo formelno. Izjavila je, da se s Kriigerjem ali z dr Levdsom sploh ne pogaja, ker jih ne priznava kot pooblaščence Burov. Pripravljena je pa, se pogajati zaradi miru, toda samo, ako stavijo dotični predlog burski generali, ki vodijo burske čete. Kakor kaže, pa ti generali niso pri volji, storiti tak korak in tako ostane poskus nizozemske vlade brez uspeha.