List 12.
Gospodarske skušnje.
(Kako stare in mlade drevesa, ki so z mahom obraseiie, varovati, da jih za več let mah ne bo preraste 1 J. Prav lahko se to zgodi tako-le: Najpoprej se drevje, kar je najbol) moc, očedi mahu in vseh razpok, ktere se nahajajo na skorji;  se ve da se to najbolj opravi
v deževnem vremenu. Potem vzemi navadnega luga in z mehko kertačo umij čisto in čedno deblo in veje. Vidil bos, da čez tri leta ne bo cemperca mahii več na drevji, skorja pa bo gladka in lepa. Pri mladih drevescih je dosti, ce jih le enkrat tako očedis; pri starih pa je treba to večkrat storiti, ker je njih skorja hrapava in se na starih drevesih ne da vsa nesnaga v enem hipu odpraviti.
(^Kosata rež dobra pomoč gospodarju, ako mu klaje za živino manjka). V^ ta namen se obseje dobro pognojena njiva s košato režjo (Staudenroggen). Mesca oktobra jo lahko že pervikrat žajnes, mesca malega travna (aprila) pa drugič in toliko več je boš nažel, kolikor bolj si vso njivo pozimi z gnojnico pognojil; mesca rožnika, kakih 8 dni pred žetvijo navadne reži, bodes pa nažel doVelj kosate reži z lepim zernjem.
(_Gnoj čedalje več vreden). Menda ne bo brez koristi, ako povemo, kako od leta do leta bolj po različnih deželah gnoj cenijo. Naj povemo v spričbo tega vsaj en izgled: V kosarnah v Karlsruhe in Gottesaue na Nemškem 80 mogli do leta 1828 vsako leto 800 gold. ljudem plačevati, da 60 jim gnoj iz sekretov vozili. Do leta 1843 so se snižali ti stroški na 80 gold. Ker pa so čedalje bolj spoznavali, kako potreben je gnoj, so ga pozneje leta kme-tovavci radi za dnar iz kosarn kupovali, in poprejšni stroški so se preobernili v obilne dohodke, in sicer: v letu 1856 80 skupili za gnoj iz kosarn omenjenih dveh mest 1790 gold., leta 1857 2700 gold. in leta 1858 3009 gld., — tedaj se kaže od leta 1843 do letos ali v 15 letih veliki razloček od 80 gld. stroškov na 3009 gld. dohodkov.
—   90   —