Šhoaififosf honianev. Razne vrste komarjev spadajo med najnevarnejše prenašalce bolezni. Zadostovalo bi, da omenimo malarijo in rumeno mrzlico, ki zahtevata še danes številne človeške žrtve in povzroCata, da so širna ozemlja neobljudena. Tudi gospodarsko je problem komarjev na- ravnost odločilnega pomena. Celo lažje vrste bolezni, kakor Dengueva mrzlica, ki jo prenaša neka vrsta komarjev, je mogla pred nekoliko leti ustaviti v Grčiji skoro ves promet, ker ni bilo na razpolago dovolj zdravega železniškega osobja. — Posebno velika je tudi škoda, ki jo povzroča neka vrsta ikomarjev med živino. Celo Nemčija, Hd gotovo ni dežela nevarnih komarjev, utrpi vsako leto milijonsko škodo radi smrti in obolenja opikane živine, radi izgube mlfika, stroškov za živinozdravnike itd. V drugih deželah je še hujše. Leta 1923 so utrpeli romunski živinorejci milijone škode zaradi izgube živine, vlada je morala podpreti s kopico milijonov oškodovane kmete. Isto leto je izgubila Bolgarska preko 15.000 glav živine, istotako velika je tudi ško da, ki jo mora prenašati ameriška živinoreja radi lcomarjev. — Škoda, iki jo povzroča malarija, se v številkah skoraj ne da izraziti. Na Bolgarskem so kraji, v katerih izumre vsaka družina zaradi malarije v enem samem pokolenju. Španska porabi vsako leto 9000 kg kinina samo za lečenje malarije. V eneia samem malarijskem okrožju Južne Srbije s 16.500 prcbivalci potrebujejo stalno 30 zdravnikov, 18 pomočnic in 31 razdeljevalcev kinina, vse samo za malarijo. Sardinija izgubi zaradi malarije letno okrog 500.000 delovnih dni. Romunija porabi letno za nekaj milijonov lejev kinina in mora zdraviti povprečno 65.000 malaričnih bolnikov. Povprečno število malaričnih v predvojni Rusiji je bilo 3 milijone oseb, isto toliko bolnikov je v Ameriki, kjer umre letno 13.000 oseb radi te bolezni, in v Italiji nič manj. Več milijonov smrtnih žrtev zahteva malarija vsako leto v Indiji! — In proti tem strašnim dejstvom je človeštvo skoraj še vedno brez moči. Insektolog Hovvard je neko^ dejal, da ne živimo v dobi človeka, temveč v dobi žuželk, ki so močnejše od človeka in ta mož ima v nekem pogledu popolnoma prav, Najbolj uspešna bramba, ki jo imamo zoper smrtonosne komarje, je v tem, da se zasujejo jarki in močvirja, v katerih imajo strupene živalice svoja legla. Tudi petrolej uničuje zarod. Vendar pa ostane tu še toliko dela, da se za sedaj res ne moremo ponašati, da je človek edinLgospodar sveta.