TRGOVSKI UST Časopis za trgovino, industrijo in obrt. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za V\ leta 45 Din, itoesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953. LETO XII. Telefon št. 2552. LJUBLJANA, v soboto, dne 19. januarja 1929. Telefon št. 2552. ŠTEV. 9. Trgovski točile! alkoholnih pijač. Z Sl. decembrom 1928 je zapadel rok, do katerega je bilo dovoljeno, da Rinejo točiti alkoholne pijače stoječim gostom oni trgovci, katerim je obrtna oblast odvzela svoječasno izdano odobrenje lokala in jim prepovedala točenje. Med prizadetimi trgovci vlada zato ve’iko razburjenje. Znano je, koliko škodo utrpe vsled lega in da je mnogo ce’o takih, ki jjm bo odvzetje točilnice ogrozilo obstoj. Vesti iz drugih pokrajin naše države, da ondi trgovci kljub nasprotnim predpisom smejo nemoteno točiti alkoholne pijače, in vesti, da se namerava gostilničarski pravilnik iz-premeniti, pa so med našimi trgovci povzročile po’eg nevolje tudi negotovost, kaj naj spričo tega store, ker se bliža 31. januar, do katerega morajo točilci plačati točilno pravico. Prizadeti se obračajo zato za pojasnila in nasvete na svoje stanovske korporacije in oblasti, a često ne dobe povsem zanesljivih in zadostnih informacij. Da bodo interesenti objektivno in točno informirani, priobčujemo o tem vprašanju s’edeča pojasnila, ki temelje ha podatkih merodajne finančne in obrtne oblasti. Onim tgovcem, katerim se je svoječasno razveljavila odobritev loka^v za točenje stoječim gostom, je veliki iut>an dal od'og do 31. decembra 1928. Obenem je odredil, da smejo v podaljšanem roku točiti samo žgane opojne pijače in prepovedal točenje piva in vina na stoječe goste in čez ulico. Ministrstvo financ, taksni od-de’ek. je z od’okom z dne 10. avgusta 1928, št. 100.362, in 13. avgusta 1928, Št. 101.577 odredilo, da se neupravičenim trgovskim točilcem. ki bo p^Čali točarinsko takso, dovod prodala alkoholnih pijač do konca leta lfM Po tem rbkit se v takih obratovalnicah fte bo dovoiRa prodaja alkoholnih pijfcŽ, Izvzemši prodaje finih alkoholnih pijač v originalno zaprtih steklenicah, za katerih prodajo se ne bo plačeval nikaka taksa. Finančna direkcija v Ljubljani jB dala podrejenim srezkim upravam ih oddelkom finančne kotitrole nalog, da VBe prizadete stranke opozore na gori omenjeni odlok. oSobito v drugi polovici decembra 1928 ih jih opom-»ijtt, da naj po 31. decembru 1928 ne nadaljujejo s točenjem, ker bi Se sicer kazensko postopalo prod njim* eventuelna vplačana taksa pa bi Se ne vrnila, temveč obračunala za kritje drugih davščin. Velik! župan in finančna Oblast vstrajata na pravkar omenjenem stališča neizpremenjeno tudi po i. januarja 1929, to ošobitO, ker je ministrstvo notranjih del z haredbo ž dne 1. faOvembra 1928,1.lbr. 2371, pozvalo TOlike župane k najstrožjemu pbso-pahin proti gori omenjenim trgovskim točilcem. Po informacijah Z merodajnega me-Stg So Ise neka1 erO stran1 e pritožile tafli rh ministrstvo Fttahč oroti od loka finančne bblasri. n ktčeriih j’m je prepovedalo točenje. Te stranke opOzbrjamo, dh finančna oblast ta' im pritožbam ne priporna-a odložilne moči. Kljub temu, da pritožba še ni rešena, dotične bsbbe nft šinejo tOČiii. Ali naj trgovci; katerim so se točil- Pe ukinile 7, 31. decembrom 1928, ah temu plačajo točilno takšo, ki je treba plačaM za pol fm& n&h-ej najkasneje &č '31. janbarja? Cujejo se namreč vesti, da se hoče trgovcem-speceristom, lokalnicam in sličnim zopet dovoliti točenje alkoholnih pijač stoječim gostom. Znano je, da so šle že ponovne deputacije v Beograd, da izposlujejo tako dovoljenje in notorično je, da se v drugih pokrajinah izven Slovenije toči nemoteno dalje. Na to bi bilo odgovoriti, da je obrtna oblast obvestila finančno ob’ast o odvzetih odobritvah točilnih lokalov. Če je kdo obdržal tak odlok še nadalje, mu ne bo pomagalo, ker finančna ob'ast točilne takse od njega ne bo spreje’a in mu ne bo dala točilne pravice. Če bi kdo slučajno uspel, da točilno takso kljub temu plača, bo moral računati s tem, da mu — kakor gori omenjeno — plačane vsote ne bodo vrnili, temveč obračunali pri drugih davkih. Ali je računati, da bodo intervencije v Beogradu imelo uspeh? K temu pripominjamo, da so naše najugodnejše gospodarske korporacije stori’e že ponovne korake, da se trgovcem pomaga. Upanje na uspeh — vsaj de’en g’ede prodaje žganja — obstoja optimizem pa bi bil preura-nien. Da deputacije dobe neke obljube. priznamo in vemo. Končno par besed o prodaji žganja v rnabh mericah za konzum izven lokala. Na pod’agi zakona o žganje-toču iz leta 1881 so ftekateri maloštevilni trgovci dobili svoječasno tako dovoljenje (v Ljubljani n. pr. jih je v ce^m kakih peti). Tem ostane ta pravica še naprej. Toda omejeni bodo tudi v bodoče na oni način točenja kakor je predpisan v omenjenem zakonu. Točarinsko takso bodo mora’i seveda plačati do 31. januarja. Pripomniti je tudi, da je glasom informacij, ki smo jih dobili, v ljubljanski ob’asti odre:eno, da se bode plačevala točilna taksa po poštnih po’ožnicah, ki jih dobe upravičeni točilci od finančne oblasti. NOVI KATASTE^SKI ZAKON STOPIL V VELJAVO. 18. januarja je stopil v veljavo novi zakon o katastru. S tem so prenehali ve’jati vsi dosedanji zakoni o katastru. • • * LOVSTVO je važen činitelj v narodnem gospodarstvu. Kože divjih živali So dragoceno blago. Kdor jih ima, naj jih nemudoma pošlje »Divji koži« na Ljubljanski velesejem, ki organizira prodajo pridelkov naših lovcev. Ta se vrši dne 21. t. m. NOVA ORGANIZACIJA CARINARNIC. Finančni minister je izdal uredbo, ki ureja odm šaje med novo organiziranimi finančnimi direkcijami in carinarnicami. Carinarnice so podrejene finančni upra- vi in tvorijo poseben oddelek finančne direkcije. Ljubljanski finančni direkciji so podrejene vse carinarnice v Sloveniji, to je glavna carinarnica v Ljubljani ter carinarnice v Mariboru, n& Jesenicah, v Rakeku. Klenovcih, Gornji Radgoni in Dravogradu. % * * flVfCA ODPRAVI VIDIRANJR POTNIH LISTOV. Žvežni Svet je dne 18. t. in. sklenil odpraviti viza na potne liste zh državljane onih držav, ki jih je SvicA priznala, ako nudijo te države isto usodnost tudi Švicarskim državljanom. Z onimi državami, ki te pravice še nišo priznale švicarskim državljanom, bo Švica uvedla pogajanja. Tečaji za avtogensko vare-nje izi za mizarje v Celju. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani priredi s sodelovanjem celjskega Slovenskega obrtnega društva v Celju tri strokovne tečaje in sicer tečaj za avtogensko varenje in dva tečaja za mizarsko luženje. Avtogenski tečaj se bo vršil v celjski mestni plinarni od 4. do 13. februarja 1.1. Udeležijo se ga lahko mojstri, pomočniki in vajenci raznih kovinarskih strok (ključavničarji, kovači, mehaniki, kleparji, inštalaterji), mojstri proti pristojbini 100 Din, pomočniki in vajenci pa brezplačno. Poučevalo se bo varenje železnih pločevin, pro-filnega železa, cevi, jeklenih izdelkov, enostavnih in kompliciranih izdelkov iz litega že^za, avtomobilskih eilin-derskih Vokov, štedilniških plošč, varenje bakra in medi z elektrolitnim bakrom, aluminija in drugih kovin. Mizarska tečaja se bosta vršila v drugi polovici februarja in sicer prvi (za celjske in okoliške udeležence) od 20. do 23. februarja, drugi pa od 25. do 28. februarja t. 1. Mojstri plačajo pristojbino 50 Din, pomočniki in vajenci so oproščeni. Poučevalo se bo luženje lesa različnih vrst in trdot po najmodernejši metodi. V obeh tečajih bodo poučevali priznani strokovnjaki in sicer v avtogen-skem tečaju g. inž. Šlajmer od Tovarne za dušik d. d. v Rušah in varilni predde'avec tvrdke Tscharre iz Ruš — Maribora, v mizarskem tečaju pa strokovni učitelj g. J. Tratnik iz Ljubljane. Ude'eženci dobe po dovršitvi tečaja uradno izpričevalo Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Opozarjamo interesente na te važne strokovne tečaje. Prijavni rok za tečaje je sicer že potekel, vendar se bodo po možnosti vpošteva’e tudi naknadne prijave, ki jih je treba še pred začetkom tečaja poslati neposredno Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Opij v Jugoslaviji. Kultura opija spada med najbolj razvite panoge našega eksportnega gospodarstva; k temu pripomore v izdatni meri podnebje v Južni Srbiji, ki je pridelovanju maka izredno ugodno. A ta gospodarska panoga v Srbiji še ni dosti racionalizirana, čeprav spada Južna Srbija med najvažnejše produkcijske okraje svetovne potrebe na opiatih in je kvaliteta našega pridelka prav izvrstna. Vzrok je ta, da je trgovina popolnoma v rokah nekaterih inozemcev, z’asti v Solunu, ki so vso trgovino z opijem zase monopolizirali in ki imajo pri prodaji pretežni del Zaključka sami. Zato tudi rentabilnost nasadov za producente ni tako velika, kot bi bila lahko. Prav V zadnjih dneh Se je pojavilo v Južni Srbiji gibanje, kojega cilj je emancipacija našega makovega pridelka od grškega monopolnega gospodarstva, škoda, da so se začeT merodajni činitelji še’e Sedaj zanimati za to vprašanje ko ie že toliko denarja odteklo v tujino. Zaslužek grških prekupcev nri našem op:ju znaša na stotine milijonov. Treba je ra seveda iti korak dalje. Industrija, ki jo bo treba še'e ustvariti, bi morala omogočiti, da bi š^e s^iro nrmmalne količine surovega blaga v tujino. Ta industrija, ki bi mo-ra’a izvesti prede’ovanje opiia in njegovih derivatov in kompozicij Za kemične in farmancevtske namefte, bi ne bila v velikanski izmeri rentabilna samo za podjetnike, temveč bi izredno pospeška tudi pridelovanje, bi z izboljšano produkcijo zboljšala tudi položaj kmetov in bi v prvi vrsti zagotovila državi izredno visoke dohodkeu Ogromni razvoj nemške kemična industrije je pripisovati dejstvu, da morajo inozemski kupci plačati eka-portne takse ne samo za preparate, temveč da se zaračuni zraven tudi ovojnina. Ovoj morfija ima 20 tablet po V2 g, skupaj torej 10 gramov; adju-stacija tehta 90 gramov, skupaj 100 gramov, in za to skupno težo se plača eksportna taksa. Že industrijaina produkcija sama bi nam dala dvanajstkrat tako visoko carino, kot jo dobimo za surovo Mago; če pa računimo po nemškem zg’edu še ovojnino zraven, dobimo vsote, ki gredo v -zelo veliko izmere. Produkcija maka se more lahko dvigniti na dvakratno do trikratno sedanjo količino; a tudi kvaliteta la morfijska vseb‘na se dasta z racijonal-nim postopanjem dvigniti. Neki račun pravi, da prinaša vsak odstotek morfi-jeve vsebine državi okoli 30 milijonov dinarjev. Sedanja morfijeva vsebina koleba med 7 in 8 odstotki in bi se dala lahko dvigniti na 18 do 20 in celo na 24 odstotkov. Kakšne vsote bi bile to. Izredno važni so torej činitelji, ki govorijo za ustvaritev nove industrije. Malo je pri nas pride'kov, kojih industrijska prede’ava bi se tako splačal kot pri opiji;, in to v splošno korist. Prav pri opiju ima Jugos’avija možnost. da si pribori sve ovni sloveS. Nastali bi novi izvozni pridelki, ki bi im.eM v naši trgovinski bilanči nepričakovano važno vlogo. Vsem bi bPo pomagano: kmetom, industriji in državi. + MATKO ROTHEL. Te dni je umrl sekretar direkcije pošte in brzojava v Ljubljani g. Matko Rbthel. Blagopokojnik je bil vzoretl in ve3ten uradnik, ki je z izredno požrtvovalnostjo opravljal svojo S’užbo, dokler ga ni zahrbtna bo’ezen, zh bh-tero si je nakopal prve kali v svetovni vojni, prisPila. da je stopil v pokoj. Bil je mož širokega obzorja in izredne marljivosti In vestnosti. Sodeloval je v raznih stanovskih organizacijah. S svojim stvarnim delom, ko’egijalnim duhom in prikupljivim nastopom si je pridobil zaupanje in spoštovanje vseh, ki so ga poznali. Več let je bil tudi občinski svetova’ec v Ljubljani, kjer se je uveljavljal izključno v gospodarski smeri. Našemu listu je bil blagopokojnik do svoje težke boiežni zvest So* trudnik. Priobčeval je predvsem č'an-ke, ki so se baviM s poštnimi zadevami, pa tudi članke splošnega gospodarskega značaja. Njegovi članki so se odMkovali po lenem jeziku in k’eni vsebini, predvsem pa po aktua’hogti za gospodarstvo. V preda’e našega lista ga je vodila nesebična želja, da po svojih močeh iz svojega boga‘ega znanja koristi splošnosti. Naš list ga kot svojega dobrega prijatelja in zvestega sotrudnika trajno ohrani v najlepšem spominu. Naj počiva v miru. Drugi razred V orijent-eksprCsu. š 1. januarjem je bil uveden V simpRn-orijent-eksprtesu tudi drugi razred. Potniki se lahko poslužujejo tudi drugega, razreda od Pariza do Bukarešte, Carigrada, Aten ih nazaj. Spominu t Janeza N. Rftgerja. Dne 18. januarja t. 1. je po daljšem bolehanju umrl v 87. letu svoje starosti v Ljubljani g. Janez Nepomuk ROger, hišni posestnik in dolgoletni trgovec v Ljubljani. G. ROger je bil markantna osebnost, ki »o ga vsi Ljubljančani dobro poznali. Iz ljubljanskega življenja Ircginja ž njim del stare Ljubljane. Gosp. Rttger je bil visoke rasti, prava kranjska grča. Bil je duhovit mož, jako izobražen, ne samo strokovnjak v trgovskih vprašanjih, marveč izvrstno podkovan v najrazličnejših strokah javne »prave. Janez Nepomuk R6ger je bil rojen v Ljubljani dne 7. marca 1842, kot sin aipravitelja ljubljanske cukrarne, ki je Tbila svojedobno največje industrijsko podjetje naših krajev. Baš ko je po dovršenih študijah nameraval tudi sam vstopiti v to podjetje, je tovarna pogo-,rela. Posvetil se je trgovskemu stanu in je leta 1860 ustanovil svojo lastno trgovino na Poljanah, ki jo je uspešno vodil 42 let. Že pcprej se je udejstvoval na karitativnem in občekoristnem polju, *d tedaj naprej pa se je posvetil iz-jključno občemu blagru v dobrobit reve-lev, osobito občine ljubljanske. Za časa •»ojne z Italijo 1. 1886 si je pridobil za-aluge za nego ranjencev, ki so tedaj v obilnem številu prihajali iz bojišča v Ljubljano. L. 1874 je bil s strani mestnega magistrata imenovan za očeta ubogih ter je ta posel opravljal nepretrgoma skozi 50 let f. največjo požrtvovalnostjo, dokler ga ni visoka starost prisilila, da odloži to funkcijo. V Ljubljani »ploh še nimamo primera, da bi kdo 'toliko let vztrajal v tem napornem podu. Za časa potresa 1. 1895 je bil skrbnik revežev za poljanski in šentpeterski okraj ter za Vodmat, torej v času, ko je vladala v Ljubljani največja beda in revščina. Koliko prosilcev za pomoč je l)ilo v tem času baš iz nižjih slojev, je «nano le onemu, ki je takrat javno deloval. G. Rfiger je marljivo in nepri-etransko zbiral materija!, ki se ga je predložilo na višje mesto v svrho pomožne akcije. Šestindvajset let jc bil član stalnega mestnega zdravstvenega sveta, za kar je od župana dobil laskavo zahvalo, ki se glasi: »Hvaležno naglašam, da ste o priliki invazije kolere 1. 1886 in osepniške epidemije 1. 1888 se odlikovali s svojo hladnokrvnostjo in omembe vredno srčnostjo.« Obenem je dobil tudi zahvalo za sodelovanje pri dolgotrajnih posvetovanjih glede naprave ljubljanskega vodovoda, in pozneje pri sestavi stavbenega reda za mesto Ljubljana. Osobito se je posvetil delovanju v dobrodelni Vincencijevi družbi v raznih funkcijah — bil je dolgoleten blagajnik, nato podpredsednik centralnega upravnega sveta, predsednik stolne konference v Ljubljani in član načelstva karitativne državne zveze na Dunaju — v katerem? svojstvu je dokaj dosegel v podporo revnih domačih slojev. Ko je zbog starosti te funkcije odložil, je bil imenovan za častnega predsednika. Ko se je 1. 1908 ustanovilo tudi v Ljubljani društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb, je g. Roger takoj pristopil društvu kot ustanovnik ter je do zadnjih let posloval kot društveni podpredsednik za lepe društvene cilje. Bil je član malone vseh tukajšnjih dobrodelnih društev. Umevno je, da je naš izvenredno zaslužni stanovski tovariš prejel za svoje nesebično delovanje razna odlikovanja, od katerih omenjamo njegovo imenovanje za viteza papeževega reda sv. Silvestra. Zbolel je pred dvema mesecema na opasni pljučnici, od katere je sicer še okreval vsled svoje krepke narave, toda podlegel je nepričakovano recidivi ter je sinoči mirno v Gospodu zaspal, obžalovan od svoje soproge, s katero je 57 let živel v srečnem zakonu, in svojih petero otrok, ki zavzemajo v gospodarskem in socijalnem življenju ugledna mesta. Zaslužnega stanovskega tovariša, ki je poleg svojih stanovskih dolžnosti vzgled-no opravljal najrazličnejše funkcije v dobrobit splošnosti, ohranimo v častnem spominu. NOVO RUMUNSKO POSOJILO. Po sklepu stabilizacijskega posojila se ho obrnila Rumunija takoj na Zvezo narodov za novo posojilo v znesku 200 milijonov dolarjev. To posojilo hočejo porabiti za splošno gospodarsko konsolidacijo. Vee predpriprave so že končane. Novo posojilo bodo prevzele banke Dil-lon Read, Schroeder, Nemška »Diskonto-•gesellschalt«, Blairova skupina in skupina francoskih bank. • * * i DRAŽBA KOZ DIVJIH ŽIVALI j« vrši 21. t. m. v prostorih Ljubljanskega velesejma. Kože se sprejemajo do 19. t. m. St O a N *. 0) A O •o c e « TB M nudijo vsakemu trgovcu dišave znamke SLON <3LAVNA ZALOGA *».,» f *benik cmiki Lfubljana Kartel v jugoslovanski lesni industriji. Po statistiki jugoslovanskega ministrstva za šume in rudnike znaša površina zemlje, posajene z gozdi, v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev 20 5$ celokupne površine, tako da odpade na vsakega prebivalca 0 54 ha gozda. Lesna industrija je torej glede višine investiranega kapitala, števila podjetij in pri njih zaposlenih delavcev — lahko se reče — na prvem mestu. Približno 300 milijonov zlatih mark je investiranih v lesni industriji; od tega odpade na šumske železnice v Bosni približno 40 milijonov. Velikih in srednjih žag je po statistiki 301 in malih 2376. V neposredni bližini tovarn za obdelovanje lesa se nahajajo mnogobrojne tovarne za predelovanje lesa; skupno je zaposlenih 152.000 delavcev. Poleg žag je mnogo tovarn tanina in drugih ekstraktov za strojenje kož in pa za izdelovanje produktov suhe destilacije in celuloze. Akcijske družbe »Je’a«, »Krivaja«, »Ugar«, »Vardar« in predvsem šumarsko podjetje lesne industrije »Dobrijen - Drvar« (Sipad) stoje na prvem mestu. I Od leta 1923 narašča jugoslovenski izvoz. Italija je g’avni kupec, vendar ne ostaja ves uvoženi les v deželi temveč se kot italijanski les izvaža v i Španijo. Za Italijo sledijo Madžarska, j Grčija, Nemčija, Argentinija, Anglija in Francija. Tudi levantski trg (Aleksandrija, Port Said) pridobiva jugo-slovenska lesna industrija vsled kvalitete in povoljnih cen. Istotako narašča izvoz v Južno Afriko in Južno Ameriko. 18 milijonov okroglega lesa se je produciralo prošlo leto, od tega se je izvozila ena tretjina v obliki žaganega lesa in sekanega lesa; definitivnega števila izvoženega lesa v okroglem stanju še ni. Tudi izvoz tanina in celuloze je znatno poskočil. Najnevarnejši konkurent Jugoslavije na lesnem trgu Južne Evrope je Rumunija, koje lesna industrija ja združena v »Akordo-kartel«, ki se kakega pol leta sem prizadeva, da bi s pomočjo dunajskih kapitalistov pridobil jugoslovenske firme za mednarodni kartel. Pogajanja, ki so se vodila, niso uspela, ker imata sedaj v Jugoslaviji prvo besedo »Sipad« in »Vardar«. Ti dve vodilni družbi v lesni industriji stremita za čisto jugoslovanskim kartelom. Stojita po pravici na stališču, da gredo rumunske težnje glede ustanovitve kartela za tem, da se Jugoslavija potisne iz tržišča, na katerih je bila doslej Rumunija sama. Tudi glede vprašanj politike cen obstojajo divergence. »Sipad« smatra, da se more nadaljni razvoj začetega povečanega uvoza nadaljevati z osnova- njem notranjega kartela in z zainte-resiranjem tujega kapitala. Da se prt tem računa v prvi vrsti na nemški kapital, ni treba posebej poudarjati, ker obstoja v splošnem želja za gospodarsko naslonitev na Nemčijo. Konjunktura, ki traja že pet let in se stalno izboljšuje, je rezultat naravnega, zdravega razvoja, ki bazira na bogastvu gozdov v državi in na zdravi politiki cen. Zato je vprašanje ustanovitve kartela na dnevnem redu. T» tembolj, ker tudi srednja in mala podjetja v borbi proti Rumuniji naravno stremijo za združitvijo, ki bt jih ojačala. Nemškemu kapitalu is podjetnemu duhu 6e nudi izredno ugodna prilika za te3no zbližanje nemško-jugoslovanskih odnošajev. Trgovina. Specijalna tovarna lakov v Češkoslovaški, katera že eksportira v Jugoslavijo, išče resnega in v tej panogi dobro vpeljanega zastopnika, kateremu bi preda’a zastopstvo za SHS. Interesenti dobijo lahko natančnejše podatke pri tuk. konzulatu ČSR. Za izvoz sena in slame v Češkoslovaško. Vsled velike suše, ki je bila lansko leto tudi na češkoslovaškem, se pojavlja tam sedaj veliko vprašanje po senu in slami jugoslovanskega i*■ vora. Naslovi češkos.ovaških izvoznikov te panoge, odnosno tvrdk, ki s« že iska’e zveze z našimi trgovci, so interesentom pri češkoslovaškem konzulatu v Ljubljani na razpolago. Za poglobitev trgovskih stikov r Poljsko. Generalni konzulat poljske republike v Zagrebu je poslal Zbornici TOI vprašalne pole, ki naj bi jih izpolnilo tvrdke, ki iščejo zastopstva za razpečavanje svojega blaga na Poljskem. Vprašalne pole so interesentom v pisarni Zbornice TOI na razpolago. Seznam vseh sejmov in raistav, ki ga je sestavila mednarodna trgovska zbornica v Parizu in v katerem so navedeni vsi sejmi in razstave, ki se vršijo v vseh državah od januarja do junija 1929, ja interesentom na vpogled v pisarni Zbornice ta trgovino, obrt in industrijo ? Ljubljani. 4AMkAAAAAAAAAAAAAAAM * a pia/eh’2apecivo jškmJV.MA vanilin ilaihcr- vanilin ilaihor. • JU* i &dino prav/ih zanesljiv// fVWWWV* LISTEK. 3R. M.: Na samodrču v nemške dežele. (Nadaljevanje.) Ustrašil se nisem pa nič, nasprotno, po par požirkih sem opazil, da ni ničesar več v vrču. Pivo ni tako močno kot naše in ima prijeten sladek okus, da se ga lahko še enkrat toliko spije kot našega. G. Steblaj je tudi z lahkoto zmagal celo mero, ko se je še podkrepil z veliko šunkarico, v čemer smo ga tudi mi posnemali. Ko smo se malo pokrepčali, smo se ogledali po okolici. Poleg naše je zasedel drugo mizo naš najmočnejši vo-aač magister Rožmarin s svojo rodbino. Svoj mali samodrč je vozil prav spretno z zavihanimi rokavi in z ogromnim truplom, ki je vedno gledalo čez polovico voza, in sem se vedno bal da se bo zdaj zdaj vse skupaj pre-vagalo, zlasti ko je v vozu sedel kot kontrapeza še magister žlahtnik natega Matkota, ki je bil napram Rožmarinu kot pajek napram divjemu petelinu. Apotekarjev smo torej dovolj imeli na izletu; vsi so pa svoje strupe in mazila pustili doma, vedoč, da nam ti nič ne škodujejo, pomaga jo pa tudi ne. Pogrešal sem le še njih predsednika, ki je pa raje pod Šmarno goro srnjakom zanjke nastavljal kot bi šel z nami. Ta je res moj dober prijatelj. Če sem ga kdaj vprašal, kaj bi bilo za to in to dobro, mi je rekel počasi in prevdarno kot ima navado: »Vidiš, ta preparat ti bom dal; koristil ne bo nič, škodoval pa tudi ne, to je pa pri zdravilih glavno.« To je rekel sede; sedi pa rad dolgo, če enkrat sede. Prosim gg. magistre, naj tega nikar ne iznesejo na prihodnjem občnem zboru, kajti, da sem omenil njih človekoljubno, strupapolno opravilo, je kriv gospod iz Jajca, ki je sam sedel nedaleč od nas pri mizi, si naročil zase in soprogo čašo malinovca, njegov šofer je pa sline požiral pri vozu. In če izrečete g. predsedniku nezaupnico, je v položaju, da bo v svojih retortah iz lukenj v zraku, ki jih strelja na lovu, zvaril tako univerzalno sredstvo, ki bo tolklo vse druge preparate. Taka je moja ljubezen do domovine, da se moram sempatja vrniti tja, čeprav sedim sredi Bavarske. Iz razmišljanja me je vzbudilo vprašanje g. Nikelnove. Soprog je namreč čisto tiho, ves zamišljen sedel poleg nje in pisal neke številke na mizo. »Kam si se pa zamislil?« ga je vprašala. »Oh,« je vzdihnil in blaženo pogledal kvišku, »če bi mogel le eno leto dobaviti vsem bavarskim pivovarnam ječmen, pol (pravilno: potem) bi šla pa lahko takoj v penzijon in bi si kupil drugačen avto kot pa to Katro, ki so mi jo že enkrat otroci odnesli izpred veže.« »In če bi imel jaz toliko vina, kolikor se tu v enem letu piva izpije,« se je oglasil Peter, bi moral obe šiški kupiti, da naredim primerne kleti.« Pa so se pogovarjali naprej: Matko bi napravil načrte za kleti, Steblaj bi elektriko vpeljal, g. Kobasar bi pa prigrizke produciral za vse to vino — meni se je pa milo storilo in si niti toliko tinte nisem želel, ko vendar od nje živim. V tem je zaigrala godba in pari — domačini so se zavrteli po obširnem vrtu. Plesali so nekak ples s figurami, kakor se pri nas pleše »štaje-riš«. Najbolj mi je ugajal star moži-ček, gotovo 70 let star, ki se je sam vrtel v bavarski noši z irhovino in podkovanimi čevlji. Plesal je »Schuh-plattler« z tako mladeniško živahnost-zo, da smo se vsi čudili. Kako ,;e visoko skakal in vdarjal s plosko roko na podplate, zdaj spet z rokami skupaj, da ie bil videti kot možitek iz gumija. Bavarske dečve mi pa niti malo niso imponirale. Nele da nisem opazil niti enega količkaj čednega obraza, so bile tudi oblečene tako ne-ukusno in nemoderno, da me je minilo vsako veselje, da bi jih opazoval. Isto sem opazil v Monakovem in povsod drugod po Bavarskem. Ženske nimajo tu nobenega okusa, sika pa sploh ne. Če sem semintja opazil v Monakovem elegantno damo ali v barih kako plesalko, je bila to prav gotovo tujka, kar so mi domačini sami priznali. Naše tipkarice in prodajalke v Ljubljani so naravnost visoko elegantne v primeru z Bavarkinjami. Še krepostni Matko, ki je sedel poleg g. soproge, je hinavsko pripomnil: »No, na Bavarskem se pa ne bomo zaljubili!« Niti naši mladiči se niso, kakor 80 mi pozneje pravili, ampak je vsak svojo »patentirano« nedolžnost odnesel tako čez mejo kakor jo je prine-s&l* (Dalje prihodnji*.) taoa, Im, ifots. leiam Dremaš In ootle »ILIRIJA« Vilharjeva cesta (za Glavnim fcol.V Kralja" Petra trg 8, Miklošičeva c. 4 Telefon štor. 2S20. Vi zaslužite, Rtipeluj« v kraljevini SHS Fran Ku*. Letnik, Maribor, Cankarjeva M že Imate NAGGI iave izdelke za iuhe stalno v zalogi I Carina. Carinski dono&i v 3. dekadi meseca decembra 1928. V tretji dekadi meseca decembra 1928 so carinarnice v naši državi pobrale 41 085.470 Din carine. Pobrala je centralna carinska blagajna: v Beogradu 9,608.138 Din, v Zagrebu $,758.533 Din, v Ljubljani 7,709.969 Din, v Novem Sadu 6,101.282 Din, v Dubrovniku 4.294.601 Din, v Skoplju 2,289.149 dinarjev in v Splitu 1,323.828 Din. Do-floa carine je znašal v času od 1. aprila do 31. decembra 1928 1.237.933.495 Din. Ta donos je bil proračunjen na 1 mili-•(ardo 241,174.998 Din. Davki, takse. Zniianje davkov v Avstriji. Po 90- ■Žlasnih poročilih avstrijskih časopisov bo se vse politične stranke zjedinile, da olajšanje gospodarstva primerno znižajo neposredne davke. Predvsem se namerava v ta namen izdatno povišati davčni minimum za dohodnino in znižati družbeni davek, ki pomenja po zatrdilih Selniških družb v sedanji izmeri za industrijo preobčutno breme. Baje se namerava ob tej priliki proučiti celoten •kompleks davčnih vprašanj, da se ugoto-■vi, v koliko je znižanje davkov potrebno xa pridobitne kroge. industrija. Specialisti za lesno industrijo. Na ies-•Hom oddelku Srednje tehniške Sole v Sarajevu je v letu 1927/28 maturiralo 16 dijakov, od kojih 6e gotovo število še 'specijalizira po večjih podjetjih, nekateri •bo pri vojakih, a nekateri čakajo zaposlitve. Lesna podjetja, ki bi potrebovala 5ake moči, se naj obrnejo na ravnateljevo Srednje tehniške škole v Sarajevo. Naročajte »Trgovski list«! •NEMŠKA BOMBAŽEVA TKALNA INDUSTRIJA SE PRIPRAVLJA NA KONKURENČNI BOJ. Preteklo leto je bilo za nemško bombaževo industrijo leto konjunkturnega nazadovanja. Sicer je po dosedanjih ikušnjah računiti najbrž s tem, da bo prišla za to stagnacijo doba boljše konjunkture; vendar pa ne smemo pozabiti, kakor poudarja skupna zveza nem-5« 360—370 na debelo, štev. »6« 3‘15 na debelo, 4 na drobilo, kaše 5-50—6, ješprenja 5—6, jeŠprenjčka 10—12, otrobov 2'čO, koruzne moke 4-50, koruznega zdroba 4-50 do 5, pšeničnega zdroba 6—7, ajdove moke I. vrste 6—8, II. vrste 6, ržene moke 4-50—5 Din. Žito: q pšenice 295, rži 295—320, ječmena 310—339, ovsa 300—326, prosa 280, nove, sušene koruze 325, ajde 265 do 275, fižola ribničana 830, prepeličarja 850, leče 1400—1600 Din. Kurivo: 50 kg premoga 30, tona premoga 440, m3 trdih drv 160, mehkih drv 60—75 Din. Krma: q sladkega sena 115 vagonske dobave, 150 na drobno, pol sladkega 105 vagonske dobave, 125 na drobno, kislega sena 105 vagonske dobave, 100 na drobno, slame 75—ICO Din na drobno. Zelenjava in gobe: 1 kg ajserice 20, endivije 16—20, merica motovilca 2, poznega zelja 3—6, rdečega zelja 6—7, kislega zelja 3-50—5, ohrovta 3—5, kar-fijol 10—12, kolerab l-26—1'SO, špinače 22—24, čebule 4—5, česna 10-12, krompirja T50—2, repe T50—1‘75, kisle repe 2-50—3, korenja 3—4, peteršilja 8 do 12, zelenjave za juho 8—12 Din. Mariborsko sojmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 11. januarja 1929 je bilo pripeljanih 30 svinj. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 7 do 9 tednov stari 225—250 Din, 3 do 4 mesece stari 280 do 450 Din, 5 do 7 mesecev stari 480 do 540 Din, 8 do 10 mesecev stari 580—750, 1 leto stari 1100—1400 Din, 1 kg žive teže 10—12-50, 1 kg mrtve teže 16 do 18 Din. Prodanih je bilo 11 svinj. Poziv za vložitev davčnih prijav dohodka od podjetij, obratov in poklicev za odmero pridobnine za leto 1929. (Po n c vem zakonu o neposrednih davkih »Uradni list«, 15. marca 1928, šlev. 26.) Davčna uprava Ljubljana okolica razglaša: Vsa podjetja, obrati (trgovinski, industrijski in obrtni) odnosno vse osebe, ki se bavijo s samostalnim poklicem, kakor tudi ostale osebe, ki so podvržene pri-dobnini, so dolžne tekom meseca februarja 1829 vložiti prijavo o dohodku, ki so ga dosegle s poslovanjem v letu 1928. Prijavo jo vložiti posebej za vsaki objekt (obrat), a istotako tudi za vsako vrsto posla, n. pr. ako ima trgovec N. N. centralo in filijalko, vloži eno prijavo za centralo, drugo pa za filijalko. Ako trgovec z mešanim blagom toči v istem obratu tudi pijače, vloži posebno prijavo za trgovino z mešanim blagem, posebno prijavo pa za točenje pijač. Ako krojač zajedno prodaja izgotovljeno obleko, tedaj ima vložiti posebej prijavo za dohodek obrta, posebej pa prijavo za dohodek od prodaje obleke. Rudniška podjetja, ki so podvržena temu davku, vložijo posebno prijavo za vsaki rudnik, posebno pa za vsaki samostojni pomožni rov. Prijavo morajo vložiti tudi osebe, ki so po čl. 46 novega zakona oproščene plačevanja tega davka (mala hišna obrt, obrt težkih invalidov itd.). Tiskovine za prijave se dobijo pri davčni upravi in pri županstvu za ceno, ki je na tiskovini sami označena. Prijave izpolni in vloži; 1. Lastnik obrata ali podjetja, odnosno oseba, na katere račun Se obrat vodi; . 2. v slučaju zakupa — zakupnik; 3. ako je v posesti obrata več oseb, tedaj vsi skupaj; 4. za mladoletne njihovi roditelji, odnosno varuhi; 5. za mase, njihovi zastopniki. Prijavo lahko vloži tudi druga oseba s specijalnim ali generalnim pooblastilom. Prijave je izpolniti v vseh razpredelkih po vrsti, kakor slede v obrazcu — kar mogoče jasno in detajlno. Ker je predmet obdačbe enoletni čisti dohodek, ki se je dosegel v pretečenem poslovnem letu, priporoča se davčnim zavezancem, da ta dohodek v svojem lastnem interesu točno prijavijo, ker se samo na ta način izrgnejo kazenskim posledicam netočnega prijavljenja. Enoletnim čistim dohodkom se smatra bruto dohodek zmanjšan za izdatke, ki so potrebni za vodstvo podjetja, obrata ali poklica. Izdatki, ki niso v zvezi z obratom, nego služijo za vzdrževanje lastnika, nja* gove družine ali kfeke druge osebe, fcft ne smejo odbiti od bruto dohodkov. V interesu davčnih zavezancev samitt je, da prilo-že prijavi potrebne dokaze* posebno začetni in kchčni inventar, odnosno račun bilance, ter račun dobičkav in zgube, korespondece itd., če vodij« trgovske knjige, nadalje potrdila (uve-renja) državnih ali samoupravnih oblasti, tank i. dr., s katerimi Se verojetn©, more dokazati točnost prijavljenih podatkov. Obrtniki naj se v prijavi izjavijo, Če Sd objednem bavijo s prodajo gotovega, bfc-bavljenega blaga, če obratujejo s stroji na pogon in koliko pomočnikov zaposlujejo v obratu. Podjetniki, ki delajo na akord, morajd to okolnost tudi v prijavi navesti. Prijava se mora oddati osebno ali p« pošti samo občini ali davčni upravi, jo* katerem teritoriju se obrat nahaja. Kdor ne vloži davčne prijave v roku, določenem s tem pozivom, plača kot kazen 3% od odmer jen ja osnovnega davka, in ako prijave ne floži niti na pismeni poziv v nadaljnem roku 8 dni, pa 10% osnovnega davka. Ako se v davčni prijavi v namenu, da bi se izognilo plačilu davka, navedejo neresnične izjave, ali ako 6e zataji kak objekt ali vir dohodka, zadenejo davčnega zavezanca posledice iz čl. 142 novega zakona o neposrednih davkih zaradi zatajbe. Ako davčni zavezanec ne zna pisati, a'i ne zna prijave izpolniti, poda lahko pri pristojni občini ali pri davčni uprAvi napoved na zapisnik. Vložitelju davčne prijave se potrdv prejem. Vsemogočnemu se je dopadlo, da je k Sebi poklical našega preljub-Ijenega soproga, očeta, starega očeta, pradeda, tasta, svaka in strica, pre-blagorodnoga gospoda meščan ljubljanski, vitez reda sv. Silvestra, emer. ces. svetnik, posestnik zlatega zaslužnega križca s krono, častni predsednik Vincen-cijeve družbe, bivši trgovec itd,, kateri je 16. L in. ob 11 uri zvečer po dolgotrajni mučni bolezni, večkrat previden s sv. zakramenti za umirajoče, v visoki starosti 87 let, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega se bo vršil v soboto, dne 19. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti na Ambroževem trgu štev. 2, na pokopališče k sv. Križu, kjer se bo truplo ranjkega položilo v rodbinsko grobnico. Svete maše zadušnace se bodo darovale v raznih cerkvah. Vsestranskega dobrotnika priporočamo v blag spomin in molitev. Ljubljana, dne 17. januarja 1929. Globoko žalujoča rodbina. TRAJNO koristno darilo je samo VGRITZMER* in ,ADIIR* šivalni stroj, ter pisalni stroj „Uf?ANfA“. Znižane cene, najlcpSe opreme edino le pri JOSIP PETELINCU Llubljana, blizu Prešernovega spomeniku, ob vodi. Telcf. 8t. 2915. O \j\NO cer w tovarna w vinskega kisa,d.so.t, Ljubljana audi najflnajii In najokusnejll namizni kis Iz pristnega vina.' Tehnično In hlgijenltno najmoderneje ureja-na klsarna v Jugoslaviji. Unbtjana, Dunajska sestala, ILnadstr. Sahtevajte ponudbo I TISKARNA MERKUR. LJUBLJANA. GREGORČIČEVA UL. 28 86 priporoča žii ii*k vsakovrstnih uradnih in trgovskih tiskovin. R. RANZINGER, LJUBLJANA Telefon MOO (BAJKO RANZINOER) Telefon 3000 Spedlcljslco podjetje, skladlSCe, carinsko posredništvo, prevaftan|e pohHtvo la—aaaaaa—aaaaaaae—a——aaa—aa—aaaaaaaaaa—a—aaaaaaaaaaaa—aaaaaa—aaaaaaaaeaaaaMBaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaBBBaaaa| Kreditni zavod za trgovino in industrijo j Ljubljana, Preiernova ulica itev. 50 (v lastnem poslopju) Brzojavke« Kredit UuMJana t-t ti Telefon Itev.t 2040, 2457, 2548} Interurban: 2700, 2800 ' Peterson International Banking Code vurtiiv*anje vlogi nakup In prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz In valut, borzna narollla, B predujmi In krediti vsake vrste, eskompt Ih InkaSo menic ter nakazila v tu- In Inozemstvo, safedeposltl Itd. j" “ ibibbhbbbbbbbbbbbb—BaaBa—B—aajiiiiiaiii——a. Urafs b. 1VAJ PLSSSl — W trgormfca-d. MJUULUt< kol iadajatdja trn Udu*p: O. M1HALKK, Lpbjjaaa.