PRIHAJA ZIMA
Boris   Pasternak
Odprli so vrata in kakor para v kuhinjo splazi se sveži zrak. In vse je naenkrat postalo staro kot ob večerih, ko bil sem mlad.
Suhi in tihi čas. Zima sramežljivo ob vratih, na ulici, pet korakov od nas stoji neodločno ...
Kot da je prvikrat tu. Brez biča in brez vodnika kot slepa za vrbo se vrba v novembrske dalje umika.
Zmrznjena vrba, na reki led. A čezenj povsod kot ogledalo na mizico pritrjen neba je črni svod.
Pred njim na razpotju, ki na pol ga zamel je sneg, gleda v njegovem se steklu breza z zvezdo v laseh.
395