SfUHIliS Tednik za gospodarstvo, prosveto in politiko izhaja vsako nedeljo. UREDNIŠTVO in UPRAVA: Prekmurska tiskarna v Murski Soboti, odgovoren Hahn Izidor. Telefon štev. 76. Rokopisi se ne vračajo. Cena oglasov na oglasni strani : cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. Cena malih oglasov 15 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust. Naročnina : znaša letno 30, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 60 Din. Štev rač. poštne hran. 12.549 I. R.ET& smt Murska Sobota, 8. oktobra 1939. ■flSSSSHMnMNH^KHHHH ŠT£¥. 30. Za in proti miru Predsednik italijanske vlade Mussolini je v nekem govoru v Rimu izjavi!, da sedaj, ko je Poljska razpadla, vojna na zapa-du nima več smisla. Francija in Anglija sta sicer svojo besedo do Poljske držali, pomagati pa ji nista mogli. Na ta novi predlog italijanske vlade, da naj se vse zadeve mirno poravnajo, sta vladi v Parizu in Londonu izjavili, da sedanjega stanja na Poljskem ne moreta priznati. Obe velesili se bosta vojskovali naprej, dokler ne bo strt tisti sovražnik, ki stalno vznemirja Evropo in pred katerim se morajo vsi narodi bati za svojo neodvisnost. K temu je dodal še predsednik angleške vlade, da za Anglijo korak, nazaj ni več mogoč. Borila se bo do končne zmage. S tem-je prvi poskus za mirovna pogajanja propadel. Po 22 dneh junaške borbe so se branilci Varšave odločili, da se predajo Nemcem. V mestu, kjer je začelo primanjkovati vode, streliva in hrane, ni več bilo nobene hiše, ki ne bi bila poškodovana od obstreljevanja s težkimi topovi in največjimi nemškimi bombniki. Bati se je bilo, da se bodo v razdejanem mestu začele širiti nalezljive bolezni. Mestno poveljstvo je s pogajanji z nemškim poveljstvom doseglo častno predajo. Še le po nekaj dneh so v Varšavo vkorakale nemške čete. Turški zunanji minister Sa-radzoglu je bil na važnem posvetu v Moskvi, kjer je prišlo do sklenitve novega rusko-turškega sporazuma. Ta pogodba je važna za vse balkanske države. Kljub novemu zavezništvu pa se Turčija ne misli odmakniti od svojih prijateljev Francije in Anglije, kar dokazuje dejstvo, da so istočasno prispeli v London turški vojaški strokovnjaki, da dokončno sestavijo besedilo vojaškega sodelovanja med Anglijo in Turčijo v vzhodnem delu Sredozemskega morja. Estonska, mala državica v sosedstvu Rusije, ki ima nekaj nad en milijon prebivalcev ter je približno za četrtino naše države, preživlja težke trenutke. Sovjetska Rusija ji je narekovala pogodbo, po kateri je dobila vse kar je zahtevala. Skleniti je morala nenapa-dalno pogodbo in odstopiti Rusiji važna oporišča za letala in ladje ter ji prepustiti več otokov. Južni del finskega zaliva je v ruskih rokah. S sklenjeno pogodbo je Estonska pod ruskim protektoratom. Nemški zunanji minister je bil dva dni v Moskvi, kjer je podpisal v imenu svoje vlade novo pogodbo, ki še bolj utrjuje že sklenjene vezi. Dogovorili so se, kako si bodo razdelili Poljsko, kako bosta obe državi še naprej med seboj trgovale in kako bodo pritisnili na Francijo in Anglijo, da se bo vojna na zapadu zaključila. Anglija in Francija pa se tega niste ustrašili in posebno Anglija povdarja, da ne bo položila orožja, dokler se ne odstranijo ovire, ki preprečujejo miren razvoj in mirno življenje v Evropi. Obenem še naglašajo, da zdaj ne gre več samo za Poljsko, ampak zato, da se za zmeraj onemogoči nemško premoč v Evropi. Isto izjavljajo tudi Francozi. »Francija in Anglija sta zato vstopili v vojno, da bi za zmeraj štrli premoč Nemčije v Evropi. Francija se ne bori samo zase in za svojo varnost, ampak za to, da bi vsi narodi v Evropi in vsa Evropa mogla živeti naprej v miru in svobodi. Tiste, ki so se po naročilu nemške in sovjetske vlade podali na pot posredovanja med Francijo in Anglijo na eni strani in Nemčijo na drugi strani, opozarjamo, da Francija in Anglija nobenega takega poskusa ne bosta sprejeli na znanje." To je bil odgovor francoske vlade na mir, ki sta ga predlagali Nemčija in Rusija. V Londonu so prepričani, da se Sovjetska Rusija ne bo vpletla v vojno, zato ker se ji prav nič ne mudi, da bi svoje čete in orožje preizkusila na zapadu. Slovaška bo dobila za svojo pomoč, ki jo je nudila svojim zaščitnikom Nemcem, ob priliki svojega bojevnja na Poljskem, 3600 kvadratnih kilometrov poljskega ozemlja. Na tromeji pri Užoku so se preteklo soboto srečale ruska, nemška in madžarska vojska. Predsednik poljske republike Moscicki je odstopil. Za novega predsednika je bil proglašen vojvoda Rackievvicz, ki živi v Franciji. Poravnajte naročnino! Papež Pij XII. je v svojem nagovoru, ki ga je imel na poljske romarje, med drugim dejal: „Vtem trenutku teko skozi Poljsko reke solza, toda 'tam so se do-bojevale tudi sijajne zmage zaradi katerih so vam celo vaši sovražniki dali priznanje. Poljska je v svoji burni zgodovini videla dobe navidezne smrti, toda prav tako tudi mnoge dni vstajenja in novega življenja." Poljska letala zato niso izvedli nobenega bombnega poleta nad Nemčijo, ker je tako zahtevala angleška vlada. Ta zahteva se da tolmačiti le s tem, da žele Angleži proglasiti Nemčijo kot edino napadalko tudi v pogledu zračne vojske. Angleška letala so nad nemškimi pokrajinami zopet metala letake. Na letakih so bile tokrat natisnjene obdolžitve več vodilnih oseb sedanjega nemškega režima, češ da so naložili velike vsote svojega premoženja v inozemske banke. Sovjetska mornarica v finskem zalivu in v Črnem morju se živahno giblje in je v vojni pripravljenosti. Na francosko-nemški fronti je prišlo le do manjših prask in topniškega streljanja. Francozi so do sedaj zasedli že nad 50 nemških vasi. Več mest je od francoskih čet resno ogroženih. Med Bolgarijo, Romunijo in Sovjetsko Rusijo se bo baje sklenila nenapadalna pogodba. S tem v zvezi se širijo vesti, da je Romunija pripravljena odstopiti bolgarski del Dobrudže, če Rusi ne bodo zahtevali Besarabije. Rusija baje hoče zopet prevzeti vlogo zaščitnice nad slovanskimi narodi. S tem bi bil zopet oživljen panslavizem, česar se pa Nemci bolj boje kot bolševiške nevarnosti. Angleški finančni minister je predložil nov vojni proračun, ki znaša 500 milijonov funtov (nad 110 milijard din.), ki pa ne bo zadostoval. Celotni proračunski izdatki v sedanjem letu bodo znašali okoli 2000 milijonov funtov (okoli 440 milijard din.) so Komunistično stranko razpustili na Francoskem. Neznana podmornica je potopila v Finskem zalivu sovjetski parnik „Metalisk". Dogodki doma: Volitve v senat so z ukazom kr. namestnikov razpisane na dan 12. novembra t. 1. Volitve se vrše po sedanjem zakonu o volitvah senatorjev. Volilni zakon za narodno skupščino se po sklepu ministrskega sveta začne takoj izdelovati. Novi zakon bo izdelan na podlagi splošne, neposredne, tajne in proporčne volilne pravice. Posebna orožniška brigada se je ustanovila za Hrvatsko. Za poveljnika brigade je imenovan orožniški brigadni general Tar-taglia, ki je že prišel v Zagreb, kjer je prevzel novo mesto. Sedež stola sedmorice, oddelek B, ki je bil doslej v Zagrebu, se preseli s 1. novembrom v Ljubljano ter spremeni svoj naslov v Vrhovno sodišče v Ljubljani. Izvršilni odbor JRZ je imel svoje zasedanje, na katerem je bila soglasno sprejeta resolucija, ki se izreka med drugim za ohranitev nevtralnosti ter za sporazum. 2 milijona din je določil mestni svet v Novem Sadu za zgraditev zaklonišč pred zračnimi napadi. Finančni minister je že dovolil potrebne kredite za podpore rodbinam vojnih obveznikov. V to svrho se bodo v vsakem sre-skem mestu ustanovili odbori sestavljeni iz zastopnikov sodišča, davčnih zavezancev in občinskega sveta. Ti odbori bodo reševali vse predložene prošnje za podpore. Podpore se bodo začele takoj izplačevati. Za zaščito vojnih obveznikov so važne še sledeče uredbe: 1.) Izvržbe izvirajoče iz privatno pravnih poslov v breme vojnih obveznikov se odlože, dokler se ne vrnejo z orožnih vaj. 2.) Dokler se vojni obvezniki ne vrnejo z orožnih vaj velja za terjatev zastalih stanarin s strani stanodajalcev, moratorij. 3.) Delodajalci vojnih obveznikov morajo zagotoviti službo, čim se vrnejo z orožnih vaj. Hrvatska dobi 29 odstotkov od državnega proračuna 1939-40. Ta delež je določen po številu prebivalstva in ne po področju. M. Sobota, 3. oktobra 1939. V presenetljivo kratkem času se je posrečilo nemškim armadam, da so razkropili poljsko vojsko in s tem dosegli tudi razsul več milijonske slovanske države. Nihče ne more oporekati junaštvu poljskega vojaka, ki je z brezprimerno hrabrostjo branil sleherno ped svoje domovine in svobodo. Ob izbruhu sovražnosti med Nemčijo in Poljsko niso bili redki, ki so verovali v poljski uspeh, saj je bila vsa poljska vojska prikrojena na tamkajšnje prilike. Posebno veliko važnost so polagali Poljaki na svojo konjenico, o kateri so sodili, da je bolj okretna in nagla od nemških tankov in oklop-nih avtomobilov. Dogodki pa so dokazali, da so bili poljski računi napačni šn obveljalo je načelo: Stroju se lahko postavi po robu samo stroj. Zdi se kakor, da bi se vračali nazaj v stare viteške čase, ko so se bojevali za oklepi in za zidov-jem trdnjav, čeprav v drugačni obliki kot nekoč. Novodobno bojevanje temelječ na utrdbah in bojnih strojih pa postaja vedno bolj drago in zahteva čedalje več ljudi. Postaviti je treba namreč dve armadi: eno, ki se bori na bojišču, druga pa, ki izdeluje orožje v zaledju. To zahteva seveda ogromnega denarja in vojaški strokovnjaki so izračunali, da moderna vojna lahko traja nekaj tednov, kvečjemu nekaj mesecev, da je pa delj časa nobena država ne more prenesti, če noče tvegati popolnega gospodarskega poloma. Zaradi tega se danes vodi tako zvano ^bliskovito vojno" (Nemci proti Poljakom), v kateri vrže napadalec na bojišče toliko vojne sile, kolikor le more, zavedajoč se, da propade, če se mu ne posreči prav naglo streti sovražnika Na Poljskem se je Nemcem to radi neenakih sil popolnoma posrečilo. Popolnoma drugačen pa je njihov položaj napram Franciji, kjer je zadela najmanj ob sebi enako silo. Kdor bo hotel iz tega ravnotežja izbiti zmago za sebe, bo moral doprinesti velikanske žrtve. Vojaški strokovnjaki raznih narodnosti so naračunali goro-stasne številke, ki se nanašajo za prvih 12 mesecev in samo na tisto armado, ki bi poskušala z bliskovitim prodorom izsiliti odločitev v svoj prid. Poleg že obstoječih utrdb se bi za nove porabilo v 12 mesecih do 9 milijonov ton železa in 8 milijonov ton cementa. Na leto bi bilo potrebno najmanj 200.000 strojnic in 16.000 topov proti tankom, ostalih topov pa še 25.000 računajoč za 600 km dolgo fronto. Industrija bi morala pripraviti 200.000 tankov na leto in prav toliko raznih eroplanov. Da se brani zaledje in fronta pred zračnimi napadi, bi bilo potrebno OBČINA MURSKA SOBOTA RAZGLASI Dne 7. t. m. bo občina izdajala na javni dražbi na licu mesta v zakup orno zemljo. Pričetek dražbe ob 1. uri popoldne. Zbirališče pri Martinišču. Podrobnejše informacije dobijo interesenti vsak dan med uradnimi urami v občinski pisarni. Izpred sodišča Župana je ranila. Koncem meseca maja t. 1. so kopali v Kapci jarke in delali nasipe, da bi regulirali odtok vode in preprečili elementarno nesrečo. Naprave bi služile skupnemu cilju, zato je občina upravičeno zahtevala od vsakega vaščana, da prispeva v slučaju potrebe k tej regulaciji. Neka dela bi morali opraviti tudi na zemljišču Šimonka Marije, ki pa s tem ni biia prav nič zadovoljna ter se je branila na vse pretege. Vpila je in grozila in se je celo tako daleč spo zabila, da je z motiko napadla župana Lebar Jožefa, ga udarila po roki in giavi, ki je dobil zelo težke poškodbe tako, da je bilo radi poškodb njegovo življenje v resni nevarnosti. Zaradi svojega nepremišljenega dejanja pa se je Šimonka Marija morala zagovarjati pred soboškim malim senatom, pred katerim je dejanje skesano priznala. Sodišče je priznanje upoštevalo ter je obdolženko obsodilo na 4 mesece;strogega zapora. Obdolžen-ka pa mora poškodovanemu Lebarju povrniti »udi vso škodo, ki mu jo je povzročila. Moderne okvirje za sline _Post. vložke — Kolesa dobite najceneje pri Nemec J., M Sobota. 40.000 protiletalskih topov in 100.000 protiletalskih strojnic. Napadalec bi moral imeti okrog 835.000 različnih motornih vozil, ki bi se morala letno obnavljati. Za vse te motorje bi se porabilo letno do 40 milijonov ton bencina in nafte. Za izdelovanje municije bi rabili 25.000 ton jekla. To so samo številke za stroje, da ne omenjamo ljudi, ki bi te opraljali niti onih, ki bi se bojevali v prvih bojnih črtah ter armade delavcev v zaledju, ki bi izdelovali in popravljali morilno orožje. In kaj dokazujejo te številke? Leto dni napadalne vojne mora brezpogojno gospodarsko in denarno upropastiti sleherno državo na svetu. Svetovna vojna je bila v primeri z bliskovito vojno sedanjosti malenkost kljub temu, da je zahtevala od vojskujočih se držav: 10 milijonov mrtvecev, 19 milijonov ranjencev, 10 milijonov invalidov, 9 milijonov sirot in 5 milijonov vdov. Denarne žrtve so znašale 20 trilijonov dinarjev. Te številke so dovolj zgovorne za prokletstvo vojne, ki se ga človeštvo ne more otresti. Blagoslovitev gasilskega doma v Prosenjahovcih V Prosenjakovclh je bilo 24 sept. t. I. zelo živahno in veseio. Domači gasilci so dali blagosloviti novo zgra-leni gasilski doati. Ob tej priliki se je zbralo v Prosenjakovc h nad 60 gasilcev iz bližnje okolice in mnogo naroda. Delovanje te gasilske Čete je vzor ostalim četam v tem delu naiega Goričkega. Komaj je minulo leto od bar so začeli zbirati prispevke za zgraditev doma in danes že stoji tam lepa in prikladna stavba, ki je v ponos vsemu prebivalstvu tega kraja, posebno pa pripadnikom gasilske »jrganizacije. Iz poročila funkc jonarjev smo slišali, da so v fond za zidavo doma darovale vie družine svoj delež In da so poleg tega tudi brezplačno mnogo delale osebno in z vpregami. Nekaj podpor je četna uprava dobila tudi od oblaste?, občine ler posameznih prijateljev gasilstva, ki živijo izven občine, po večini v Murski Soboti. Po tem, ko so se gasilci zbrali pred gasilskim domom in ko je bil predan raport podstarešini župe g. Bac Ludviku, se je začela božja služba in ob koncu blagoslovitev doma. Pre-častiti duhovnik g. Hari iz Dornanj ševec je ob zaključku temparamentno govoril o ljubezni do bližnjega ter v tem zvezi o pomenu gasilstva. Podstarešina župe g Bac je naslovil na gasilce lep govor v katerem je povdaril posebne zssluge predsednika čete g. Frahna Viika za zgraditev doma in se v iir.ecu župne uprave zahvalil vsero, ki so na katerikoli način pomagali graditi ter je ob tej priliki prispeval v gradbeni fond iz svojega 100 dinarjev. Govoril je tudi predsednik občine g. Varga Koloman, ki je gasilstvu vedno naklonjen, predsednik gradbenega odbora in še nekateri gasilci. Vsem govornikom se je zahvalil predsednik Čete g. Vilko Frahm. V znak hvaležnosti in priznanja za sodelovanje je gasilska četa izvolila nekatere vaičane, predsednika občine g. Vargo in starešino župe g. Benka Josipa za svoje častne člane( katerim je ob tej priliki podelila tudi diplome. Ob 12V2 uri je bila blagoslovitev zakljuiena, nakar se je na vrtu restavracije g. Varge razvila prijetna ljudska veselica. Gasilski dom je lična stavba, dovolj velika s posebno prostorno sobo za zborovanja in pevske vaje. Poleg svojemu namenu bo služil dom tudi v okras vasi in bodočim rodovom v prijet spomin na podjetnost graditeljev, ki so ga postavili z mnogim trudom in velikimi izdatki. Nesreče — Sod se je skotalil na nogo Maček Francu, pos. iz Bodoncev in mu zmečkal prste na levi nogi. — Čepiaci. Pred dnevi se je ponoči vračal proti domu 20 letni Gašpar Jožef, pos. sin iz čepincev. Med tem so ga napadli fantje, izmed katerih ga je Kalamar Jožef udaril z lato, v kateri je bil daljši žebelj. Žebelj se mu je zapičil v desno ramo, vsied česar se je morai poškodovani zateči v soboško bolnišnico. — Z drevesa je padel Rožman Franc, dninar iz Mote ter si zlomil levo roko. — Napad z nožem. Miholič Janez, pos. sin iz Dokležovja je šel ponoči okoli 11. ure po vasi. Nenadoma ga je napadel Gregor Rudolf iz Dokle-žovja in ga z nožem štirikrat zabodel v hrbet. Poškodovanec je bil prepeljan v soboško bolnišnico. — Češplje je nabirala viničarjeva žena Osojnik Rozalija iz Polic. Pri tem ji je spodrsnilo, da je padla globoko na tla ter si zlomila levo nogo. — Globoko. 17-letni pos. sin Čeh Milan je padel z drevesa in si zlomil roko. — Fantovsko obračunavanje. Žbogar Stanka, sin agrar. interesenta iz Pinc je 17. t. m. okoli 10. ure zvečer na poti iz Benice v Pince z nožem zabodel v trebuh Kline Ivan, tesar iz Benice. Vsled nevarne rane je bil Žbogar prepeljan v soboško bolnico. — Pes je ugriznil v nogo posest-nico Šiško Frančiško iz Starenove vasi ter ji prizadejal hudo rano, da se je morala zateči v soboško bolnišnico. — Žrtev kolesarjenja. Dne 19. t. m. so pripeljali v soboško bolnišnico 32 letnega graničarja Stojanovič Rado-mira iz Genterovec, ki se je ponesrečil tako, da se je zaletel s kolesom v oje nekega voza. Imenovani je dobil hude notranje poškodbe, katerim je še isti dan podlegel. — Puconci. 15 letna pos. hči Kuhar Gizela je po neprevidnosti padla z voza in si zlomila roko. — Lipa. Zver Ivan, 3 letni pos. sin si je med igranjem zlomil levo nogo. — Černelavci. Baranya Hermina, ciganka, je skočila na gnojne vile in se hudo ranila na nogi. — S kolesa je padla Seršen Jožefa, dijakinja iz Tropovec in se ranila na čelu. Zdravniško pomoč je iskala v bolnišnici. — Sobota. Hochstedter Franc, sin krojača je padel z drevesa in si zlomil roko. — Rebra si je zlomila Daj-čar Marija, žena viničarja iz Ilo-vec, kateri je pri prešanju jabolk spodrsnilo in je padla. — Erjavec Marija iz Kamen-ščaka je padla in si zlomila roko. Pripeljali so jo v bolnišnico. — Napad. Dne 27. septembra je neki fant iz Brezovice okoli 11 ure zvečer zabodel z nožem Hen-zlin Ivana, hlapca iz Male Pola-ne. Imenovani se zdravi v soboški bolnišnici. — Klemen Aleksander iz Kri-ževcev si je pri padcu zlomil nogo. — Zlomil si je roko. Karba Martin iz Nunske grabe je pri nabiranju jabolk padel z drevesa in si zlomil desno roko. — Peček Julijo, posestnico iz Murske Sobote je snaha Peček Vilma med prepirom udarila z ve- rigo po glavi. Poškodbe so resnega značaja ter se je za to po-škodovanka morala zateči v soboško bolnišnico. — Fabjanič Alojzija, 83 letna posestnica iz Ljutomera si je pri hudem padcu zlomila roko. — Zver Bara iz Turnišča je padla in si zlomila roko. — Horvat Štefan, dninar iz Vaneča je gnai krave na pašo. Nenadoma so se krave splašile, pri čemer ga je ena sunila, da je padel in si izpahnil desno roko v ramenu. Osrednje društvo rejcev malih živali za Slovenijo s sedežem v Ljubljani je pričelo izdajati svoje mesečno glasilo z imenom »Mali gospodar". »Mali gospodar" je strokovni iist za vse rejce malih živali in najzanesljivejši svetovalec vseh vprašanj, ki se tičejo reje malih živali. Iz njega bodo črpali perutninarji, golobarji in rejci kuncev prepotrebne nauke, a tudi rejci koz, ovac in prašičev bodo našli v listu marsikaj zanimivega in koristnega. S priobčevanjem člankov v rubriki: vrt, polje, travnik, bomo skušali zajeti vse življenje in delovanje revnejših slojev, t. j malih posestnikov, obrtnikov in delavcev. V njem bo našel vsakdo, kar ga posebno zanima in mu koristi. — V stalnem živinozdravniškem kotičku bodo na poljuden način opisane razne bolezni malih živali in tudi, kako jih zdravimo, seveda, v kolikor ni nujno potrebna živinozdravniška pomoč. List stane letno za člane rejskih organizacij 25 din, za nečlane pa 32 din. Naroča se v upravi lista »Mali gospodar", Ljubljana, Gajeva ul. 9-1. — Ker je Slovenija agrarno pasivna dežela, je za nas reja malih živali živ-Ijenskega pomena. Edino s to panogo gospodarstva nudimo možnost najširšim slojem naroda, da sodelujejo pri proizvodnji ljudske prehrane, se čemer ne poveča vrednost celokupnega našega narodnega gospodarstva, ker se koristno uporabijo doma za prehrano živali vsi odpadki v gospodinjstvu. Veliko vrednost materialnih in narodnih koristi reje malih živali je spoznala tudi kr. banska uprava, ki je začela rejski pokret materielno in moralno podpirati. Zato je pomagata resnim in agilnim rejcem do ustanovitve »Osrednjega društva rejcev malih živali". Edino na ta način je bilo mogoče priti do enotne organizacije in združitve vseh rejcev v skupno društvo. Da je imela pri tem deiu kr. banska uprava tudi uspeh, je priča I. ban. razstava malih živali na jesenskem ljubljanskem velesejmu, ki je zelo dobro uspela. — Vsebina lista: Seznam razstave. Naš program. Misli. Tudi mladina mora sodelovati. Reja srednjih in malih domačih živali z narodnogospodarskega stališča. Par načelnih misli o našem perutninarstvu. Gospodarske koristi perutnine: kokoši, rac, gosi in puranov. Kokoši se golijo. Higiena v perutninarstvu. Ali se splača rediti domače kunce. Golob. Zatri-mo golobe 1 Kaj pa kozjereja! Redil-nost in uporaba pesnega listja za krmo. Veterinarski kotiček .Malega gospodarja", Angorska volna. BR03SHIH1N0 MURSKA OOBOTS PREDSTAVE: v četrtek, dne 5 X. ob 20 30 uri v petek, dne 6. X. ob 20.30 uri v soboto, dne 7. X. ob 17 30 uri in ob 20.30 uri PREMIJERA komedije ••JUNAK POD COPATO" (ŽENA PRI KRMILU) LEO SLEZAK LILIAN HARVEY GEORG ALEKSANDER WILLY FRITSCH Vesela zgodba o zakonu, v katerem ima žena glavno besedo, a mol vodi „gospo> dinjstvo"!! Ogledalo naie dobe! Ceni. naročnike našega lista, ki še niso poravnali naročnine, ponovno prosimo, da naj to store čimprej, da s tem omogočijo redno izhajanje lista. V nedeljo dne 8. X. 1939 ljudska predstava ob 11 uri 15 min. „JUNAK POD COPATO" Znižane cene: 2-—, 3 —, 5 din ajnovejSi „Met in predigra. »al" PREDSTAVE: v nedeljo, dne 8. X, ob 15 15 uri ob 17 30 uri in ob 20 30 uri v pondeljek, dne 9. X. ob 20 30 uri v torek, dne 10. X. ob 20 30 uri VELEFILM »9 HOTEL SACHER" Wolf Albach-Retty Sybille Schmitz Elfle Mayerholer Wllly Blrgel Film o razpadu bivše monarhije ! —Klasičen film o življenju na Dunaju pred svetovno vojno! — NaSa pesem! — Ruske pesmi in plesi! — Razkošna oprema! Dodatek: Najnovejši „Foxov-Journal" in predigra CENE PROSTOROM: 10, 8, 5 in 2 DIN. DOMAČE VESTI SOBOTA — Soboški dijaški dom povečan, Evangeličanski dijaški dom se je po otvoritvi popolne gimnazije pokazai za premajhnega, zato se je njegovo vodstvo odločilo, da ga poveča. Dozidanje novih prostorov je že gotovo in je le še malo časa potrebno, da se bodo lahko dijaki vselili v nove udobne i prijazne prostore. — Izgubljeni denar. Dne 28. sept. 1939 je bil najden denar v Murski Soboti. Izgubitelj naj se oglasi pri pov. redarjev na občini Murska Sobota. Dentist EMIL PERC se preseli, dne S. oktobra 1.1. s svojo ZOBNO PRAKSO v hišo PREKMURSKE BANKE na Aleksandrovi cesti št. 24. v Murski Soboti. — Kmečki fantje in dekleta iz Nemšavec in Markišavec priredijo dne 8. oktobra t. I. pri gostilničarju g. Kumin Francu v Markišavcih ljudsko igro M. Ko-manove: „Prisega o polnoči". Začetek igre ob 2 uri. Po igri trga-tvena veselica. Prijatelji kmečke mladine vabljeni. Otvoritev trg. iole v Murski Soboti Jedva so se dobro zaprla vrata .Prekmurskega tedna, so pridobitni krogi naše pokrajine storili nov korak, ki bo v doglednem času brez dvoma znatno pripomogel k smotrenemu dvigu njenega gospodarstva. V pondeljek, dne 2. oktobra je bila namreč svečano otvorjena v Murski Soboti trgovska šola, za katere ustanovitev je dala vzpodbudo Združba trgovcev, ki jo tudi vzdržuje. Otvoritev se je vršila sicer v skromnem obsegu, bila pa je zato tem bolj prisrčna in je zlasti pri mladini, ki šolo obiskuje, zapustila globok vtis. Svečanost, ki so se je udeležili g. sreski načelnik Dr. Brati-na, g. župan in banski svetnik soboški Hartner, celokupni šolski odbor ter člani učiteljskega zbora z ravnateljem g. dr. Kovačičem na čelu. je otvoril odborov predsednik, g. Franjo Čeh, predsednik Združbe trgovcev, ki je v svojem govoru podal pregled, kako je prišlo do ustanovitve šole in kaj je Združbo trgovcev vodilo, da jo je u-stanovila: Zelja namreč, da s sistematično strokovno izobrazbo mladine spravi v naše trgovske kroge zavestno stremljenje po vedno večjih gospodarskih uspehih. Ko je govornik izročil ravnatelju šole prostore in njih opremo, naj jih porablja za določeni jim namen, se je ravnatelj njemu in Združbi trgovcev zahvalil za razumevanje, ki ga je Združba dokazala z zgradbo poslopja za vzvišene namene. G. sreski načelnik Dr. Bratina je dal izraza svoji radosti nad napredkom, ki ga je naša pokrajina s tem dogodkom doživela in je izrekel svoje čestitke. Prav tako je g. župan in banski svetnik Hartner čestital v imenu soboške občine. Po prisrčnem slovesu gostov pa se je pričel redni pouk. SLUŽBENE OBJAVE ZDRUŽBE TRGOVCEV V MURjSKI SOBOTI Vsem prizadetim. Članom. Pred dnevi je poslalo združenje vsem prizadetim članom opomin radi vplačila zapadlih članskih prispevkov. Pri tej priliki se je povdarjalo, da mora združenje izpolniti gotove obveznosti, ki so v zvezi z gradbenimi deli .Trg. doma" in z vzdrževanjem dvorazredne trgovske šole in strokovne nadaljevalne šole. Ponovno prosimo vse prizadete člane, da vabilu združenja nemudoma ustrežejo, sicer bo proti tistim, ki do 15. oktobra t. 1. prošnji združenja ne bodo ustregli, postopalo po predpisih pravil. Vsi nadaljni izterjevalni ukrepi so združeni z vise kimi opominskimi stroški na kar zamudnike še posebej opozarjamo. Vpisovanje In prICetek Šolskega pouka na trgovski strokovni nadaljevalni ioll v Murski Soboti. Po sklepu seje šolskega odbora strokovne nadaljevalne šole od 3. oktobra 1.1. bo vpisovanje in pričetek pouka na tej šoli v sredo dne 4. oktobri t. 1. in sicer vpisovanje ob 15. uri, pouk pa prične ob 16. uri. Opozarjamo vse trgovce in gostilničarje, ki zaposlujejo vajence, naj jih pošljejo redno k šolskemu pouku. - Razpis. Poiar v Bvanjševcih Dne 29. septembra t 1. opolnoči je izbruhnil požar na stanovanjskem poslopju posestnika g. Pojbič Karoia v Ivanjševcih, Domači gasilci so takoj prispeli na požarišče toda rsdi potnan-»anja vode so Se s težavo ogenj preprečili, da se ni razširil na poslopja sosedov. G, Pojbiču je pa požar ožgal stanovanjsko in gospodarsko poslopje, hlev, kozolec, poljedelsko orodje in nekaj poljedelskih pridelkov. Škoda se ceni na 50 000 dinarjev in je tembolj občutna, ker niso bila poslopja zavarovana. Z darovi pomagajte g. Pojbiču, da si zgradi nova poslopja. ŠPORT Mura - Gradjanski 1:1 (0:1). V nedeljo je morala Mura pomeriti svoje moči na vročih čakovskih tleh z doma vedno zelo nevarnim Gradjanskim. Dosežen rezultat je zadovoljil, vendar bi Sobočani zaslužili po pokazani igri zmago, kajti ves čas so biii v lahni premoči in le smoli njihovih napadalcev in izredno spretnemu in tudi srečnemu vratarju domačih je pripisati da je ostal izid tekme neodločen. Vsi deli Murinega moštva so zaigrali prav dobro in so prekašali svoje nasprotnike. S to tekmo je zapustila Mura v Cakovcu najboljši vtis. Premoč Sobočanov prav nazorno prikazuje razlika kotov, ki se glasi 8:1 v njihovo korist. Sodil je prav dobro in objektivno g. Veble iz Celja. Prvenstvo Sobote v tenisu. V soboto in nedeljo je priredila tenis sekcija Mure letošnje prvenstvo Sobote. Prvenstva so se udeležili najboljši igralci našega mesta, tako, da so mudile zanimive borbe pravi športni užitek. Po izločilnih tekmah so se plasirali v finale kot najboljši štirje Kerčmar, Nemec J., Rakusch (član celjskih Atletikov) in Evgen. Izid turnirja je bil do zadnjega negotov. Po teških borbah je mladi Kerčmar uspel v odločilni borbi proti Nemec J., premagati svojega nasprotnika 6:4, 8:6 in si je s tem priboril časten naslov. Končni rezultat je sledeči: 1. Kerčmar s 3; 2. Nemec J. z2; 3. Rakusch z 1 zmago in 4. Evgen. Zmagovalec turnirja, Kerčmar je pokazal to leto razveseljiv napredek in se mu še obetajo na polju belega športa lepi uspehi. Nedeljska tekma. V nedeljo, dne 8. t. m. bo igrala Mura prijateljsko tekmo z reorganiziranim moštvom SK Drava, ki je tre-notno v dobri formi. Tekma obeta biti zelo zanimiva, zato ne zamudite prilike ter si oglejte to borbo. Združba trgovcev v Murski Soboti razpisuje mesto sluiiteli a. Interesenti naj vložijo pismene ponudbe kolekovanja prosto najkasneje do nedelje 8. oktobra t. 1. do 10. ure predpoldne v tajništvu združbe, ki se nahaja v »Trgovskem domu'. Posl. št. I 265/39 - 11 Dražbeni oklic Dne 6. novembra 1939 ob 9. uri dopoldne bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin. Zemljiška knjiga: Sotina 14/16 vi. št. 85, 14/16 vi. št. 146, 6/8 vi. št. 324, 14/16 vi. št. 328, k. o. Serdica 14/16 vi. št. 276, 2/8 vi. št. 342, cela vi. št. 512; k. o. Sv. Jurij vi. št. 29, 59, 2/8 vi. št. 176 in cela vi. št. 205, hiše, mlina in žage s pripadajočo pritiklino, njiv, travnikov in gozdov. Cenilna vrednost: 652.118 — Din. Najmanjši ponudek: 432.759.— Din. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, so priglasiti sodišču najpozneje pri draibenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle uveljaviti glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Vsem delavcem v Franciji in njihovim svojcem na znanje ^Na prizadevanje Izseljeniškega ko-misanjata v Zagrebu, je ministrstvo financ odredilo, da bo na naši obmejni železniški postaji na Rakeku, zastopnik ministrstva za socijalno politiko in narodno zdravje, odkupoval francoske franke od naših izseljencev, ki se vračajo iz Francije in sicer po kurzu 110 — Din za 100 francoskih frankov, brez odbitka. Izseljenci vračajoči se v domovino, naj imajo pripravljene dokumente s katerimi se izkažejo, da so legalno; t. j. skontraktom in rednim potnim listom zapustili našo državo ter se vračajo v domovino. Prosimo vse domače naših izseljencev, da obvestijo o tem vse svojce, ki se nahajajo v Franciji in $e bodo vračali na zimo v domače kraje. Zveza poljedelskih delavcev v Murski Soboti. POSLUSAJTE VESTI Z MINERVA RADIOAPARATI mod. MO BREZOBVEZNO PREDVAJANJE DVOLETNO JAMSTVO DOLGOROČNO ODPLAČILO NEMEC JANEZ MURSKA SOBOTA. ORION-SACHSENVERK ZASTOPSTVO. STROKOVNA DELAVNICA -POLNENJE AKUMULATORJEV. Uspeh nabiralne akcije Prostovoljne gasilske čete v Murski Soboti. Darovali so še sledeči: Po 100-100 Din: Hartner Ferdinand, predsednik občine in Prekmurska banka; Po 20 - 20 Din: Horvat Geza, trgovec, Dr. Šerbec Jcsip, živ. zdravnik, Šter Leopold, priv. uradnik, Pojbič Josip, barvar, Sukič N., Ebenšpanger trgovec. Hajnal Matija, Adamič Ivo, Ferjan Milan, učitelj, Banfi Josip, gostilničar, Žalik Ludvik, ključavničar, Šoka! Irma, trafikantinja, Kuhar Štefan, prevoznik, Dolgov, čevljar, Greti Več ko, Šalamcn N., Novak Štefan, Sočič Franc, kavarnar, Plochl Marija, vdova, Flisar Anton, Suki? Štefan preds obr. zadruge. Kolmanič Štefan, Šebjan Miha, kovač, Dr. Houška N. zdravnik, Me sarič, trgovka, Pozvek Filip, privatni uradnik, Horvat Štefan, katehet, Gorn-bossy Štefan, Benko Lud., trgovec, Žibeit Franc, Gornbossy Viktor, Press Koloman. trg., Šiftar Drago, fcroiač, Fujs Terezija, vdova, Ozva