Štajarski Slovenci na branik! Zakaj kličemo danea na branik? — Braniti moramo našo najdražjo svetinjo — mili slovenski jezik. Naši neumorni naaprotniki našo slovenščino z nova napadajo in izganjajo iz naših ljudskib šol, kjer ji gre in pristoja pp božjib. in človeškili postavali prvo, izključno mesto. Gotovo je še vsem dragim čitateljem ,,81ov. Gospodarja" v živem spominu resolucija deželnega zbora štajarskega glede poduka nemšeine na slovenakih ljudskih šolah. Kmaln potera je vis. deželni šolski svet štajaraki poprašal mnogo sl, krajnih šolakih avetov po slovenskem Štajarskem, kedaj se naj začne nemšcdna podučevati in koliko ur na teden ? To postopanje nas je razveselilo radi tega, ker smo bili radovedni poizvedeti, če je istina neprestano premlevana trditev naših protivnikov, da alovensko Ijudstvo želi, da se nemščina v večjej meri poučuje, kakor doslej in drugič je bilo to ravnanje eisto postavno. kajti po šolskej postavi z dne 8. februarja 1869 gld. pristoja krajnemu šolskemu svetu prva beseda o učnem jezikn v ljudskih šolah. Slavni krajni šoleki sveti ao 8e vecinoma vai izrekli za pouk nemščine kot nčni predmet, ne pa kot učni jezik, začenši od 4. oziroma 5. šol akega leta viaje, k^dar so se že slovenski otroci v domačem jeziku temeljito izobrazili. Slavni dež. šol. avet je menda pričakoval za 8vojo miljeno nemščino ugodnejšega odgovora. ker je krajnim šolskim svetom takoj vrnil odgovore s pristavkom, naj sl. krajni šolski 8veti resno preudarijo in pi-emislijo še enkrat o tej reči uvaževaje, da je nemačina kulturni, za Slovence neobbodni potrebni jezik itd. Večina sl. krajnih šol. avetov na ta drugi poziv ni nič odgovorila. drugi so pa sl. okraj. šol. svetom avoje prve sklepe zopet naznanili s pristavkom, da je to edino pedagogirno in pametno in da kot možje avojih nazorov ne spreminjajo itd. Kaj je atoril na to sl. dež. aol. avet stajarski? Berite tukaj eden primer v alov. prestavi! ,' ,,KrajrN^ftai aolak. svetu v Via. c. kr. dež. šolaki 8vet je po apora- zumljenju a atajV dež. odborom z odlokom dne 5. novembra mifaeca 1886 zaukazal. da je na Vamošnji šoli "pričeti z nemškim podučevanjem v 3. šolakem letu ter se ima to v 3. aolskem letu v 3, od 4. šolakega leta naprej v 4 urab v tednu goditi. Ob enem je bilo tndi odred- jeno, da se mora od 3. šolak. leta naprej raou- nanje in zemljepiaje nemški ali vsaj menjavno alovenaki in nemški poduoevati, zakaj le na tak način morejo ai otroci nekaj gotovosti v nemškem jeziku pridobiti. To ae naznani kraju. šolak. avetu. Okr. aolski avet na Ptuju, novembra 1886. Predsednik : Supancbich. Gorenji ukaz ae aolakemu vodatvu v . .. izroči a tem, da razkaže ure, ki ao odločene za nemški poduk v tednn, v dnevnem podučnem naertu, oziroma, da le-tega v amialu nkaza prenapravi. Okr. šolski svet na Ptuju, novembra 18S6 Predsednik : Su p anchich." Ta ukaz velja za dvo- in tro-razrednice. Ta najnovejši jezikovni ukaz via. dež. bol. sveta štajarakega bije v obraz členu XIX. drž. osn. zakonov in je tudi po aolskih postavah neutemeljen, ker § 6 šol. post. z dne "2. maja 18*3 veleva: „0 učnem jeziku in o ponku drugega deželnega jezika odločuje, poslušavši one, ki šolo vzdržujejo, v s poatcivami določenih mejab dež. šol. svet." Oni, ki šolo vz^žujejo ao pa občine, oziroma njihov zastopniii. krajni aol. svet, ne pa dež. odbor. dne 8 Naredba ministra za uk in bogočaetje z 5. junija 1S83 § 3. 1. veleva: ,,V prvih ."! šolskib letih je oaobito vaje v govoru, čitanju in pravopisu, kakor tudi v ustnem računanju gojiti." * To vae velja le o materinščini, a ne o nemšiini na alovenskih šolab. Realni pouk, kakor zemljepisje, naj ae skozi in skozi na ,,Berila" naslanja, kar zahteva ministerska naredba • ta ,,Berila" so pa slovenska, zemljepisna tvarina je slovenska, toraj se naj slovenaki uei. Zakaj je vis. dež. šol. svet baš računanje in zemljepisje odbral, da bi se poučevalo v nemačini? Ker je za ta dva predmeta največ uenih ur v uč-nem načrtu doloeenih: za raeunanje 4, oziroma 5 ur, zemljepisje pa po 2 uri na teden. Kaj je Slovencem atoriti proti temn ukazu ? Braniti ae nam je; nastopimo postavno pot! Sol. postave govore prejasno za naa ter rekurirajmo najpred na ministerstvo za uk in bogočastje in če tukaj ne bodemo uslišani, na državno sodišče. Na Ceskem je bilo takih in enakih slučajev že več in državno sodišče jih je ugodno rešilo. Ne držimo toraj križem rok! Nekaj sl. krajnih šol. avetov Ptujakega okraja je to že atorilo; oatale pa prosimo nujno, naj blagovolijo zapianike o dotičnihsejah kraj. šol. svetov inodlokevis. dež. aol. aveta izročiti g. dr. Jak. Ploju, odvetniku na Ptuju. iNujno prosimo vae one, ki so udi krajnih šolskih svetov, naj nemudoma za delo primejo, da se vendar enkrat pride do edino pametnega pouka na alovenskib ljudskih šolali. Vsak zavedni Slovenec pa naj stori svojo narodno dolžnost in zaželen uapeh ne bo izostal. ,,Dolžan ni samo, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan." Slovcnci, ne dajmo in ne udajmo ae!