DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
CLEVELAND, 0., MONDAY MORNING, FEBRUARY 1, 1943
LETO XLVI. — VOL. XLVI.
N so zajeli maršala in 16
generalov pred Stalingradom
« • --—--—
aJ so Rusi 8|coro popolnoma počistili Stalingrad Nemške armade, ki je štela ob napadu lansko
kto 330,000 mož.
so zavrnile ruski ultimat za predajo.
Ko so na 23. novembra lanskega leta Rusi obkolili nemško armado pred Stalingradom, je štela ta 330,000 mož. V zadnjih štirih dneh so Rusi tukaj zajeli 18,000 nacijev.
Pred Voronežem so Rusi samo 75 milj še od Harkova. Tu* kaj imajo obkoljenih devet nemških divizij, katere zdaj uničujejo.	______
Predsednik Roosevelt je zopet doma
Rgleški bombniki so vsipali bombe na Berlin, ko je Hitler vzpodbujal narod k zmagi
Ambulanca c džungli. >— Domačini na novi Gvineji so najeti, da nosijo ranjene ameriške vojake na obvezo-vališče. Domačini na celi črti sodelujejo z okupacijsko armado, ker ne marajo Japoncev, ki postopajo ž njimi prav divjaško.
LOr>don oft .	-7
|bnikj Jan- ~~ An^leškl
Pad na ^ da»es prvič izvedli k toa lin pri belem dne" odka/aVn° na dan 10 letni~
BomV° 'Hitler Prišel na vla"
> t^ ®80 padale v mesto ^ftj U ' ^o bi moral Hitler ^let,?mŠkemu narodu svoj
lsttii naPada se je sla-i j^or zakasnil za eno Ncniea ni tvoril Hitler, s in G'eg0Va Pomagača Goeb-a v hj^. ki sta navduše-it zniae jevem imenu Nem-hj{ j.-f.l' ako "nočejo postati
NšefranfeŠki bombniki, naj-^^—]Pa. so prihrumeli
nad nemško prestolico natančno ob enajstih dopoldne ter povzročili konfuzijo na radijskih postajah, ki so ravno ob tej uri nameravale oddajati Hitlerjev govor.
Gcebbels je čital Hitlerjev govor z izgovorom, da se nahaja Fuehrer pri armadi na fronti. V svoji proklamaciji je Hitler' vzpodbujal narod k vztrajnosti v tej borbi ter ga svaril, da propade samo oni narod, ki kapitulira. "Udarci, ki jih bomo še doživeli, niso nič v primeri z onim, kar bomo morali pretrpeti, ako barbarizem preplavi Evropo," so bile Hitlerjeve besede.
■i) u—--
.da ^ poučite <7anje vrta
^ Wo niear pokrovitelj-
>i tel-!eVelandu in oko" Mvu, ^J! za pouk v vrt-
Kdeii T' ki biradi kai"
Si teh tečajev. Za na-prial snl najbolj pripravna
>pSna 410 E- 152-st.
{ Hrupna 4., ntf 18. in j ? :3o a q r 4- ^arca, vse-
' t°p0O 30 zvečer- Pouk jSkR^N. Učitelj ' ]ih bo Switch. Pri teh ,Za	. n° vse potreb-
b ^ MJe vrta' - »bo > ju 11 ln Podobno.
f ^obo^ega ropa
t i4PTa »a °-ajni i r Hrov,!. knvdorek nad y	in Andrew
P.AMcirLVS-a 2?J" oktobra
AVe> n Maršev, 5931 St.
>-ank V7bolnišnici
je 'Pan' 10313 Way
C1v Huron Rd
EJu v 80buoia se v 4. nad-
% od 7_vsak dan od 1 _ ~~~ 8 ure zvečer.
Našli so ponesrečeno vojaško letalo
Ukiah, Cal. — Zdaj šele so našli vojaško letalo, v katerem je potovalo 19 oseb iz Pearl H arbor j a v San Francisco. Letalo je zašlo v močan naliv nad Kalifornijo in pri tem treščilo v hrib nedaleč od tukaj. Letalo se je vnelo. V razvalinah letala so našli ožgana trupla vseh 19 potnikov, . (^ :•,... M _ ......^......^
-o-
DVE SESTRI, DVA BRATA IN 2 ŠTORKLJI
San Diego, Cal. — Dve setri, ki sta poročili dva brata, sta postali materi na isti dan. Mrs. Hugh Minter je porodila na božični večer hčerko, Mrs. Chas. Minter pa fantka. Prvi par se je poročil 3. marca 1940, drug pa .8. marca 1942. Vlagatelji stare banke bodo dobili dividendo
Likvidator North American Mortgage Co. naznanja, da bo 10. februarja plačal 40% divi-dende vlagateljem stare slovenske banke. Tudi vse vloge, ki znašajo $15 ali manj, bodo izplačane. Prinesite svojo knjižico na North American Bank Co., 6131 St. Clair Ave. 10. februarja ali pozneje in dobili boste dividendo. 26 jih bo izgubilo gazolinske karte
Urad za kontrolo cen je ukazal odborom za racioniranje ga-zolina, da vzamejo 26 voznikom knjige, ker so bili obsojeni na mestni sodni j i, da so vozili hitreje kot 35 milj na uro. Klerk mestne sodnije da uradu za kontrolo cen vsak teden listo imen onih, ki so obsojeni radi prenagle vožnje.
Oropana rojakinja Neznani zlikovci so iztrgali ročno torbico Mrs. Louise Gornik iz 1424 E. 174. St. Rop se je pripetil na 37. St. in Woodland Ave., ko je šla Mrs. Gornik na delo.
Mr. Plut v bolnišnici Radi zastrupljenja krvi se je moral podati v bolnišnico Frank Plut, priljubljeni baritonist Glasbene matice. Nahaja se v Polyclinic bolnišnici, warda A, kjer ga prijatelji lahko obiščejo.
Seja in zabava
Nocoj ob osmih bo seja dr. sv. Marije Magd. št. 162 KSKJ. Po seji bo nekoliko zabave. Tajnica bo pobirala asesment od šestih-naprej.
-u-
Ako bomo imeli dvojni čas v državi, bo nastala velika zmešnjava
Columbus, O.—V senatni zbornici države Ohio bodo v torek glasovali, ako naj se pomakne v državi Ohio čas ze eno uro nazaj, kot smo ga imeli pred vojno. Ako bo senatna zbornica predlog odobrila, ga bo poslala v poslansko zbornico v nadaljno akcijo.
Legislatorji napovedujejo veliko zmešnjavo v državi, ako bomo spremenili čms. Vse federalne agencije, kot pošta, federalna sodnija, federalna rezervna banka, urad za kontrole cen in sploh vse vladne institucije bodo poslovale še nadalje po sedanjem času.'
Mestne sodnije, šole, okrajni in mestni uradi bi pa poslovali po novem času. Tako bi, prav za prav, nihče ne vedel, koliko je prava ura, kar bi povzročilo zmešnjavo. Toda zagovorniki spremembe časa, zlasti farmarji, trdijo, da bo pridobitev večja kot pa neu-dobnost.
-o-
-o-
Demonstracija kuhe
Marijina družba deklet vljudno vabi matere in dekleta na demonstracijo kuhe, katero bo podala The East Ohio Gas Co. jutri večer v šolski sobi sv. Vida. Udeležite se v velikem številu, ker bo jako zanimivo in podučljivo.
Wsahington, 31. januarja. — Predsednik Roosevelt se je vrnil nocoj v Belo hišo in bo začel takoj izvrševati načrte za zmago, za katero sta napravila vse podrobne načrte s premierjem Churchillom v Casablanci, Afrika. Predsednikov tajnik Early je malo pred osmo uro nocoj povedal, da se je predsednik vrnil in da je napravil, zadnji kos poti z vlakom, to jo iz Miami, Florida.
Predsednik je bil na potu 23----
dni in je napravil večino potovanja z letalom. Prepotoval je najmanj 13,823 milj. O njegovem odhodu se ni smelo poročati do zadnjega torka zvečer in sicer dva dni zatem, ko sta s Churchillom končala svojo 10 dnevno zgodovinsko konferenco v Casablanci. V Washingtonu ugibljejo, če bo predsednik povedal narodu po radiju kaj več o svojem potovanju in konferenci s Churchillom, kot je bilo do-zdaj poročano v časopisih.
Dozdaj je znano samo to, da sta se dogovorila o natančnih načrtih za ofenzivo proti osišču, v kateri bodo zavezniki zahtevali brezpogojno vdajo osiških sil.
Predsednik je domov grede obiskal republiko Liberijo, nato je pa poletel preko Atlantika v Brazilijo, kjer se je posvetoval s predsednikom Vargas. Od tam je poletel na Trinidad, kjer imajo Zed. države svojo postojanko,
■ki brani........Panamski. ]M-«kop. -V-
soboto večer je dospel v Miami, Fla., tam se je pa vsedel na posebni vlak, ki ga je pripeljal v Washington.
40,000~gažotinških knjig ukradenih v N. Y.
New York. — Policija pomaga uradnikom OPA in tajnim agentom iskati 40,000 gazolin-skih knjig, katere so neznanci ukradli odboru za racioniranje v Long Island City. Ukradene knjige so vredne za 11,000,000 galon gazolina.
POLJUB GA JE REŠIL SMRTI
New Orleans. — Pvt. Walter Geiner je rekel svojemu dekletu, ko sta se poslovila, naj počaka nekoliko zunaj pred hotelom. Kmalu je padla pred njo na tla vojaška suknja. Pogledala je kvišku in tam vidi vojaka, ki je stal pri oknu 8. nadstropja in se pripravljal, da skoči doli. Dekle mu zakliče, naj jo pred skokom v smrt še enkrat objame in poljubi. Tekla je gori v sobo, kjer se je vojak pripravljal, da skoči na oni svet. Stopil je z okna, da še enkrat dekleta poljubi, takrat so ga pa pograbile močne roke policije, katero je dekle naglo poklicala.
Naši
vojaki
Pvt. John J. Hegler je prišel na dopust za 10 dni k svojim staršem, Mr. in Mrs. Joseph Hegler iz 1096 E. 72.- St. Njegov naslov pri vojakih je: 826th Guard Squadron (A. V. N.)
Mitchell Field, N. Y.
m na pa
Za en dan je bil prišel včeraj
na dopust korporal Henry Miv-
sek, sin Mr, in Mrs. t rank Miv-sek iz 15904 Holmes Ave. Henry služi v Fort Knox, Ky. in se je pripeljal z letalom domov, lea pa na Sinoči je prišel za 7 dni na dopust korporal Henry Pletan, sin Mr. in Mrs. Mike Karaba iz 20681 Fuller Ave. Henry služi v Fort Sheridan, 111. Domov je dospel z letalom.

AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
BUY"
WITBD
STATES
'WAR
'BONDS
AND
[STAMPS
Prepotoval je 14,000 milj. lz Miami, Fla. je dospel v Washington z vlakom v nedeljo zvečer Začel bo delati na načrtih za zmago v 1943.
?%jo v v P°staje ne
Nhil!0 daiati kredita
0n--Od i. februar-M %ej0' , dolinske postaje
ffl Tako' atl gazolina na kre-/trolo ^ ukazal urad za
^ f° etC0 4tmo vozila'ki
JedJ smejo dobiti
jih1°Skva' a- feb,—Sovjetska armada je stri a eno izmed zad-i'lel garniziJ Pred Stalingradom. V rusko ujetništvo je ton "emŠki ^maršal Friedrich Paulus. S tem so Rusi, '."Popolnoma uničili 330,000 mož broječo nemško armado, t, an?ko leto nririrlrt nred Stalinorrad in si tam skrhala zobe.
j	skuPaJ so Rusi zajeli
■	v .^Hngradom 16 genera-ei Uns ;U(, od teh sta bila ro-, 'Ka generala.
' V Kavi
f i 3o azu so Prodrli Rusi s isto, do nemške utrjene ■N kaJ,Tke pri Krasnodaru in lj n?,35 mi'j Še od oljnih
pri toajkopu. Pri
^ ,Stalingr;adu se nahaja
sicer ^ nemška garnizija X erti okrV severnem tovarni-t^	nemške čete
TA ROPAR JE BIL ZELO IZBIRČEN
Salt Lake City.—Uzmovič se je splazil v hotel Astrican. Tam si je izbral lepo obleko nekega gosta. Toda dopadle se mu niso naramnice, katere je odpel in lepo položil na posteljo.	•
rv
Iz raznih naselbin
Ely, Minn. — Pred dnevi je tukaj preminul George Skube, star 71 let in doma od Hinja pri Žužemberku. V Ameriki je živel 48 let in tukaj zapušča ženo, v Chicagu oženjenega sina in nekje v Illinoisu 80-letnega brata.
Joliet. — Pred dnevi je tukaj umrla Elizabeta Vardijan Zupančič, stara 72 let in rojena v Črnomlju v Beli Krajini. V Ameriki je bila čez 50 let in zapušča nekaj pastorkov. — Dalje je preminul Louis Lužar, samski, star okrog 48 let in doma od Novega mesta. — Dne 8. t. m. je umrl znani gostilničar Fr. Skedel, star 57 let in doma tudi od Novega mesta. V Ameriki je bil 30 let in zapušča ženo in dva sinova. — Dalje je umrla Mary Sardar, roj. Ratko-vič, stara 43 let in doma iz Metlike v Beli Krajini. V Ameriko je prišla z materjo kot majhna deklica. — Nadalje je umrl Tomaž Muhič, star okrog 85 let in doma od šmarjete na Dolenjskem. V Ameriki je živel 50 let in zapušča dva sinova, dve hčeri in brata.
Smithfield, Pa. — Dne 11. januarja je tukaj umrl Jos. Ce-lenšek, star 67 let in doma od Litije pri Sv. Križu, pod Čatežem. V Ameriki je bil čez 40 let in tukaj ni imel sorodnikov.
Kupujmo obrambne obveznice in znamke!
GAZOLIN JE BIL KAKOR MANA ^ ..............
Lake Geneva, Wis. —Velik truk, ki je vozil 2,000 galon gazolina, je trčil z drugim vozilom. Tank je dobil luknjo in gazolin je začel liti na cesto. Prihiteli so avtomobilisti in odnašali gazolin, kakor je kdo mogel. Nabrala se jih je dolga vrsta in vsak ga je dobil, kolikor je imel posode. Policija je stala poleg in samo pazila, da ni kdo prižgal cigarete tam v bližini.
V sanatoriju je zgorelo 28 invalidov
Seattle, Wash. — V sanatoriju za invalide v predmestju tega mesta je nastal ogenj, ki rfe je razširil s tako brzino, da so mogli rešiti samo 18 od 49 oseb v zavodu. 28 ožganih trupel so že dobili iz pogorišča.
Nate, pa same vozite!
Sun Leandro, Cul. — Nad voznika, avtobusa, A. L. Av-dersona, sta se spravili dve ženski, ter ga pošteno ošteli, ker ni ustavil, da bi izstopili na svoji ulici. Njima so se pridružile še druge pasažir-ke in od vseh strani so letele pikre besede na voznika. Ko je bilo vozniku dovolj, je stopil iz busa in rekel: "Nate, pa same vozite!"
To so podjetne ženske tudi storile. Ena je prijela za volan in pognala bus. Voznik pa na policijo, ki je bas dohitela. Drugega ni bilo, kot da je policija spodila ženske domov, voznik je pa peljal bus naprej.
H 26
! Hitler je odstavil admirala Raederja in imenoval načelnikom Doenitza
London.—Admiral Kari Doe-nitz, ki je bil dozdaj vrhovni poveljnik vseh nemših podmornic, je bil imenovan od Hitlerje vrhovnim poveljnikom vse nemške bojne mornarice. S tem je stopil na mesto admirala Ericha Raederja, s katerim je bil Doenitz že več mesecev v sporu radi načina bojevanja.
O Doenitzu pripovedujejo, da je brutalen in brezsrčen, vedno naroča svojim mornarjem, naj ne poznajo nobenega obzira pri napadanju, ampak samo ubijajo, ubijajo in ubijajo. Človekoljubje pomeni šibkost karakterja, pravi Doenitz.
Mornarica namerava imeti 2,220,000 mož 3o konca 1943
Washington.—Mornariško poveljstvo je obvestilo senat, da namerava dvigniti število moštva na 2,220,000 do konca decembra, 1943.. S tem bi štela ameriška bojna sila 10,420,000 mož.
__n_
Napredek št. 132 ABZ
Uradniki tega društva so za letos sledeči: Predsednik Jacob Gruden, podpredsednik Peter Adolšek, tajnik John Cecelic, 435 E. 152. St. tel. IV-0957, bla-gajničarka Josephine Bajt Jr., zapisnikarica Frances Medved, nadzorniki: Frank Pucel, Anna Slapko, John Smrtnik, zastopniki za Slovenski društveni dom: Anna Slapko, John Cecelic, Josephine Bajti Sr., društvena zdravnika Dr. Skur in dr. Rotter. Društvene seje vsak drugi petek v mesecu ob 7:30 zvečer v SDD na Recher Ave.
Nov grob
JV soboto popoldne ob 5:20 je umrla Frances Suihadolnik, stunajoča na 1232 E. 74. St. Bila je vdova po John Suha-dolniku. Tukaj zapušča edino hčer Mrs. Mary Skully, soprogo trgovca John Skullya na 3942 St. Clair Ave. Stara je bila 79 let in se je nahajala v Ameriki 32 let. Doma je bila iz Rakitne, roj. Mikuš. Bila je članica podružnice št. 25 SŽZ. Truplo bo položeno danes popoldne na mrtvaški oder v Gr-dinovem pogrebnem zavodu, 1053 E. 62. St. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 9:30 v cerkev sv. Pavla na 40. St. in na Kal-varijo. Naj počiva v miru, preostalim sožalje.
Višje cene mesu bomo dobili v kratkem času
Urad za kontrolo cen znaznja-nja, da bodo stopile v veljavo višje cene svinjini s 15. februarjem, govejemu mesu pa 1. marca. Nove višje cene telečjemu mesu in jagnjetini pa pride-j jo enkrat po 1. marcu.
Cene mehkemu premogu so se dvignile
Washington. —Vlada je dovolila producentom mehkega premoga v zapadni Pennsylvania, da dvignejo cene premogu od 20 do 25 centov pri toni. Vzrok temu je, ker bodo delali premogarji zdaj šest dni v tednu. V drugih krajih bodo cen« dvignjene, kadar bodo začel premogorovi delati šest dni \ tednu.
-n-
Kako boste dobili karto št. 2 za racioniranje
- Kadar bo vlada naznanila bo šel en član vaše družine na odbor za racioniranje po karto št. 2. S seboj bo moral vzeti knjigo št. 1, s katero zdaj dobite sladkor in kavo. Tam bodo napravili na znamki št. 19 križ, kar bo znamenje, da je lastnik dotjčne karte dobil knjigo št. 2. Toda knjigo št. 1 boste dobili ' nazaj, ker boste ž njo še nada-lje dobivali sladkor in kavo. Za vsako osebo v družini boste dobili karto št. 2, prav tako, kot imate zdaj za vsako osebo karto št. 1. Pri odboru boste morali ! povedati, koliko kant živil, ki bodo dana na racioniranje, imate doma. Za vsako osebo bo dovoljenih 5 kant.
Važna seja Jutri večer bo seja Euclid Rifle kluba. Kdor še ni vrnil vstopnice, naj gotovo stori jutri večer. Slišali boste račune od , zadnje prireditve. Ukrepalo se ■ bo o raznih važnih zadevah. Vsi . člani naj bodo navzoči.
r r
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
J AMI'S DEBEVEC Editor «117 St. Clair Ave.	HEnderson 0628	Cleveland, Ohio
Published daily except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po poŠti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po poŠti, pol leta $4.0C Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50,
četrt leta $2.00 Posamezna Številka 3c
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mail $7.50 per year U. S. and Canada $3 50 tor fl months. Cleveland by mall $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mail $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year. $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months Single copies 3c
Entered as second-class matter January 6th. 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878,
No. 26
Mon., Feb. 1, 1943
Nerodno ste povedali, g. Adamič
Iz poročila Slovenskega ameriškega narodnega sveta o obisku odbora v Washingtonu vidimo, kako je njegov častni predsednik Louis Adamič ustrelil neopravičljivega kozla in zdi se nam potrebno, da napišemo topogledno nekaj proti-faktov, da ne bomo ameriški Slovenci ostali umazani pred ameriško javnostjo, zlasti pa ne pred ameriško vlado.
Oklestiti mislimo naslednje Adamičeve besede iz poročila . . . "Mr. L. Adamič je najprej pojasnil namen prihoda deputacije v Washington in je poudaril, kako ameriške državljane slovenskega rodu razburjajo časnikarska poročila o poklonih naše vlade Italijanom in Avstriji, zlasti grofu Sforzi in Otonu Habsburškemu. To pa ima naravni vpliv na nje, da izgubljajo, četudi nehotle, tisto navdušenje za sodelovanje s svojo vlado za zmago, zlasti za nakupovanje vojnih dondov, ki bi ga drugače kot navdušeni Amerikanci imeli in so ga imeli . . ."
Mi vprašamo g. Adamiča, kje je dobil dokaze za njegovo zatrdilo, da "izgubljamo ameriški državljani slovenskega rodu navdušenje za sodelovanje s svojo vlado, zlasti za nakupovanje bondov?" Kdo si upa trditi, da ameriški Slovenci ne kupujemo vojne bodne z istim savdušenjem, kot smo jih od vsega začetka.
Izjavljamo, da kdor nekaj takega trdi, da: ali nalašč črni ameriške Slovence, ali pa. ne ve, o čem govori. Nadalje izjavljamo, da ameriški državljani kupujemo vojne bon-de in znamke, ne samo z istim navdušenjem, kot smo jih od vsega začetka, ampak jih kupujemo vedno z večjim navdušenjem in skušamo vložiti vanje vsak naš razpoložljiv dolar.
Da bo videl g. Adamič, kako veliko neumnost je zinil v Washingtonu, ko je rekel, da ameriški Slovenci izgubljamo navdušenje za sodelovanje s svojo vlado, naj mu bo na tem mestu povedano, da sta prodala samo dva slovenska denar-»ha zavoda v Clevelandu, to sta slovenska banka in slovenska posojilnica, v zadnji kampanji v decembru samo našim ljudem za nad $550,000.00 vojnih bondov. Torej so naši ljudje kupili, potem ko so že prej vložili v vojne bonde privatno doma in pa z odplačevanjem v tovarnah na sto tisoče dolarjev, še več bondov, kot šo jih kdaj prej.
Ko bi šli do vsakega posameznika, do vsakega delavca, trgovca, profesionista in obrtnika, pa do vsakega našega društva, pa bi lahko s številkami dokazali, da je govoril g. Adamič v Washingtonu veliko neresnico. Ako bi stopil g. Adamič nekoliko med naše ljudi, pa nekoliko povprašal, bi nikdar kaj takega ne trdil, kot je trdil. Ko bi stopil, na primer, samo v naš urad, pa bi videl tam častno priznanje za-kladniškega urada našemu podjetju, ker so se naši uslužbenci v decembru zavezali, da bodo.dajali 10% od svojega zaslužka za vojne bonde. Ko bi pogledal še naprej na steno, bi tam videl drugo častno priznanje od zakladniškega urada, ker so se naši uslužbenvi zavezali takoj od prvega dne, ko je naša vlada začela prodajati bonde, da bodo dajali gotovo vsoto ob vsakem plačilnem dnevu zanje in to že od decembra 1941.
Pa to je, g. Adamič, samo en slučaj, s katerim se ne mislimo bahati, ampak samo pokazati, da g. Adamič ne ve, kaj govori.
Zani so nam številni slučaji, ko so naši ljudje tekom kampanje za nakup bondov, ki se je vršila zadnji mesec, kupili za $1,000 vojnih bondov in to posamezne družine. Na razpolago so imena, ki so nam znana.
Da ne bo ameriška javnost, zlasti pa naša ameriška vlada mislila, da je res tako, kot trdi g. Adamič, si upamo izjavljati, da naš slovenski narod v Ameriki ne izgublja navdušenja za sodelovanje s svojo vlado, ampak stoji 100% pri nji v njenem vojnem naporu in ji bo stal zvesto ob strani z vso svojo močjo do končne zmage.
Ako bi g. Adamič nekoliko bolj poznal ameriške Slovence, ako bi se nekoliko bolj gibal med njimi, bi vedel, da je malokatera narodnost v Ameriki tako zvesto vdana svoji vladi, kot smo ravno mi Slovenci. Mi se zavedamo, da smo v prvi vrsti Amerikanci, ameriški državljani in da je naša prva dolžnost storiti vse, kar od nas zahteva vlada. Pa ne delamo tega prisiljeni, ampak radi, iz lastnega nagiba, ker vemo, kaj je naša dolžnost, ker vemo, kaj vse je storila za nas Amerika.
G. Adamič, vzemite naznanje to-le. Ameriški Slovenci so dali v tej vojni na tisoče in tisoče svojih sinov na razpolago ameriški bojni sili in naš namen je, da teh svojih sinov ne bomo zapustili brez orožja, brez municije, brez hrane. Mi se zavedamo, da naši fantje potrebujejo vsega tega, da morejo voditi boj za poraz osišča in zavedamo se, da jih moremo najbolj podpreti s tem, ako kupujemo vojne bonde. Kako morete potem g. Adamič trditi, da ponehujemo kupovati vojne bonde? Kaj mislite ,da bomo pustili svoje sinove na bojišču brez orožja? Torej če že ne iz drugega namena, moramo kupovati bonde že radi tega.
Ali hočete, g. Adamič, dokazov, da je na stotine naših fantdV, predno ie odšlo v armado, vložilo vse svoje prihrankov vojne bonde?
Mi smo že siti teh naših "državnikov," ki so postali kar čez noč naši "voditelji," ne da bi jih kdo za to postavil
BESEDA IZ NARODA
Rev. K. Zakrajšek:
Slovenska deputacija pri Hon. SomnerWelles-u
Dne 15. januarja je sprejel državni podtajnik Hon. Som-ner Welles v svojem uradu v državnemu Departmentu depu-tacijo SANS-a, ki mu je prinesla resolucije, ki jih je sklenil Slov. narodni kongres v Clevelandu 6. dec. 1942. Izročila mu je tudi posebno spomenico o slovenskem vprašanju naroda doma.
Hon. Sumner Welles je de-putacijo sprejel želo prijazno in z vidno naklonjenostjo. Pazilo je poslušal, kar mu je de-pustacija povedala. Prav enako prijazno jo je tudi odslovil, se ji zahvalil za obisk in jo prosil, da še pride.
Ta sprejem pri državnem podtajniku naše vlade je brez dvoma velik zgodovinski dogodek, ki ima zelo velik pomen, kakor za nas ameriške Slovence, tako tudi za slovenski narod doma. Zlasti na tri stvari naj opozorim:
1.	Ta sprejem je nekako priznanje naše v 1 a d e velikega dela, katerega smo se ameriški državljani slovenskega rodu lotili s svojim kongresom in s svojim SANS-om. S tem je naša vlada priznala našJSANS za zastopnika in gllasnika ne samo nas ameriških državljanov slovenskega rodu, temveč tudi slovenskega naroda doma, ki ves zasužnjen in za svojo'rešitev in za svojo bodočnost ne more ne govoriti, še manj pa delati, samo boriti se more kot lev junaško proti svojim zavojevalcem. S tem pa vrši tudi veliko delo sodelovanja s skupnimi vojnimi napori Zaveznikov za našo skupno zmago. Ta sprejem je pečat naše vlade na vse to naše delo.
2.	Zagotovilo je naše vlade USA, da se bo zavzela za slovenski narod v domovini, da bo dobil po vojni vso svojo pravico, svojo svobodo, da bo mogel na strašnih razvalinah svoje uničene Slovenije začeti novo iTarodno, gospodarsko in kulturno življenje v lepšo bodočnost, kakor je bila njegova preteklega.
3.	S tem sprejemom je pa dala naša vlada tudi veliko priznanje onemu velikemu delu, ki smo ga ameriški Slovenci izvršili do sedaj tako častno za razvoj, za procvit in blagostanje te naše velike nove domovine USA, bodisi s svojimi umskimi zmožnosti, bodisi s svojimi žulji, od Barage pred sto leti do danes. Hon. Sumner Welles je namreč v svojem nagovoru poudaril, da ameriška vlada ve, da je mali slovenski narod dal Ameriki veliko veli- j kih mož, ki so si stekli velike | zasluge za Ameriko. Amerika i jim je za to delo hvaležna .
Zlasti te tri stvari so gotovo j velikega pomena za nas držav-, ljane slovenskega rodu tu v Ameriki, pa tudi velikega, mor- j da še večjega pomena bodo za j slovenski narod doma, da smo , tolikega svojega uspeha lahko veseli.
Ameriški Slovenci smo zato hvaležni državnemu podtajniku Hon. Sumner Wei lesu za ta sprejem, posebno pa za njego-1 /o zanimanje za nas, ki ga je leputaciji tako jasno pokazal, i
Svojo hvaležnost bomo pa j arez dvoma pokazali najbolj s ;em, da bomo v prihodnje še j
le svojo obmejno oblast in sistem vladanja, temveč zaščitile tudi svoje narode. Dozdaj miroljubno, visoko izobraženo in verno prebivalstvo teh krajev se je vsled tega zagnalo v srdito in zagrizeno politiko upora pod geslom: "SLOVENIJA IMA STOTINE LIDIC, TODA DESET TISOČ GERILCEV!"
Pred vojno, ki je podrla Jugoslavijo, so se nahajale velike slovenske manjšine na laškem ozemlju, deloma v krajih med Sočo, Trstom in Postojno, deloma pa v Južni Avstriji. Ko so Nemci zasedli Jugoslavijo, so si prilastili večji del severnih ozemelj te neodvisne države, vključno važnega železnliškegja središča Maribora in tako zaprli v meje rajha 850,000 Slovencev, Italijani so dobili za nagrado jugozapadni del s prestolnico Ljubljano in slovenskim prebivalstvom od približno 30,000 ljudi, medtem ko je pripadlo Madžarski 85,-000 prekmurskih Slovencev.
Novi nacistični Gauleiter zasedenega ozemlja je orisal namen in cilj berlinske politike z naslednjo izjavo: "Od Fuehrer j a Hitlerja sem dobil povelje: "Napravite mi to zemljo zopet nemško." To bom tudi storil."
Naselitev novih kmetov
Par tednov pozneje je dodal:
"Na jugu Štajerske bomo naselili novo kmečko prebivalstvo, in sicer nemško. To bo obrambni zid Nemčije v tem delu Evrope. Rajh bo prevzel otroke od njihovega drugega leta in skrbel za to, da bo njihova vzgoja zares in popolnoma nemška. Odpravili bomo tudi vsa stara verska nazira-nja in uvedli tukaj našo novo vero, vero nemške krvi in nemškega plemena."
In Steindel si je zavihal rokave, razpustil na tem katoli škem ozemlju meniške redove frančiškanov, jezuitov, kapuci-nov in benediktincev ter odprl koncentracij skfa taborišča v Mariboru, Begunjah, Celju in Laškem. Razgnal je mogočne zadružne zveze in zaplenil njihova premoženja. Slovenski jezik je pi*epovedal v javnosti in celo v spovednici.
Preteklega avgusta so z dekretom iz Celovca razglasili, da je treba germanizirati vsa imena in uradno zapovedali spremeniti, n. pr. Bogoljub v Theophil, Bogomil v Gottlieb, Bojan v Hermangoras, Slavka v Aloisia, Zlatica v Aurelia. Vsem, ki bi se temu povelju upirali, to je, skoro celokupnemu prebivalstvu—groze z ^zaporom in deportacijo. Tisoče so izgnali v Srbijo, toda ko so jih tam tako toplo in prijazno sprejeli in ko so se nešteti izmed njih pridružili gerilcem, so 'to ustavili in zdaj izgnance pošiljajo le še na Poljsko ali pa v Rajfli. Na stotine so jih pomorili in vsi moški med 15 in 30 letom so bili vpoklicani na prisilno delo. Mnogo stotin mladih deklet so tetovirali "FMM," kar znači Freis Mili-taer-Maedchen, ter jih poslali v prostitucijo za nemško vojaštvo.
Prenos nemške kolonije
Starodavna nemška kolonija Kočevarjev, ki se je nahajala v Kočevju in govorila nekakšen srednjeveški nemški dialekt, je bila prenesena, ko so njihovi kraji prišli pod Italijo, v odseke v bližini važnih železniških prog. Ti ljudje so priklenjeni na svoje nove domove in si iz strahu pred gerilskim maščevanjem, ne upajo nikamor v zaledje.
Italijani so v začetku, ko so prevzeli ozemlje, ki jim je pripadlo, poskušali pridobiti si naklonjenost prebivalstva z dobrohotnostjo in si tudi niso upali preganjati vere; toda kmalu so začeli s trdo roko zatirati uporno prebivalstvo in sej nahajajo daj vsak dan v novih j bojih s saboterji in gerilci.
Madžari so prepovedali slovenski jezik v Prekmurju, vrgli v zapor vse intelektualce in zaplenili posesti, ki so z izvedbo agrarne reforme pripadla ljudstvu.
, Naravna posledica tega postopanja je bila seveda, da se je spremenila mala domovina tega naroda, ki šteje med najbolj civilizirane v Evropi, v žarišče terorizma in meščanske vojne. Postopoma so se porajale in razvijale gerilske skupine v Julijskih Alpah, Karavankah in na Pohorju. Podtalno gibanje je intenzivno organizirano, povzroča sabotažo in pripravlja gerilske napade. Uporniške čete v|seh političnih te ženj so se organizirale, od pripadnikov Mihaj loviča pa do komunistov najskrajnejše levice, a vse te pestre skupine imajo kljub dvojim notranjim sporom skupen cilj, osvoboditi-svojo zemljo in so izliv naporov iri dela vseh strank.
Tako na primer omenja radio postaja Svobodna Jugoslavija, o kateri mislijo, da se nahaja nekje na Ruskem, obenem delovanje v Sloveniji bele garde generala Draže Mihajloviča in partizanske skupine Tomšič, ki nosi to ime v čast nekemu Slovencu, katerega so ustrelili kot talca zaradi uspešne sabotaže železnic Ljubljana-Kočtv-je in proge, ki vodijo v Kar-lovec.
Od osišča kontrolirano časopisje obtožuje mnoge katoli-liške socialiste, da se udeležujejo podtalnega rovarenja. Partizani trde, da so njihove skupine v Sloveniji v rednem stiku z bosanskimi partizani in vlado, ki se je konstitutirala v Bihaču.
Spopadi
Kljub spopadom, do katerih pride od časa do časa med gerilci — Italijani in Nemci si na vso moč priadevajo zanetiti spore med posameznimi geril-skimi skupinami—je ljudsko mišljenje z jasnostjo in doslednostjo odločeno za upor in :elo oni kmetje, ki so še ostali na svoji zemlji, zmanjšujejo sami svoj pridelek in žanjejo le, kar potrebujejo sami za sebe ter tako sabotirajo izvoz v Nemčijo. Pod inspiracijo ruskih zmag se zdi, da partizani Osvobodilne Fronte najbolj napredujejo.
Da bi zavarovalo svoje bistveno važne zveze iz Trsta v "Srednjo Evropo, je dalo osišče posekati vse drevje v širini 150 jardov na obeh straneh železnic in je progo povsod močno zastražilo; kljub temu pa priznava časopisje osišča samega, da se neprestano dogajajo napadi. Ko so partizani začeli tiskati svoj lastni denar, so bile zasedbene oblasti prisiljene, da ta denar uradno proglase neveljavnim in določijo kazni za one, ki bi ga imeli v rokah.. V lekarnaih dovoljujejo prodajo zdravil le kupcem, ki se nahajajo na posebnih seznamih, da bi tako preprečili vsako možnost zdravljenja geril-cev.
Partizani Osvobodilne Fronte so zajeli transporte italijanskega orožja in druge opreme. Iz ljubljanske banke so gerilci ukradli 1 milijon lir. Nekaj Italijanov, ki so bili ranjeni v spopadih, je slovenska zdravnica Ravnikar usmrtila in potem napravila samomor.
Nacistični upravnik Kutche-ra je skušal, z jako majhnim uspehom, uvesti teoristične metode napram gei-ilcem ki s prebivalstvom prijazno ravnajo. Gerilci so mu poslali pismo, da so njihove edinice del redne jugoslovanske armade in da velja z njimi ravnati kakor to zahteva mednarodno pravo ako ne, se bodo maščevali nad nemškimi rodbinami. Lani je italijanski časopis Regime Fascista priznal izredni obseg odpora, ko se je pritoževal:
"Jasno je, da bi se gerilski boji hitro nehali, ako bi prebi-j
Pf
Ali se še spominja^1 dinarji, kako smo P1" dar nam je cimerk0' zavpil: "En mož!" J ni gledalo, če je na P", lecna, ali klop, ali vsevprek smo drli k ^ je sedel visoko spošt0'. pod kaprol ali naredi" di frajtar si nas je ^ sodil, če ni bilo raV1" druge višje zverine v
Kdor je bil' v tem " proti mizi našega sol)' veljnika zadnji, ta Je ^ vršiti, kar je že pa("°fS ku v glavo. Kdor bi ^ po sedanji obsežnost'« da sem bil jaz ved'1^ O, ne, takrat smo pili. Saj se nič ne W j pak če je Blažon^ [j Menišije trdila, da J6 Japček najlepši sojdM till farah, je bilo Žf 'j tem, ker Mica ni radodarna s poklo'11, J imela tako dolg, A kaj bom ljudi obje^ J hrbtom.
Kar sem mislil P° J to, da je treba tudj J riški armadi privadi 1 naglo uboganje, d» .J disciplina. Pfc. Iv«"1 | imel nekega dne vS JL oblast čez fante v ..jI Pa je hotel i^JL pravkar prišli od ^.Jj navaditi na ta pre^P i stan, in zakliče:
"Naj se takoj P'J
javi 20 mož za «eK t del°!" ■ ^
Pa ni bilo tist^ okrog njega, kot je ^ čakoval. Drug drtf^j dali jn se suvali s 4 ti pojdi. No, koiič^' vendar zbralo d vaj*' sicer nekoliko kis j 1 javili, da so PripI^! vse ,kar jim bo uk3 gospod Ivan.	J S
Ivan si ogleda ?;fi potem jim pa ^k*2® ' obrazom: "Vi bo?t i< sobi in lahko poWe * dne, kar hočete. ^ ^ obrnil k onim, ki $e ,1 jali za prostovoljk" (i ste šli pa popravU za barako."
ali izbral. Ako nas bodo še nekaj časa "vodili," nam bodo res vzeli dobro ime, ki smo ga imeli vseskozi.
Ako hočete Vi, g. Adamič, podajati kake izjave v svojem imenu, ako hočete pošiljati čestitke komunistom v Jugoslavijo, je to Vaša stvar. Odločno pa protestiramo, da bi govorili v imenu ameriških Slovencev, ker vidimo, da ne veste, kaj govoritje.
Ne silite nas, da bomo morali reči: Bog, reši nas naših prijateljev, sovražnikov se bomo že sami. ..
I raje in še več War bondov pokupili in vsikdar z navdušenjem sodelovali pri vseh naporih naše države za našo skupno zmago.
Glas od podr. št. 32 SŽZ
Za letos so si članice naše podružnice izvolile sledeči odbor: duhovni vodja Rev. A. Bombach; predsednica Frances Perme, '19664 Tyronne Avenue; podpredsednica Barbara Baron; tajnica Eva Majcen, 20250 Tracy Ave.; blagajničar-ka Kiarolina Kaljope; reditelj ica in zastavonošinja Ana Mi-kovič; nadzornice Barbara Baron, Ana Vrhovec in Mildred Stopar.
Cenjene članice naše podružnice ste tem potom prošene, da greste v vseh ozirih tem izvoljenim odbornicam jia roko in tako bomo skupaj delovale, kajti le v skupnosti je moč in napredek.
Posebno pa ste prošene, da redno plačujete svoj mesečni asesment ali članarino. Kajti to je najtežavnejše za tajnico, če zaostajate in zato pa tudi nobena noče prevzet tega težavnega dela. (To smo skoro prisilile, da je še nadalje sprejela.) Če ne boste redno plačevale, bom6 še ob tajnico.
Dalje ste tudi prošene, da se v velikem številu udeležite prihodnje redne seje, ki se vrši v torek 2. februarja ob pol osmih zvečer v navadnih prostorih. Na dnevnem redu imamo zelo važne zadeve, katere moramo rešit. Ena izmed teh je ustanovitev nekakega dobrodelnega kluba, da bomo mogle zopet kaj pomagat državi in j našim fantom-vojakom. Upam, j da se bo vsaka zanimala za to I in prišla z dobrimi nasveti na sejo, saj menda veste, da sam odbor ne more vsega sam na-i pravit in tako potem delo zaostane. Pozdrav in na svidenje,
F. Perme.
New York Times o uporu slovenskega naroda
Neomajna trdnost, borbenost in ogromne žrtve slovenskega naroda vzbujajo čedalje močnejši odmev v svetovni javnosti. Najvplivnejši ameriški list, The New York Times, prinaša danes izpod peresa publicista C. L. Sulzberger-ja na uglednem mestu obširen čla-1 nek, posvečen izključno Slovencem, ki daje žrtvam in trpljenju našega naroda simpati-i čno in pravično priznanje. Resnica prihaja na dan — počasi |začenja svetovna javnost spo-| znavati, da je naš narod vre-; den svobode in da jo kupuje z J ogromnimi žrtvami in zasluga-1 mi za zavezniško stvar. Članek J g. Sulzberger-ja prinašamo v 1 celoti :
j VSTAJA PROTI OSIŠCU PLAMTl V SLOVENIJI Gerilske čete in sabotaža se širijo proti sovražniku, ki skuša utrditi svoje pozicije za
vse večne čase London, 23. jan. V goratem ozemlju od Trsta in Soče do Madžarske, ter od Celovca do hrvaške meje, na ozemlju, ki je domovina preko milijona Slovencev, se ndhajajo sile osišča zdaj v silnem boju, da bi si za večne čase zavarovale ne
valstvo hotelo sodelovati jaško oblastjo tudi le ei teden.
"Zavedati se je treba da partizanski duh ni sart munističen. To je n^ strahotna mešanica koi>; ma in nacionalizma, neK1 sinteza Stalinovih gesel,, ščevih pridig in zdravih a škilli funtov."
Tihotapljenje orožj"
Akoravno poročila o skih gerilcih Slovencem ^ maloštevilnosti njihoveg" roda ne posvečajo mn° zornosti, so vendar oni, ki kažejo največjo v° so zaradi tega ogorčeni širokem mednarodnem ' ostajajo anonimni. NedaV
prejela jugoslovanska pismo iztihotapljeno to ni je, ki zahteva, da ja^ glasi svoje zahteve glecie ške, Štajerske in tržašk® "Z DOKAZOM, DA S0' CI IN ITALIJANI ŽE ij STOLETJA RAZNAR^ LI SLOVENCE."
"Zakaj tako dobrohotj* nati z Avstrijci?" na, pismo. "V zatiranju S1"' se najbolj kruto obna^J kaj ne pregovbrite da bombardirajo Grad«6 Dunaj, Dunajsko NoV° in slična važna in^ij središča? Videti je, kak° velik del angleškega <l8, vedno veroval v lepo P o dobrih Avstrijcih.
(Dalje na 3 strfl»j> d
Ameriško strašno letalo je obtičalo v snegu nekje na AleUskili otokih. To pa je le zmsno kajti moštvo je na delu, da ga izvleče i: snega. Silni snežni viharji zelo ovirajo stružno službo naših letalcev, a naša letala so tako izdelana, da prenesejo tudi največje ovire in stružna služba se vrši kljub še tako slabemu vremenu.
Na sliki vidimo kitajskega vojaka na straži med tem, ko mehaniki popravljajo ameriško bojno letalo. Kitajci so pripravljeni, da vsi in v vseh ozirih kar največ pomorejo
svojim zaveznikom.
PODPIRAJTE -SLOVENSKA TRGOVCE
Hišni posestniki -
si lahka prihranijo veliko vsoto denarja pri plačevanju INCOME TAX ako se računi uredijo pravilno pc zveznih zakonih.
Obrnite se na
odvetnika Wm. J. Kennick
6506 St. Clair Ave. (poles Želetovega podjetja) Uradne ure od 4 do 8 zvečer. V soboto od 10 zjutraj do. 8 zveč. Za druffc ure pokličite HE 2383
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
1943		FEB.			1943	
g		[Tj,	m	H	Fr	Sa »»■i-
U, 7	JL T	2 r«	13 nh	i	I 19	6
X 14	B	s 16	US 117	u 18]	IZ 19	u 20
21	[22	|23	\2A	251	26	27
[28	' —J			LJ		
ZADNJI VEČER
(Črtica. Spisal Fr. Ks. Meško)
DELO DOBIJO
Zakaj je bil previden
J O rajnem francoskem poslan-cn Renandu se pripoveduje tole : I<o je Ranand iz svojega doma v pirenejskih gorah prišel prvikrat v Pariz, si je v neki gostilni najel nekaj sob i(n je takoj plačal najemnino v gotovini 150 frankov. Gostilničar ga vpraša, ali ne želi pobotnice. "Nikakor" odgovori Ranand," tega ni treba, saj je to videl Bog." — "Vi še verjamete v Boga?" porogljivo vpraša gostilničar. — "Seveda! In vi menda tudi?" — "Jaz, gospod, ne verujem!" — '"Tako!" odgovori poslanec, "potem seveda je treba previdnosti; prosim torej za pismeno potrdilo, da ste denar prejeli.
Sprejme se Izkušene Tool Makers Machinists in
Set-up men Tudi ženske
za
Drill Press in
Small Milling Machines
Prednost imajo oni, ki žive Collinwoodu. International Vibration Co. 16702 Waterloo Rd.
(x:
Auto Mechanics
Važno vojno delo. Overhaul, Shop Work.
Plača od ure. C C C Highway Inc.
2347 Ox'ange Ave.
(27)
ženska se sprejme
Želi se dobiti žensko za čiščenje, pranje in likanje. Stalno delo. Pokličite Iv 2460. (27)
Dobra služba
Sprejme se priletno vdovo ki bi varovala dva otroka. Zelo lahko delo in dober dom. Zglasite se na 961 Addison Rd. kjer boste zvedeli naslov. (26)
Za varstvo otroka
Rada bi varovala otroka čez dan na svojem domu. Vprašajte Mary Intihar, 1003 E. 66. Place.	(26)
Soba se odda
Oda se opremljena soba poštenemu moškemu. Zglasite se na 5801 Dibble Ave.	(26)
MALI OGLASI
WIDGOY'S PH0T0 STUDIO
485 East 152nd St.
Se priporočamo za izdelavo vseh vrst slik po zmerni ceni. Odprto ob nedeljah
Prijatel's Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescription Specialista Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 4212
BUY
UNITED STATES
WAR
Hjonds
* AND
STAMPS
MAKE EVERY PAY DAY
BOND DAY
JOIN THE PAY-ROLL ★ SAVINGS PLAN *
AW YORK TIMES O UPORU SLOVENSKEGA
NARODA
(Nadaljevanje z 2 strani)
prite jim oči, da bodo 'videli resnico."
Na stotine Slovencev, italijanskih državljanov, ki se nahajajo v Mussolinijevih vojskah, na vso moč podpira stvar zedi-n j enih narodov. Mnogi tihotapijo orožje in ga dobavljajo geril-cem, drugi pa dezertirajo in se pridružujejo sovražnikom osišča. Več stotin Slovencev, ki so bili pajeti v Abesiniji in Libiji, se je že prdiružilo zavezniškim vojaškim silam na Srednjem Vzhodu. Nek vojak Zedinjenih Držav, rojen v Kaporeto in slovenskega porekla, je bil ujetnik osišča, a pozneje zopet osvobojen v Severni Afriki, trdi, da se nahaja približno 40,000 Sloven-:ev v italijanski armadi in da jih i p w nnlovica v delavskih
FEBRUAR
6.—Društvo France Freše-ren, št. 17 SDZ priredi plesno veselico v aditoriju SND na St. Clair Ave.
13.—Društvo	Cleveland, št. 126 SNPJ bo priredilo v SND domačo zabavo ob priliki 33-letnice obstoja.
14.—Društvo	Ribnica, št. 12 SDZ proslavlja 30-letnico obstanka v avditoriju SND na St. Clair Ave.
20.—Društvo Ložka dolina, plesna veselica v SND.
27.—Društvo	Danica, št. 11 SDZ, plesna veselica v SND.
28.—Ivan	Cankar, predstava
v SND.
MARC
28. — Progresivne Slovenke, krožek št. 3 priredi igro "Vrnitev" v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
APRIL
18. (Cvetna nedelja) — Jugoslovanska pomožna akcija, slovenska sekcija št. 2, priredi dobrodelno* predstavo, katere ves preostanek bo šel za pomoč' našim v stari domovini.
MAJ
2.—Mlad. pevski zbor SDD, Waterloo Rd. priredi koncert v avditoriju SDD ma Waterloo Rd.
A hipoma je postal. Zazdelo se mu je, da v izbi vendar ne bo mogel vstrpeti. In če ga oče ali žena zopet kaj poprašata, kaj jima naj odgovori?
Krenil je torej korak v stran. In polagoma je stopal proti skednju in parnam. Pred ko-larnico se je vstavil. Z napol mižečimi očmi je motril vozove in plug, kakor bi tuhtal, koliko se bode pač skupilo za nje. Cez nekaj hipov je zopet stopal dalje — tja povsem na konec poslopij.
Pod hrastom ob cesti je zopet postal. . . . Listje hrastovo je že rumenelo in se grbilo in zvijalo. Nekako tožeče je za-šumelo, ko je čez poslopjino strehjo pridrvel Wak močnejši sunek vetra. . . . Poedini listi so že odpadali.
Stoječ pod košatim vejevjem velikega drevesa, ki ga je zasadil kak praded njegov, je Zajec še enkrat objel s svojim pogledom poslopja, dvorišče, ves dom — še enkrat, kakor bi se v tihi temni noči poslavljal od rodne zemlje in domače strehe, od starega in ljubljenega bivališča svojega rodu, od dragih krajev, ki je v njih preživel -neskrbne dni rlate mladosti, kjer so mu polagoma pote-I kala skrbipolna leta racške dobe njegove. In oči so se mu pri tem pogledu naplonile s solzami.
Petinštiridesetletni mož se je naslonil na razkavo deblo hrastovo in v temni, tihi noči ! je zaplakal z zadušenim, a bol-jriim in do smrti žalostnim glasom.
In pekoiče solze slovesa od ' rodnega doma so polagoma pol-
bataljonih.
Skupina Slovencev na italijanski obali v Trstu je izdelala načrt, da se takoj po premirju odpošlje slovenskim vojnim ujetnikom v taboriščih v Severni Italiji, v Bergamo in Palamanova, orožje in da se jih nato odpošlje v Gorico, kjer bodo tvorili jedro udarnih čet, okoli katerih se bo moglo zbirati prebivalstvoma prepreči anarhijo, ki bi se mogla roditi iz sedanjih zmešnjav, iz krvoprelitja in sovraštva, katero povzročajo od Italijanov podneteni notranji spori.
zele in zdrkavale po grbavi sko- J rji doli proti tlom, poječ in ro- j seč sveto rodno grudo, rodno zemljo — zemljo najbrž za vedno izgubljeno za rod Zajčev. *
Ko se je mož izplakal, mu je bilo nekoliko lažje pri srcu. Nekako mirnejše se je oziral krog sebe in tja gori na nočno nebo, ki so ga zagrinjale velike in slikovite gruče in skupine temnih oblakov.
Sedaj se je čutil že toliko mirnega, cla si je upal iti v sobo. Da, celo nekako zaželel si je, da vidi zopet otroka in ženo in očeta. In tako se je napotil nazaj proti hiši.
A stopal je vendar še počasi. Sedaj, ko je mislil mirnejše, se mu je zopet vsiljevala misel, ki mu je prihajala zadnji čas tako često: "Kje je moja krivda in kaka je? Da, kaj sem zakrivil, da je vsa ta nezgoda in nesreča prišla name in nad mojo družino?"
In Zajec je poklical samega sebe pred sodbo. Razgrnil je pred seboj svojega življenja dni — in priznati si je' moral, da so bili dnevi polni dela in truda.
"Lenaril nisem. V tem sem nedolžen!"
In pozval je iz mračne pi*e-teklosti razne svoje čine, vsa dela svoja.
"Ali sem pil? — Ne, pijanec nisem bil. Cesto si niti za potrebo nisem privoščil. . . . Ali sem igral? — Ne, kart niti ne poznam . . Ali sem se pravdal in toževal s sosedi? Ne! . . . Ničesar nimam, česar bi se moral sramovati. Ničesar si nisem svest, s čimer bi naravnost zaslužil to kazen. In vendar je prišla — prišla s tako silo in težo!"
In spomin na to nezasluženo nesrečo ga je zopet užalostil. Stiskal ga je k tlom in ga silil k obupu.
A zavest, da tega ni sam zakrivil, da .ni sam izpodkoipal temelja svojemu domu, da ga ni porušil s svojo lenobo ali pijančevanjem ali z dragimi brezplodnimi pravdami — ta zavest ga je nekako dobrodej-no mirila, mu je nekako blažila veliko srčno bolest in olajševala težko butaro.
Dozdaj mu je dušo polnila vedno neka velika,, nema jeza do one mogočne, nebporekljive usode, ki ga je privedla tako daleč, do tega globokega prepada. Dozdaj mu je bilo, kakor bi se moral z vsem bitjem ustaviti ti usodi, se z vso močjo spuntati zoper njo, ji kljubovati do zadnjega diha. ... I
A zdaj uvideva, da vse to nič ne pomaga. In ko je ono veliko in mogočno bolest, ki se mu je nakopičila v srcu in duši ter ga brez nehanja mučila in morila, ko je to bolest izplakal, sedaj mu je lažje. Prostejše diha. Srce njegovo je mirnejše. #
Joža je z nekakim notranjim mirom vstopil v izbo. Na mizi je s slabim in drhtečim pla-menčkom gorela lojeva sveča domačega pridelka.
Neže ni bilo v sobi. Bila je v ku'hinjS. Tam je bila sama s svojo boljo, in s svojimi solzami. Oče Štefan je pri peči (Ire-mal. Ko so zaškripala vrata, se je zdramil ter dvignil glavo.
Motne in zajokane oči je vprašanje vprl v sina. In s tankim in drhtečim glasom je zastokal "Joža — ali si ti? — Moj Bog, kaj bo z nami? Ah, ti moj sveti Bog, kam smo vendar prišli, kam smo prišli!"
Joža ni odgovoril.
Tonček je pri dedovih besedah zaspano in napol odprl oči. A takoj jih je zopet zaprl. Joža je stopil k peči. Kolikor mogoče rahlo in nežno je dvignil sinčka. Ponesel ga je k Mi-nici v posteljo.
(Dalje prihodnjič) --o-
ŽALOST IN VESELJE
Spisi Andrejčkovega Jožeta.
di druzega orodja ne. Kovala sta razne naklepe, kako bi se bilo mogoče rešiti, ali kaj, ker sta bila še premalo znana z napravo tega poslopja; nobenega izhoda nista poznala, ra-zun tega pa so bile tudi krog in krog razpostavljene straže. Okno njune stanice je bilo sicer koj pri tleh in tudi brez vsake zapore, ali držalo je na mostovž, kjer so vedno semter-tje hodili sužnji; tudi jima ni bilo znano, kam drži ta mostovž.
"Prva potreba sedaj je," pravi Lavrencij Alešu, ko sta ležala na trdih tleh in si eden drugemu pogum vnemala, "da se ne smeva dati nikakor okre-niti naj počno z nama, kar hočejo. Najina nepremekljiva volja in ponosno obnašanje bode beja gotovo nekoliko v zadrego pripravilo; tudi ima, kakor sploh vsi takovi vladarji, precej strah pred Evropejci, kar sem zapazil na prvi mah, čeravno se ni \hotel izdati. Ravnati morava kot nama ne bi bilo nič mar, nikakoršne bojazni ne smeva kazati, kajti pri teh ljudeh človek največ opravi, ako kaže neustrašenost in pogum. Ako Bog da, tudi te suž-nosti se bova otela."
"Ali večkrat sem slišal," odvrne Aleš, "da takovi vladarji svoje sužnje za vsako malo reč s_smrtjo kaznujejo, in sicer s smrtjo po dolzih, grozovitih mukah. Jaz sicer nisem strahopetec, nikdar se nisem smrti bal, ali v tej luknji bi mi pa vendar ne bilo ljubo, ko bi me za ped okrajšali, ali pa nategnili na kol."
"Tega menim se ne bo ravno bati, vsaj tako brž ne, ker plačal naji je predrago, razun tega pa tudi brez vzroka nikjer ljudi ne pobijajo. Vem, da bi mu bilo najljubše, ko bi naju mogel zopet prav drago prodati; kolikor sem spoznal, je zelo denarja lakomen. Nisi videl, kako brž nama je ponudil prostost, ako bi se drago odkupila. Čakajte, rekli so že včasih modri možje vse bo prišlo, tedaj tudi nama druzega ne kaže, nego čakati."
Drugo jutro zopet pokliče bej svoja sužnja k sebi. — Aleša izvoli za svojega strežaja. Moral je namreč vsako jutro pomesti sobo, napraviti svojemu gospodu črno kavo, potem pa sedeti celi dan pri durih in čakati, kedaj mu bode vladar pomignil natlačit čibuk ter ga nažgati, ali pa prinesti sadje v majheni košari. To je bilo vsakdanje opravilo Aleševo. Težavno ravno ni bilo, ali dolgočasno za mladega človeka, polnega življenja, kot je bil Alep. Lavrenciju, ki je bil že star in preokoren za strežaja, dal je .drugi posel. Moral je oskrbovati mladega konja, katerega je bil bej ravno nekaj dni poprej kupil za visoko ce-nb, ker je bil žlahtnega arabskega plamena. Trdno je priporočil Lavrencij u, da ga mora dobro gleštati ter ga privajati pohlevnosti, ker je namenjen v dar njegovi ženi, katero je dobil iz Carigrada od svojega prijatelja. Aleš in Lavrencij sta prevzela to novo, ne ravno preslavno službo ter jo opravljala zvesto, kolikor jc bilo mogoče. Edina dobrota, katero jima je skazal njuni gospod, bila je ta, da sta smela zvečer skupaj spati. Tu sts včasih cele noči prečula in eder druzega tolažila. Marsikaj st£ iznašla ugodnega za beg, pa zopet zavrgla, ker se jima ni zdelo.še dovelj varno. Lavrencij j( imel včasih priliko bolj natan ko ogledovati bejevo palačo, al povsod je našel dosti zaprek in upanje na beg se mu je zde lo nemogoče, če Bog ne da ka - ke posebne priložnosti.
'loti 1 so oddirJ'ali z°Pet ji otlej strani, odkoder so
j! j- Aleša in Lavrencij a pa
a! , gnali v mesto v sužnost k
jraot«emu knezu, ali beju, ka-
, j se !menujejo manjši vlada-
,1 ond°tnih dežel. Bejevo po-
zl |nP]e je bilo štirivoglata, zi-
j P ,palača z majhenimi okni,
,£ kr°£ obdana s prekopi
z debelimi koli,
)1; .»n zabiti v zemljo. Zno-
i er Je bllo prostorno dvorišče,
staS?.koračile semtertje raz-
^ ^vlJene straže, sredi dvo-
t jepa Je bila majhena hišica,
5 >n ^anovanje, vsa obra-
, z.gostim drevjem.
t ozn Ze P°staren, velik mož,
v s°eVernega obraza, sedel
j	na krasni prestrogi
,£ n0 1mirno svoj čibuk. Po-
D1 »niki i!-6 mu Približali slu"
, ' ki so pritirali nova ' Poklonili se do tal in
J i if6 križe- - Prsi, v
bej • POpolne udanosti. '1 nn ? je komaj vredne spo-1 1 gled*ti Jih s svojim za-bližal °Česom- Potem se je W . su^njema ter d j al z ' K'asom:
nlst? vidva ptujca in od "
'Od
%ncii0d Prideva," pravi
;Fo Veš ne!*strašeno> "sam " S' ni ^ treba izpraševa-
dixet v,brezvestnega, malo-* svetV eka> kateremu ni-i"1 sli v, Pravice človeštva. Po-
kr-;raiievai ie z
jJ. . ' *> kom imaš opra-Francoza' ki
i roke i Prišla v tolovaj-I aia, i' 7 sva iskala gosto-\ rašeni 80 Pra"cozje ne-i Se t^0«' lahk° veš. Culi" ža,ega h nama ne st0~
Noveli^t ?jega t0Vari" ž nji " Jmk v Algiru, da se
ntj khl111 dosti šaliti, P°ve" P j«, "Ko ondotni gorski na-
\ g0t0V0 ved0> da s
■t 'k- GlPl-n! dobro uganjati
pjeg toraJ. da si ne na-svoj3h mo"
;; Sevata tedaj od me-' • 'ko . DeJ- katerega so ne-^ SE??116 kavrencijeve
V^idva uesede-Pustit evava' da naJu
t do daš spremstvo ' ' ^ k'.i, m°rj'a> kJer dobiva anc°sko ladijo." Tita. da m°rem storiti, po-M8to J; Sem vaju kupil za
' RiJi jastr°v."
d i ^'dva „
Vne od f e Menjava le za zahtevan j a." ' ° zf* nadaljuje bej, > p8to povita odkupnine
( Goto'Jastr°v, izpustim va_ .
in ?ata v Algiru pri-LSor°d«ik*k01\mi P°vesta>
bot* nosji i P1Sita -iim> in
I'' Wne e dVe
116 tam denar- drugi pa a le v„Za stavo, dokler se
1 r«Cntta; Ak0 je brat
)0 do * ako m°g°čen,
J^trov" Prizad'ial° Pet
iaVm"rja »e. To bi bila ! vlada" naju" Ako si po-IUfa' ki tp01skal
onega naju Prodal.
to ni Jah Vaj denar-
Ci^daj ^ mar."
'1 kratko I m°ja sužnja," J6 «tran° beJ ter Se jezno /phfsuV.
eP Aleif1 ,Zam°rci s'o od-/ V ša.ln Lavrencija v «?>lainVOglato sobo, ki O0 okno.—Vro-i"i v> Je ^ sledila hladna J *ivaloJe Postaj mirno, vse
ti Vrencii P°koj, le Aleš
( >a. e;i8ta mo^la zatis-^ Sta bila -
'e	rta
■i hv ' kJer i? " ;el1' v daljni
"J k '^ kpH 36 8ijal° ma"
'' 4Sta >^ ldai rešiti se. Le-^ hilo S ^ ker po-
nikakoršne in tu-
ŽENINI IN NEVESTE!
Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec
papirja in črk.
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Ave.	HEnder»on 0628
Stal je tu ter čakal, dokler bi ne ugasnila zadnja luč; pono-čni veter mu je napihoval plašč, netopirji so frfotali okoli njegovega bledega meniške-ga obraza.
"Ce bi te še ne poznal, morilka, ki sem ti ubežal, sedaj te poznam do dna!" je siknil. "O človek, ki nosiš suženjsko obleko, katero sem nosil tudi jaz, udari te Bog, ki ga izkušaš in se upiraš mojemu dragemu gospodu,. ki je za Jezusom najboljši izmed človeških otrok. V kužno gnezdo boš romal, ;da nas boš vse okužil, in pri tem ti naj pomaga vlačuga, ki se ti je tako sladko nasmejala. Le stori to, povem ti: dalje, kakor do vislic, ne prideš."
V župnišču je ugasnila zadnja lučica. Na temnih potih so nevidno molili pobožni dekliški glasovi, ki so pojemali v vetru.
Kakor se je nekoč v temni noči plazil izdajalec Judež Iš-karijot čez potok Cedron, tiho kakor senca se je priplazil skozi cerkvena vrata odpadnik Kern ter se je potem podal v Vogelzang, stanovališče mestnega sodnika.
X.
Onstran mestnijh okopov stoji mogočni sodnikov grad, če-gar vogelni stolpi in slemena kipe proti nebu v temno noč. Grajska okna so nocoj še razsvetljena ter zro kakor velika svetla očesa doli' v mesto, kjer še ni zamrlo v ponočnem miru votlo, tesnobno in plašljivo šumenje in vrvenje.
Na sodnikovi pisalni mizi gorita dve voščeni sveči. Po trdem, težkem dnevu, ob katerem si ni privoščil'niti trenutka počitka, dela sodnik še v pozno noč: Piše pisma raznim možem, ki jih imenuje za kužne komisarje. Samo strupenim lu-teranom zaupa to službo. xPri sveti Krvi! Nikoli več naj kak katoličan ne opravlja v Štaj-ru zaupne, častne službe! Nikoli več ne!
Kakor vihar v skalnatih gorah razsaja srd v Hendelnovih prsih. ... Ti katoličani, predvsem pa ta menih Albert, ki je prvi in edini obrizgal njegovo kužno postavo s svojim jezi-
Preizkušena zdravila proti glavobolu
MandePs Headache Tabs
1.	Ustavi glavobol
2.	Uredi želodec
3.	Ojači živce
4.	Odpomoč ženskemu zdravju
CENA 501
MANDEL DRUG STORE
SLOVENSKA LEKARNA 15702 Waterloo Rd. CLEVELAND, O.
Pošiliamo jtudi p_o pošti
kom, ki je strupenejši kakor gadov, kakor modrasov jezik.
"Hendel, kakor gore te bo težil dan." Tebe bo težil, far! Le pazi, papeški psovač! Samo ena kapljica še, in mera bo polna — potem pa kliči svojega Gospoda Boga in svojo Marijo, vse bo zastonj!
V svitu gorečih sveč nekako čudno izgleda soba, povsem drugačna, kakor po navadi. Zdi se, kakor bi letale spake nad omaro, pa to so le izrezani listi na slemenu; zraven srepo zre ženska glava z dolgimi lasnimi trakovi na moža ob pisalni mizi, to je vrat harfe.
Tudi mož ob pisalni mizi je ve3 drugačen, kakor po dnevu. Na črnobradatem obrazu se mu svetijo oči, kakor bi bil zel duh, in od smaragda na njegovem prstu odseva skrivnostna ognjena lisa, ki se trese na stropu. . . .
Nekoliko sob od njegove delavnice proč je spalnica, ki je nocoj še razsvetljena. Zakon ska postelj je postlana in pla volasa Helena leži zakopana v flamske rjuhe in francosko svi-ter pritiska na svoje srce drobno deklico, kakor bi jo hotela obvarovati pred — bognasva-ruj — črno smrtjo.
Tiho se plazi hišna skozi sobo, ki jo medlo razsvetljuje oljnata lučka, ki brli v zlatem kozarcu. Previdno drži lopatico nad plamenom, v katerega vliva iz kristalnate steklenice rožno vodo. V ognju bolščijo zlate solze, dragoceni jantarjevi biseri, in po sobi' se je razširjal mameč vonj, čegar vsaka unča velja najmanj cekin.
Gospa v postelji vzdihuje: "O, to še ni pravo, treba je še nekaj zraven. Pa se ne morem spomniti, česa še manjka. Pa sem za gotovo slišala od svoje babice? tri-stvari je treba žga-ti, da dim prežene kugo. Jantar, rožno olje — oh! Ne pade mi v glavo," je vzkliknila. Potem je tožila ženska, ki je ležala v postelji cvetoča kakor roža, da ima mrzle noge in da jo tišči v prsih. . . .
Oh, sedaj ji je prišlo na misel. Pravi safir, ki ga je tre ba nositi za vratom, obvaruje pred kugo. "Cilka, prinesi mi moje nakitje . . . ne, pokliči sem mojega soproga! Noičem spati brez njega . . . oj, zakaj ne pride . . . mene je strajh in groza . . . li naj sama tu obupam?"
Hišna je položila svoji roki na prsi in se je tresla groze, ko se je plazila proti sodnikovi pisalni sobi.
"Milostivi gospod," je šepetala, "milostiva gospa prosi."
"Kaj hoče?" je osorno vprašal sodnik; tam v stran je prisluškovala Helena v postelji . a kako ljub ji je ta glas, če je tudi rezek in osoren. . . .
'Naj počiva," je nejevoljno rekel. "Imam opraviti. Li sedi?"
"Ne, v postelji je," je šepetala deklica.
"Naj torej spi." Držal je pero v roki ter je prisluškoval proti oknu, ob katerem so šumljala pomladna drevesa. S studom in grozo je ravnokar slišal zvoniti katoliške zvonove, zdelo se mu je, da začenjajo vnovič. Pa se mu je samo zdelo.
'Sicer pa povej mi, kakšno smrdljivo šaro pa zažigate tam —. Smrdi do sem — da je groza!"
Deklica je jecljala "Rožno
vodo — in jantar.--Proti
kugi!"
Zadri se je nad njo "Odprite oknaj V taki strupeni sopa-
jo mora dobiti, kdor je še nima!"
Hišna se je hitro odstranila. Sodnik je zavihtel zvonec, morsko vilo; rezko je šinil njegov glas po mrtvi hiši.
Tresoč se je ponižno pristopil služabnik. Hendel mu osorno pravi:
"Je-li moj sin, lajtnant, že ?"
Toda v tistem hipu zapeketa-jo spodaj pod drevesi kopita, prav sedaj brzo prihaja. Po stopnicah gori odmevajo glasni, bojeviti koraki. Ves zaso-pen stopi Henrik v sobo.
"Tukaj sem, oče, kaj zapovedujete "
Oče pravi: "Mnogo, čuj! Danes te pa zares podim okoli, kajneda?"
Potrepljal ga je po rami. "Si li truden?" "Kaj še, truden. V Line vam jašem, če hočete." • i
"Imenoval sem komisarje zoper kugo. Tu so pisma, in imenovanja zanje; samo tebi
jih izročim, ker je strogo zaupna zadeva. Do polnoči jih morajo imeti v rokah."
Henrik je vtaknil pisma v ne-drije.
"Do polnoči; malo časa je, pa bo že šlo," je odvrnil Henrik.
"Imenovani gospodje nlaj pridejo jutri zjutraj ob šesti uri pi-ed katoliško župno cerkev, ki jo bom dal zapreti in z mojim pečatom zapečatiti. Ob pol osmih pa bomo sodili ono deklo, ki je baje izvršila deto-mor, saj veš. Po sodbi ostane svet skupaj, da se posvetuje o varnostnih naredbah zoper kugo. Vse to stoji v pismhi. Notri stoji tudi, kar moraš še posebej ustmeno povd?ftiti, da bodi prva in zadnja skrb komisarjev, da kar najstrožje pazijo na papeško zalego. Ti psi so sklenil',i, okužiti mesto. Povej jim o nagnusnem sklepu, v procesiji nesli v mesto okuženega mrliča. Dobro postavi besede, saj znaš. Naj skrbe za svoje
življenje in naj se ne obotavljajo stopiti na prste tej sramotni sodrgi!"
Mladi človek je pogledal svojega očeta in je polglasno rekel : "Je-li bil to vendarle kužen mrlič?"
"Gospodje papežniki so si stvar dobro zamislili," je za-smehljivo rekel Henrik. "Gotovo so hoteli," da bi se mi krivo-verci nabasali s kugo, da nas bo v večjo čast in slavo božjo mesto rešeno, da se bodo potem zopet po mestnem trgu izpre-hajale svinje, po mesnicah pa podgane, kakor se je godilo
pod katoliškimi gospodarji."
"Saj res! Menihi pa s skrinjami za odpustke!" se je mogočno zasmejal sodnik.
"Ti!" ga je nakrat hripavo vprašal, medtem ko je dušil jezo, ki ga je močno grabila. "Slišal sem zvonenje. Kaj so zopet počeli? So li imeli božjo službo "
"Ne vem," je odvrnil mladi mož. "Baje jim je nekdo pridigal, potem pa so zopet molili raznovrstne litanije — tako vsaj se mi je reklo."
"Pridigal! Albert!"
Sodnikove oči so streljale
Ameriški marin, Pvt. Frank Messaro iz Edgewater, N. J. se zadovoljno smeje, ko razkazuje japonsko zastavo, katero je zajel na Guadalcanalu. Poleg njega pa je videti še nekaj drugih vojnih spominkov, katere namerava ■odnesti domov.	_ _
^iiiii¥nini«	..................it]iiiiiiiiiiiitJiiniiiHiiitiimmiuiiOHiiiiiHinutti|
VSE VRSTE MODERNEGA
j ZOBOZDRAVNIŠTVA
po najbolj zmernih cenah in na kredit
I Eden najfinejših in najbolje opremljenih uradov v severovzhodnem
1 Clevelandu, pripravljen postrečl paeijentom z najnovejšimi metodami v
1 PLOŠČAH - IZRUVANJU - PLOMBIRANJU - MOSTOVIH -
1	Čiščenju — x-žarki — plin — analgesia
1	DR. S. L. S PIK E L L
vogal St. Clair Ave. in 105 St.
(Nad Standard Drug Store — vhod na E. 105. St.)
Tel. GL 3322. Ure: dnevno 10 dop. do 1 pop; 2 pop. do 8 zveč.
| .........................................iiiiiicauiiimmmim........niitmuimamimmiiHH.......................................
Finančno poročilo stanja
North American Bank Co.
Cleveland, Ohio
31. decembra, 1912
PREMOŽENJE:
1941	1942
Gotovina na rokah in v bankah.......... $ 487.,935.56	$ 930,892.82
U. S. vladne obligacije......................... 632,532.83	524,695.74
Posojila in diskonti .............................. 649,416.23	863,724.45
Drugi bondi in sekuritete .................... 320,547.35	275,483.96
Drugo premoženje .............................. 6,830.21	7,386.66
Skupaj .......................... $2,097,262.18 $2,602,183.63
OBVEZNOSTI:
Osnovna glavnica ................................................................$ 100,000.00	$ 100,000.00
Capital Debentures ..........................................................70,000.00	65,800.00
Rezervirano za Capital Debentures,
obresti in odplačila .....................................379.46	3,677.45
Preostanek in nerazdeljeni dobički ....	66,988.05	67,417.21
vloge ..............................1,668,068.28	2,015,522.78
Javni skladi .......................................... 180,000.00	339,614.36
Druge obveznosti ....................................................................11,326.39	10151.83
Skupaj ..................-....... $2,097,262.18 $2,602,183.63
Sekuritete v vsoti $336,460.25 so obvezane za varnost javnih skladov, kot dopuščeno po zakonu
ČLANI FEDERAL DEPOSIT INSURANCE CORPORATION
Člani Cleveland Clearing House Association
Ako iščete delo v kaki tovarni, ki izdeluje vojne
potrebščine
NE POZABITE NAJPREJ POGLEDATI V KOLONO NAŠIH MALIH OGLASOV!
• SKORO VSAK DAN IŠČE KAKA VOJNA INDUSTRIJA TE ALI ONE VRSTE DELAVCEV
VOJNE INDUSTRIJE, KI OGLAŠAJO V TEM DNEVNIKU IŠČEJO ... POMOČ!
Kadar vprašate za delo, ne pozabite omeniti, da ste videli tozadevni oglas v Ameriški Domovini
JUNAKINJA IZ ŠTAJRA
PREVEL DR. JOS. JERšE
VSE KARKOLI
se potrebuje od zobozdravnika, bodisi izvlečenje zob, puljenje zob in enako, lahko dobite v vaše polno zadovoljstvo pri dr. Župniku, ne da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar vam čas dopušča. Uradni naslov:
DR. J. V. ŽUPNIK
vhod na 62. cesti, Knausovo poslopje. (Jan. 28, Feb. 1, 4)
blisk in ogenj.
"O čem je pridigal?" j® nel. "Li ne veš? Li nisi 1» tri?"
i "Nočem prisluškovati. | vitko roko odbijajoč oi j Henrik. "Prisluškujejo N j. . . Kaj me brigajo nji^ i si. Še nikdar nisem bil \ liški cerkvi in tudi niW poj dem, kakor ne mai'^ gledati koščenice."
"V vojnih časih vohun| pov, lahko je junak," Je.j liko nejevoljno odgovou (Dalje prihodnji^'
Ali iščete delo?