Pod klop metati znajo liberalci. Kder imajo liberalci večino, ondi se godi tako: ,,naložimo kmetskim prebivalcem dolžnostij in bremen, kolikor le moremo, mestnim pa, ker so ti narn največja zaslomba, nakloninio, kolikor le iuogoče, političnib predpravic in gmotnih dobrot". Tako je delal oče avstrijskemn liberalizmu, bivai ministeiScbmerling, odkazavši trgom, mestom, trgovskim in obrtnijskim zbornicam ve6 poslancev, nego bi jim po atevila prebivalstva, po davkovskib doneskih Slo. Tako delajo ae den denesnji verui njegovi sino^je, liberalni poslanci, povsod, kder iniajo večino. V štajerskem zboru v Gradci gospodujejo nemški liberalci. Zato se ni čuditi, ako slišimo, kako na proanje in zahteve iz mestnib itd. okrogov zvesto posluaajo. Gradcu ua primer pla6ujemo vsled tega še na dalje nteatei", vzdržujemo nfeuerwachterjeu, a moramo žalostni in žaljeni gledati, kako se 7edno prezirajo prošnje, želje in zabteve iz kmetov. Štirnajst slovenskih srenj iz kozjanskega okraja, petnajst nemških srenj iz lipniškega okraja prosilo je, naj se odpravijo ali vaaj preatrojijo okrajni zastopi. Kaj je storila liberalna večina stajerskega zbora v Gradci ? No, vrgla jih je pod klop. Vrhu tega pa ae sklenila paragraf, valed katerega bodo' okrajni zastopi še menje ugodni kmetom in še bolje tfr roko mestjanom itd. Sklenili ao namre6, da ima v skupini najviae obda6enih obrtnikov vsak volilno pravico, naj stanuje Bog vedi kde dale6 zunaj okraja. Dalje vložilo je 679 nemških kmetskih sreuj prošnjo, naj se jim aolaka bremena polajsajo in šolstvo ski6i na 6 let ter uvedejo koristne nedeljske šole. Bilo je zastonj. Liberalci so rekli, da to ne gre pred dežclui zbor ter so vse proanje zopet vrgli pod klop. Zopet je iz nemškib kmetov 700 prošenj došlo, naj 8e ne ženijo nemaniči, postopa6i, dekle in hlapci, meni nič tebi nič, na škodo srenjam, javnej nravnosti in poštenemu krščanskemu živIjenju. No, in tudi te prošnje vrgli so liberalni gospodje pod klop rekoč, da ne gre človeške svobode kr6iti, kar je se ve tukaj le pusta in prazna beseda. Zgodilo je se to v 11. seji deželnega zbora dne 30. junija 1880. Omenimo pa tukaj veselega srca, da so vsi naši slovenski poslanci glasovali, naj bi se prošnje kmetov uališale. Zlasti g. Herman je v daljnem in izvrstnem govoru liberalce temeIjito in pošteno oklestil o6itajoč jim, koliko budih nasledkov je uže imelo to, da so 1. 1868 odpravili prejšnje političuo dovoljevanje k ženitvi uemani6ev. Nasvetoval je, naj se prestopi na staro navado nazaj. Tudi g. dr. Dominkuš je se krepko potejrnil za koristi kmetskega stann ter tako gotovo ustregel svojim slovenskim volilcem. Jedro njegovemu vrlemu govoiu biloje: krivičnojesrenjam vedno dolžnostij in bremen nalagati, a nebenib pravic priznavati. Toda kakor smo uže rekli, bilo je V8e zastonj. Liberalna večina je bila gluha in slepa za najopravičenejše prošnje kmetekega prebivalstva. Vrgla jib je brezobzirno pod klop.