^oStnina plačana v gotovini
Maribor' fbreSr7. h6vemljra 1033
štev. 253
Leto VII. (XIV.
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Urednlitvo In uprava; Maribor, Ooapoeka trta 11 / Telefon urednlitvn 244*0, uprave 2468 Izhaja razen nedelje In praznikov veak dan ob 16. url / Velja mesečno prejemati v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po eenikn / Oglaae sprejema tudi oglasni oddelek Jutra" v Ljubljani t Poštni čekovni račun M. 11409
JUTRA
99
BS338B
Prsti italijanskega imperializma na Malti
RAZVOJ ITALIJANSKE PROPAGANDE IN ANGLEŠKA OBRAMBA.
i Ptok Malta z okoliškim otočjem, ki ®zi med Italijo in Afriko in je že od leta 00. angleška posest, je zadnje dni ^Pst stopil v ospredje evropskega zaganja. Otočje meri le 316 kvadratnih 'lometrov, a šteje okoli 240.000 prebiralcev. Domačini so tako po rasi ka °r tudi po jeziku velika mešanica ^astarih grških, italijanskih in arabskih jjoseljencev. Malteški jezik štejejo Ita-Jani med svoja narečja, v resnici se Pa morajo Italijani sporazumeti samo z jjnimi Maltežani, ki so se v šoli ali kje rugje naučili knjižne italijanščine. Očito * torej, da Maltežani niso Italijani, to-a dolgotrajna italijanska kultura priza-evanja na Malti je rodila kljub temu njimi nekakšno italijansko k u 1-Urno in s tem vsaj deloma tudi na-'Analno orientacijo. Vendar ni ka-a'a Italija do fašizma nobenih nepolnih aspiracij na Malto; zadovoljevala se je s kulturnim delom. Z ustanav-janjem italijanskih šol in drugih zavo-:°v, se ji je posrečilo napraviti na Malti lfalijanščino za jezik inteligence in sploh »nobel« govorico. Na ta način bi se “togel položaj Maltežanov vzporediti s p°ložajem Slovencev na Koroške m,
. 3e_r so Nemci našim ljudem v teku sto-et’i vsilili dvojezičnost in jih naphalo oslabili ter duhovno podjarmi-'• Isto so Italijani napravili n. pr. tudi z e n e č a n s k i m i Slovenci in F u r 1 a-! ki se danes prištevajo sami k Italija-0rn- dasi to nikakor niso.
Italbansko kulturno akcijo na Malti je angleška liberalnost ne samo omogočala, ampak jo je nehote celo p o d p i-r a l a. Anglija je dala tej svoji izredno Važni koloniji avtonomijo, skoraj slično Položaju dominiona. Na ta način se je Malta sama upravljala, imela je svoj par kunent, vlado in upravo, nad katero je ffal le angleški guverner. Vendar je oilo sodelovanje med Maltežani in An-?toži nemoteno, dokler se v Italiji ni po-!avi! fašizem, ki je priključil kulturni akciji na Malti še italijansko politično, "edentistično akcijo. V italijanskih šolah “a Malti in na italijanskih visokih šolah v -Italiji vzgojena mlada malteška i n-fe 1 i g e n c a se' je dala kmalu ogreti za ‘tolijanski fašizem in s tem tudi za polifoni nacionalizem, od katerega je bil do Iredentizma potreben samo še en sam korak. Ta inteligenca je uplivala z demagogijo tudi na ostalo prebivalstvo, in toko se je zgodilo, da je malteška konservativna stranka, ki jo je vodil lord 1 r i c k 1 a n d, pri volitvah propadla in dobili večino italofilski nacionalisti, fašistični iredentisti.
Liberalna Anglija je dopustila tudi njihovo vlado, toda le prekmalu se je pre-
pričala, kam so usmerjeni njeni pravi zadnji nameni. Iredentizem je postal poslej odkrita politika malteške italofil-ske nacionalistične vlade. Prva posledica je bila, da je London omejil njen delokrog in kompetenco ter vrgel obenem tudi iz šol italijanščino, katero ie zamenjala malt.eščina poleg angleščine kot prvega jezika državne uprave. Toda vlada je znala tudi še potem najti pota in načine, da je mogla nadaljevati svoje razdiralno delo. Omogočila je italijanski napadalni šolski družbi »Dante Alighieri« ustanavljanje zasebnih italijanskih otroških vrtcev, ljudskih šol in gimnazij, obenem pa še številnih kurzov za mladino in odrasle. Na Malto je prišlo več sto italijanskih učiteljev m profesorjev iz Italije, ki je vse to delo tudi bogato financirala. Da so bili ti italijanski zavodi obenem tudi legla za širjenje fašizma in iredentizma, ni treba posebej naglašati. Položaj je postajal tako od dne do dne nevzdržnejši, in naposled je morala Anglija seči po skrajnih obrambnih sredstvih. Ukinila je malteško ustavo, prisilila vlado v La Valetti, da je odstopila, in spremenila otok zopet v angleško kronsko kolonijo. V zvezi z vsem tem je zatrla tudi vse razdiralno delo italijanskih napadalnih organizacij.
Da je ta spor močno ohladil medsebojno prijateljstvo Italije in Anglije, je razumljivo, vendar bi bilo pogrešno izvajati iz tega predalekosežnejše sklepe. Uradna Italija se bo gotovo varovala vsega, kar bi spor med Anglijo in malteškimi iredentisti spravilo kakorkoli na področje spora med Rimom in Londonom. Važen pa je nastali položaj za bodočnost, ker bi utegnil močno u-pli vati na angleško politiko v Sredozemskem morju. Pomisliti moramo namreč, da je Malta poleg Gibraltarja, Cipra in Sueza najvažnejša veliko-bntanska postojanka v Sredozemlju. Samo dokler ima Velika Britanija Malto in na njej močne utrdbe, veliko posadko in številno vojno brodovje, ki ga more v primeru potrebe naglo odposlati kamor hoče, je njena pot v Indijski ocean, v Indijo, vzhodno Azijo, Avstralijo in Novo Zelandijo popolnoma prosta in var-n a Da bi Anglila mogla spričo tega kdaj odstopiti Malto Italiji, je popolnoma izključeno.
Italijani tako nikoli ne bodo dosegli svojega namena, njihovo rovarenje na Malti je pa vendar zadosti značilno, ker nam dokazuje, da fašizem ne iztega prstov samo po jugoslovanskih, albanskih, grških in francoskih, marveč tudi po angleških pokrajinah. In povsod se poslužuje istih zahrbtnih metod!
GORING JE DOPOTOVAL K MUSS OLIMJU, DA PRIPRAVITA NOVO AKCIJO, PO KATERI NAJ BI VELESILE REŠEVALE RAZOROŽITEV. NEMČIJA IN ITALIJA VODITA SKUPNO, DOGOVORJENO POLITIKO
RIM, 7. novembra. Včeraj sta prispela z letalom semkaj pruski ministrski predsednik G o r i n g in hesenski princ Filip, zet italijanskega kralja; ž njima je prispel tudi pruski pred-sedstveni podtajnik K o r n e r. Zatrjuje se, da sta Goring in princ Filip dopotovala v Italijo v važni politični zadevi. Gre baje za prizadevanje Nemčije, da bi zopet dosegla moč nejšo podporo fašistične Italije v boju za enakopravnost.
LONDON. 7. novembra. Naglo in nepričakovano potovanje pruskega ministrskega predsednika Goringa v Rim je vzbudilo v tukajšnjih političnih krogih veliko presenečenje. Rimski poročevalec »Morning Poste« poroča svojemu listu, da je to potovanje
Goringa in njegovo konferiranje z Mussolinijem, spravilo zopet v ospredje nadaljevanje razorožitveuih pogajanj. Goringu je bilo od berlinske via-de naročeno, naj izjavi v Rimu, da je Nemčija pripravljena zopet sesti za posvetovalno mizo, če dobi zadostna mirovna zagotovila in če se ji prizna faktična enakopravnost kot velesili. Če se bodo Gbringovi rimski razgovori zaključili z uspehom, potem bo takoj po nemškem plebiscitu, ki bo 12. t. m., sklicana konferenca zastopnikov podpisnic pakta štirih, ki bo sklepala o nadaljnjih ukrepih. V Londonu menijo sploh, da vodita Nem čija in Italija v razorožitvenem vprašanju skupno dogovorjeno politiko.
Posledice svetovne krize poljedelstva
KRITIČEN POLOŽAJ ZARADI ODPORA FARMERJEV V AMERIKI. PADEC CEN AGRARNIH PRODUKTOV PO VSEM SVETU.
Trgovinska pogajanja med nami in Italijo
V BEOGRADU UPAJO, DA SE BO DOSEGEL PAMETNE IN UVIDEVEN SPORAZUM, KI BO KORISTIL OBEMA DRŽAVAMA.
BEOGRAD, 7. novembra. Sinoči je odpotovala v Rim delegacija našega trgovskega ministrstva, ki se bo pogajala z Italijo za novo trgovinsko pogodbo “ied obema državama, zlasti pa glede ‘Vega izvoza živine in mesa. Italija namerava namreč znova zvišati uvozne ca-fine za to blago. Pogajanja bodo važna,
"er bodo od njih izida odvisni vsi naši bodoči trgovinski odnošaji z Italijo. Trgovinski odnošaji med obema državama s° bili doslej zgrajeni na pogodbi iz leta 19?4. in se do aprila 1. 1932. niso bistve-spremenili. To je bil najboljši dokaz, sta obe državi za svobodno izmenja-v° blaga. Toda v mesecu marcu je zah-tovala Italija iz agrarno-protekcionistič-
NEWYORK, 7. novembra. V petih farmarskih državah je položaj še vedno napet. Guvernerji teh držav se mude v WashingtO!iu in nagovarjajo predsednika Roosevelta naj bi ugodi! njihovim željam, toda predsednik noče ničesar slišati in pravi, da bi bil to polom vsega načrta o ekonomski obnovitvi. Predsednik Roosevelt je pripravljen samo na neke manjše kompromise, po katerih bi se trenutno zboljšal položaj farmerjev. Ne stavka jo pa . še vsi farinerji, vendar se prve posledice že občutijo. Poljedelske organizacije v 21 državah so sklenile sklicati konferenco, na kateri bo spričo današnjega položaja prav gotovo proglašena splošna ofenziva na celi črti, in sicer najprej generalna stavka vseh farmerjev, nato pa pohod na Wa shington. Kako se bo predsednik Roosevelt rešil iz tega mučnega položa-
ja, ni znano, toda situacija je nevarna in bodo hude posledice neizogibne.
PRAGA, 7. novembra. Po objavi statistike cen na veliko, so v primeri z letom 1913. padle cene na Češkoslovaškem za 33 odst. Listi objavljajo primerjalno statistiko svetovne trgovine na debelo in konstatirajo, da je padel indeks cen v primeri z letom 1913. v USA za 13 odst., v Franciji za 18 do 19 odst. v Italiji za IS do 19 odst., na Nizozemskem za 51 odst., v Belgiji za 42 odst., v Švici pa za 57 odst. Največji padec so doživeli agrar ni produkti in sicer so padli v Argentini za 70 odst., v USA za 60 odst., na Madžarskem pa za 45 odst. V mno gih državah je velika razlika v cenah med trgovino na drobno in trgovino na debelo. Tako je n. pr. v Belgiji padel indeks pri veliki prodaji za 40 odst., v maloprodaji pa samo za 16
nih razlogov zvišanje uvozne carine na živino in meso. Jugoslavija je na to pristala, a Italija je sedaj sklonila povečati tudi še nove carine. V tukajšnjih krogih se naglaša, da je bila Jugoslavija s to politiko Italije precej oškodovana, da pa ima škodo tudi Italija sama, ker je Jugoslavija močna kupovalka italijanskega blaga. Sedaj se upa, da se bo dosegla u-godna rešitev na temelju uvidevnosti, ki bo v interesu obeh držav._____•
LITVINOV V AMERIKI.
VVASHINGTON. 7. novembra-. Ruski komisar za znnarje zadeve Litvinov je danes prispel v Newyork in se takoj-odpeljal dalje v VVashington. Roosevelt ga bo sprejel v četrtek.
Rekonstrukcija italijanske vlade
RIM, 7. novembra. Agencija »Stefani« poroča, da je kralj sprejel ostavko admirala Slrianija kot ministra mornarice in maršala Baibe, ministra avijatike. Istočasno je bila sprejeta ostavka njunih državnih podtajnikov. Obe ministrstvi sta poverjeni Mussoliniju, General Valle je bil imenovan za novega državnega podtajnika avijatike, admiral Cavagnari za podtajnika mornarice, med tem ko je bil maršal Balbo imenovan za guvernerja Libije namesto maršala Badoglie. Admiral Sirlani bo prevzel predsedstvo ravnateljstva kovinarskih podjetij v CognI.
Tudi neosocialisti izključeni
PARIZ, 7. novembra. Po poročilih »Ha-vasa«, Se socialistični svet po dolgotrajni in živahni debati sklenil izključiti iz stranke Renaudela, Marcueta, Cayrela, Montagnana, Deata, Deschizeauxa in La-fonta. Za izključitev ie glasovalo 3046 članov proti ie bilo samo 863, dočim se ie 101 član vzdržal glasovanja. Zastopnikom pa, ki so glasovali za načrte vlade ob padcu Daladierove vlade je bil izrečen samo ukor. Izključeni neosocialisti so sklenili s svojimi prijatelji osnovati
novo stranko, katere ustanovni kongres bo 3. decembra. To je po izključitvi levičarjev že druga cepitev.
POLOŽAJ KAKOR L. 1913.
BRUSELJ, 7. novembra. Ministrski predsednik de Brouqueville je imel na nekem katoliškem shodu govor, v katerem ie izjavil, da je 15-letno mednarodno sodelovanje rodilo take uspehe, ki so slični položaju leta 1913. Zaradi tega posveča vlada vso pažnjo predvsem obrani bi državnih mej.
TUDI ARGENTINA PRIZNA SOVJETE.
LONDON, 7. novembra. Iz Buenos Airesa poročajo, da se v tamkajšnjih političnih krogih naglaša, da se bo v primeru, če bo kongres USA izglasoval diplomatsko priznanje sovjetske Rusije, pričela tudi Argentina pogajanja v isti smeri s sovjetsko vlado.
, ČEŠKOSLOVAŠKI PRORAČUN.
PRAGA, 7. novembra. Novi češkoslovaški državni proračun predvideva 7 milijard 630 milijonov kron izdatkov in 7 milijard 631 milijonov dohodkov.
POHOD LAČNIH NA PARIZ.
PARIZ, 7. novembra. Okoli 10.000 brc-poselnih industrijskih okrajev Lille in Va lencienne se pripravlja na pohod lačnih na Pariz. Oblasti še niso ničesar ukrenile proti tej nameri.
Dnevne vesti
Prijateljem češkoslovaškega naroda!
Mariborska JčL ima za svojo pose-strimo ČJL v Brnu, eno daleko najslavnejših lig na Češkoslovaškem. V prijetnem spominu nam je še njen številni obisk v Mariboru začetkom julija t. 1. pod vodstvom njenega predsednika prof. inž. Vlad. Filkuke, našega častnega konzula v Brnu in znanega njenega tajnika Stan. Janka. (Tiskano brošuro s slikami, ki poroča o tem njihovem izletu v našo državo, dobe interesenti pri tukajšnji JČL od sobote dalje.) V glavnem po njih zaslugi si je ta naša posestrima, ki ima preko 600 rednih članov, uredila v počitnicah sredi Brna (U solnice 11) svoje društvene prostore ter ustanovila tudi svojo knjižnico, katere namen je, nuditi svojim članom jugoslovanska literarna dela v originalu.
Da podpre njena idealna prizadevanja, se je odločila tukajšnja JčL pomoči svoji posestrimi pri ureditvi slovenskega dela njene knjižnice na ta način, da pri prijateljih češkoslovaškega naroda ter svojih članih in prijateljih zbere nekaj naših literarnih del in ji jih pošlje. Zato vse te prosimo, da pregledajo svoje knjižne omare, kjer imajo gotovo več dublet naših pesnikov in pisateljev ali pa tudi sicer lahko pogreše kako literarno delo, ki ga več ne rabijo, ter se nam javijo bodisi po telefonu št. 2266 v uradnih urah v pisarni predsednika ministra dr. Vekoslava Kukovca, ali tajniku prof. Antonu Ovnu na klasični gimnaziji. Knjigi naj po možnosti tudi sami napišejo primerno posvetilo in svoje ime. Liga bo potem po slala po knjige svojega zastopnika do petka zvečer, ker se tajnik Janek v soboto že odpelje v Brno in jih vzame s seboj. Omenjamo še, da priredi Liga v Brnu tečaj slovenskega jezika in mnogo pomaga našemu tamkajšnjemu akadem. društvu »Jugoslaviji«.
Pri tej priliki vabimo vse one, ki bi bili pripravljeni sodelovati pri zbliževanju in sodelovanju z bratskimi Slovani na severu, da vstopijo v naš krog, ki šteje že 150 članov, ter pomagajo pri delu, ki mu stavi današnji čas vedno nove naloge v interesu nas vseh in vsega slovanstva. Zlasti v današnjih razmerah so vidne pozitivne koristi tega sodelovanja, da vseh drugih prijateljskih zvez in narodnega sorodstva sploh ne omenimo.
Odbor Jugoslovansko-češkoslovaške lige v Mariboru.
Poročila sta se v soboto 4. novembra v frančiškanski ceTkvi gospod Janko Basej kinooperater Grajskega kina in gospodična Marija Verhovarjeva, posest nikova hčerka. Kot priči sta fungirala g. Julij Guštin, lastnik Grajskega kina in g. E. Vodopivec, uradnik Banovinske hra nilnice v Mariboru. Bilo srečno!
Iz železniške službe. Premeščeni so: Fran Urek s postaje Sava za postajena-čelnika v Mursko Soboto, Vinko Bregant iz Logatca k Sv. Lovrenou na Pohorju, Maks Vedernjak pa iz Maribora za postajenačelnika v Rimske Toplice; v višjo skupino so pa napredovali Ant. Soukup, inženjer Franc Jagodič in Jakob Pretnar v kurilnici dnž. železnic v Mariboru, Franc Šaupah v Ljutomeru; nadalje zvaničniki Ignacij Repič pri progovni sekciji v Ptuju, Rudolf Bari vKo-toribi, Alojz Sojer v Mariboru, Albin Zor pri Sv. Lovrencu na Pohorju, Janez Pernat pri progovni sekciji Maribor kor. kol. Rok Klekar pri progovni sekciji v Ptuju, Janez Toplak na Pragerskem in Franc Jančič ter Ivan Ribič, oba na postaji Maribor glav. kol.
Nov grob. V tukajšnji bolnišnici je umrl po kratki in nenavadni bolezni v starosti 21 let Karel Negro, dijak 8. razr. mariborske realne gimnazije, doma iz Lub-nega na Gorenjskem. Pogreb mladeniča, ki so ga vsi radi imeli, bo jutri ob pol 16. uri iz mestne mrtvašnice na pobrežko pokopališče. Bodi mu ohranjen lep spomin; žalujočim preostalim naše iskreno sožalje!
Dar. Gospa Tea Suppanz je podarila fondu Protituberkuloznc lige za zgradbo azila za tuberkulozne bolnike ležalnik z blazino. Lepa hvala!
Tekmovanje za amatersko šahovsko prvenstvo Maribora. Preteklo nedeljo so je v kavarni »Jadran« odigralo četrto kolo v šahovskem prvenstvu Maribora. Doseženi so bili naslednji rezultati: v 1. skupini je Sila zmagal proti Bienu, Konic proti Strniši, Jordan proti Lukežu. Romež proti Favaju. Kramer je svojo partijo proti Šavliju prekinil, prav tako je bila igra Lešnik in Lupkov prekinjena. Partija med Lešnikom in Romežem iz tretjega kola je bila proglašena za neodločeno. Stanje po 4. kolu je naslednje: Ostanek 3 (1), Konič 3, Jordan 2)4, Lu-kež, Šavli in Bien po 2, Kramer 1)4, Romež in Sila po i točko. V drugi skupini je Fišer premagal Hvalca, Cizelj Vren-kota, Kotnik Gobca starejšega in Gobec mlajši Trelca. Viseča partija iz 3. kola med Lorberjem in Vrenkotom se je končala z zmago Lorberja. V tej skupini je stanje po 4. kolu naslednje: Kotnik in Lorber 3 (1), Gobec mlajši in Gujsnik 3, Fišer 2)4, Gobec, starejši 2, Cizelj 1)4 (l), Vrenko in Hvalec sta brez točke. Peto kolo se odigra v sredo 8. t. m. ob 20. uri v kavarni Jadran.
Izredni občni zbor prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva. Prostovoljno gasilno in reševalno društvo v Mariboru ima svoj izredni občni zbor v soboto 11. novembra ob 20. uri v sejni dvorani Gasilskega doma na Koroški cesti. Na dnevnem redu je: poročilo o delovanju v preteklem 63. društvenem letu. poročilo blagajnika, poročilo pregledovalcev računov, volitev novega uprav nega in nadzornega odbora, volitev pregledovalcev računov in prosti predlogi. Predloge je treba vložiti pri poveljstvu pismeno najkesneje 24 ur pred pričetkom izrednega občnega zbora, ker pozneje vloženih predlogov občni zbor ne bo obravnaval. Če ne bo navzočih zadostno število izvršujočih članov ob navedenem času, bo občni zbor pol ure pozneje in bo sklepčen ne oziraje se na število prisotnih. Načelnik Anton Benedičič.
Za obiskovalce koncerta Glazbene Matice dne 8. t. m. bo postavilo Mestno avtobusno podjetje po koncertu ob 3411. uri veliki avtobus na razpolago pred restavracijo »Union«. Avtobus bo vozil v smeri kadetnica-Radvanjska cesta do Nove vasi.
Glasbena Matica. Za koncert, ki bo v sredo, bo generalna vaja danes ob 18. uri 30 min., torej pol ure pred napovedanim časom, to pa radi posebnih drugih zaprek. Prosim točno. Zborovodja.
»XYZ«. Dramski krožek Zveze mladih intelektualcev bo vprizoril v Narodnem gledališču v sredo 15. t.m. ob 20. uri Klabundovo igro v 3. dejanjih »XYZ« v režiji g. Maksa Furijana.
Starešine akademskega društva »Jadran« imajo drevi ob 20. uri v lovski sobi pri »Orlu« prijateljski sestanek. Sestanka naj se udeleže vsi starešine, iskreno vabljeni pa so tudi starešine izven Maribora.
Pevskemu društvu »Jadran« se najtopleje zahvaljujemo za žalostinko, katero je zapel zbor na grobu našemu nepozabnemu Stipetu. Družini Ferengja-Klam-čič.
Starešinstvo društvo Triglav ima družabni sestanek svojih članov, obenem poslovilni večer odbornika gosp. dr. L. Berlica, v petek, 10. tm. ob 20. v lovski sobi hotela »Orel«. Vsi starešine vljudno vabljeni! Odbor.
Temeljni kamen za Turistovskl dom na Irlškem vencu. V nedeljo 29. oktobra je bil položen temeljni kamen za Turistovski dom na Iriškem vencu. OTnenje-no gorsko postojanko bo zgradilo planinsko društvo »Fruška gora« s pomočjo društva za napredek turizma v Novem Sadu in s pomočjo sredstev svojih članov ter občine mesta Novega Sada. Turistovski dom bo zgrajen na zemljišču samostana Hopova, načrte za njega pa so izdelali arhitekti iz Novega Sada in Beograda. Ob tej priliki so bile na Iriškem vencu velike svečanosti, ki se jih je udeležilo več sto turistov in zastopniki oblastev. Tako bo torej obogatelo naše planinstvo za novo postojanko, ki je bila zlasti na Iriškem vencu nujno potrebna.
Da osvežite kri, pijte nekaj dni zaporedoma zjutraj čašo Franc-Jožefove gren žfcp.
Potniki in krošnjarji, obiskovanje privatnih strank. Združenje trgovcev v Mariboru ie ^je mnogo strank zlasti uradništvo in delavstvo raznih to-v"v’ kupilo blago za oble1' ■ ne Jo i J od potnikov in krošnjarjev, ki so jih obiskali na domu ali v obratu in jim blago vsilili na obroke mnogokrat po zelo visokih. pretiranih cenah. Združenje opozarja vse prizadete'stranke, da je prodaja blaga po hišah dovoljena samo, ako je ■ bil dotični trgovec pozvan od stranke na dom. vsako drugo obiskovanje strank je pa po § 143 novega obrtnega zakona prepovedano in se po § 145 spori, izvirajoči iz prepovedanih prodaj, ne morejo niti iztožiti, ker so taka trgovska o-pravila nična ali neveljavna. Toliko v pojasnilo vsem onim, ki so bili v takih primerih glede kakovosti blaga, pretiranih cen ali drugače opeharjeni in jim do bavitelji groze s tožbo, saj je dognano, da prodajajo tuji potniki ter krošnjarji blago po cenah, ki so kvalitativno mnogokrat do 100% višje, kakor v naših domačih trgovinah.
Obsojeni vohuni. Pred državnim sodiščem za zaščito države v Beogradu je bila včeraj popoldne objavljena javna razsodba v procesu proti Luju Mičičuin tovarišem zaradi zločina vohunstva v korist dveh tujih držav. Obsojeni so bili: podpolkovnik v p. Lujo Mičič na smrt na vešalih; Avgust Furlani, zasebni uradnik in kapetan v ostavki na 20 let ječe; Friderik Červenka, avstrijski državljan in major v p. na 10 let in 6 mesecev ječe; Kamilo Serragli, italijanski državljan in trgovec na 10 let ječe; vsi obsojenci so bili obsojeni tudi na trajno izgubo častnih državljanskih pravic, Kamilo Serragli pa po prestani kazni na izgon iz naše države. Nadalje so bili obsojeni: trgovec in italijanski državljan Edmund Weiss na 5 let težke ječe in 5 letno izgubo čast nih državljanskih pravic ter na izgon po prestani kazni; Oskar Raunacher, administrativni kapetan v p. na 2.400 Din globe; Raul Raunacher, administrativni kapetan v p. na 1.200 Din globe; Anton Velikonja, major v p. na 3.000 Din globe, vpokojeni podpolkovnik Karlo Lanič pa je bil oproščen. Prvih 6 obtožencev je bilo obsojenih po § 42. vojaškega kazenskega zakona; Weiss kot pomočnik Streicherja, Oskar in Raul Raunacher ter Velikonja pa po § 114 k. z., ker niso prijavili pristojnim oblastem informacijo ukrepih obsojenega Červenke pred izdajo poročil tujim zaupnikom o vojaški obrambi naše države.
Smrt odličnega bolgarskega državnika. V Sofiji je včeraj umrl bivši ministrski predsednik Andrej Ljapčev v starosti 57 let. Pokojnik je bil eden izmed najodličnejših bolgarskih državnikov in vodja, bolgarske nacionalistične politike. Že v mladih letih se je posvetil političnemu življenju. Prvič je bil izvoljen v narodno skupščino leta 1908., leta 1926. pa je postal ministrski predsednik.
Reorganizacija finančne kontrole. Naše finančno ministrstvo pripravlja veliko reorganizacijo finančne kontrole. Dosedanji sistem dvojnega tira, namreč spo rednega poslovanja davčnih uradov in finančne kontrole, bo odpravljen ter bodo organi finančne kontrole direktno pod rejeni davčnim upravam, kar bo vsekakor v korist uprave same in tudi občinstva ter bo s tem olajšana komplicirana služba finančne kontrole.
Radio Ljubljana. Spored za sredo 8. tm. Ob 12.15: plošče; 12.45: poročila; 13: čas, plošče; 18: komorna glasba, radio kvintet; 18.30: radio-orkester; 19: tujski promet in naše občine, predava dr. Brilej; 19.30: literarna ura: Alma Kalinova, predava Leni Novijeva; 19.50 u-vod v opero; 20: prenos opere »Pikova dama« iz Ljubljane, vmes čas in poročila.
Kino Union. Samo še danes, vele-film Schubertovih pesmi »Pesmi mojega hrepenenja«, ki je radi svoje izredne kvalitete in lepote vzbudil največje navdušenje. V glavni vlogi Marta Eggerth. Hans Jaray in Larisa Uhlrich. Sledi film »Mesto pesmi« s slavnim pevcem Janom Kiepiiro in Brigito Helm.
Grajski kino. Danes v torek zadnji dan velefilm »Planine kličejo«; Louis Tren-ker. Jutri premiera najnovejšega vele-filma z G. Frohlichoan v glavni vlogi »Solnčni žarki«. Izborno dejanje, krasne slike, lepa glasba. Partnerica Annabella. Sledi velika sijajna veseloigra »Gospodična Hoffmannovih pripovedk«. Anny Gndra y gl. vlogi.	‘
HaiO€ivt& gledali®
REPERTOAR.
Torek, 7. novembra ob 20. uri »Rože * snegu«, red A.
Sreda, 8. novembra: Zaprto.
Četrtek, 9. novembra ob 20. uri: »Voda« Red C.
»Študentje smo« je naslov prihodnji glasbeni premieri, ki bo v najkrajšeni času. Uglasbil jo je povsod tudi po gramofonskih ploščah znani slovenski humorist in kupletist Danilo Bučar. Glas bene točke so zelo melodiozne, instr«’’ mentirane na jazz. Besedilo je napisala Metka Bučarjeva ter je jako živahno in zabavno. Premieri bo prisostvo val tudi skladatelj. Režira Skrbinšek, dirigira kapelnik Herzog.
Želodčne bolečine, pritisk v želodcu, gniloba v črevesju, žolčnat okus v ustih, slaba prebava, glavobol, težak jezik, bleda barva obraza izginejo često P° večkratni uporabi naravne Franz-Jože* fove grenčice s tem, da jo izpijemo kozarec, preden ležemo spat. Specialni zdravniki za bolezni v prebavilih izjavljajo, da je Franc-Jožefovo vodo toplo priporočati kot v te namene služeče domače zdravilo. Franc-Jožefova grenčic® se dobi v vseh lekarnah, drogerijah *** špecerijskih trgovinah.
Zakon o obvezni telesni vzgoji mladi*
ne. Narodna skupščina bo pri letošnje*** jesenskem zasedanju razpravljala o prei* logu zakona o obvezni telesni vzgoji ud* dine. Ta zakonski načrt je bil že svoje* časno dovršen skupno z gasilskim zako* nom in bo sedaj definitivno rešen.
Radi komunizma se zagovarjajo pre® beograjskim državnim sodiščem za z®* ščito države Boris Vojmilovič, Konrad Venigerholc, Dušan Bole, Lidia Šentjuf-čeva, Boris Kidrič, Ivanka Muačeviččv® in Fedor Kovačič, vsi dijaki iz LjubljaU6' ki so bili obtoženi komunistične prop®' gande.
Prepovedane publikacije. Naše notr®* nje ministrstvo je prepovedalo razpec®* vati »Mlado Jugoslavijo«, ki je izhajal* kot tednik in »Hrvatskega maloprod®*
vača«, ki je izhajal kot mesečnik v Z®* grebu. Prepovedala pa je tudi razširja® brošuro »Šta je židovstvo«, ki je izšla* Zagrebu.
Dohodki mariborske carinarnice. Skirf
ni dohodki mariborske carinarnice s® znašali v mesecu oktobru 5 milijono* 137.571:75 Din, in sicer dohodki uvoza $ milijonov 154.045:25 Din, izvoza P® 16.473:50 Din.
Zgodnja zima. V Liki je včeraj zapadi 15 cm snega, na planinah pa ga je zap®* dlo skoraj 1 m. Snežilo pa je včeraj tud* v Medmurju, kjer je padel južni sneg !a je sproti skopnel. Vse kaže, da bomo do* bili letos zgodnjo zimo.
800 milijonov za asfaltno cesto Z®'
2r®b—Beograd. Gradbeno ministrstvo i® dogotovilo načrt za zgraditev novih ffl0* dernih avtomobilskih cest v vsej držav** Kot ena izmed prvih cest bo zgrajen* cesta Beograd—Pančevo—Vršac, potenj pa se namerava graditi cesta Beogr®* —Zemun—Novi Sad—Subotica. Prihodnje leto pa bodo pričeli najbrže že gr** diti asfaltno cesto Beograd—Zagreb, z* katero je predviden znesek 800 mili)0* nov dinarjev.
Tragična smrt otroka. V Vržeju je ptf* tekli petek postala žrtev neprevidnost' in nepazljivosti rediteljev 2-letna Doroteja Horvatova. Gekletce je skakalo dvorišču in padlo v precej globoko ml®* ko, kjer se je utopilo. Rediteljica Jožef* Gaberčeva bo imela radi tega opravk® pri sodniji.
Dve nezgodi. Ko je šel včeraj doP°‘* dne po Frankopanovi ulici 25-letr.i slug® Anton Knuplež, ga je doletela huda *’e' zgoda. Po nesrečnem naključju je prise* pred neki voz, katerega oje ga je sunil® s tako silo, da je odletel več metrov vstran in obležal na tleh s hudimi notranjimi poškodbami. Pri delu pa je bertovi tovarni padlo na 52-letu J®* lavca Ivana Vegana dvigalo in ga : 10 poškodovalo. Oba ponesrečenca so °°*
klicani reševalci prepeljali v mariborski bolnišnico.
Vremensko poročilo mariborska ‘”ete! orološke postaje. Davi ob 7. uri ' qza* toplomer 1.6 stopinjo C; minima*” '’nt‘ peratura je znašala 0.6 stopinj C' rCT meter je kazal pri 15.4 stopinjah ’’ reduciran na ničlo pa 737.7; rel vlaga 94; vreme je hladno in megle*10.
v Mari b" o r u, dne 7. XI. 1933/
MSfnrorw vrtrc er«mr« ^orra-
a mm-a
Križi in težave naših obrtnikov
ZBOROVANJE PEKOV IZ MARIBORSKEGA IN PREVALJSKEGA OKRAJA.
V nedeljo, 5. t. m. so v Mariboru zborovali pekovski mojstri, ki se jih je zbralo iz obeh mariborskih in prevaljskega okraja preko 50. Zborovanje, katerega Je vodil predsednik g. Jakob Koren, so Pozdravili obrtnozadružni nadzornik g. Založnik v imenu nadzornega oblastva, tajnik »Saveza pekarskih obrtnika u Zagrebu« g. Bašič irr delegati zunanjih pekovskih strokovnih organizacij. Zboro-'ra°je je bilo po svojem poteku in po polnih referatih zelo zanimivo in živah-Obravnavalo je pa tudi dva prav *ažna predmeta za pekovsko stroko: Reditev nočnega dela in pristop k dr-2avni strokovni zvezi.
O obeh vprašanjih je podal izvrstno Poročilo zagrebški delegat g. Bašič, ki je pokazal, da se prepoved nočnega dela ~°zdaj nikjer ni mogla uvesti v naši dr-2avi, pa se niti v tujih državah, katere s Prepovedjo nočnega dela skušajo omeje-Vat| konzum kruha radi svoje pasivnosti ^ žitnem pridelku, ni mogla oktroirati. v nobeni državi, ki je interesirana na °bilni porabi svojih žitaric, ne mislijo na Prepoved nočnega dela. Govornik je pri-Poročal za moderne, s stroji opremljene
b i - _	-	--
Poneverba v jadranski kleti
Trdoživ Dalmatinec pred sodniki.
Našim čitateljam je še v spominu zgod aa dveh natakarjev Šimeta Stanešiča in ^žeta Bačiča, ki sta bila uslužbena pri jf- Zorciču, lastniku »Jadranske kleti« v finski ulici. Ker jima je gospodar polenoma zaupal, sta natakarja izrabila Negovo zaupanje in ga prikrajšala skup-110 za 3-LOOO Din. na ta način, da sta kabala zapitke in jih nista izročila gospodarju.
t)olgo časa se je z zadevo bavila majorska policija, ker sta oba nepoštena Rakarja izginila iz Maribora brez sleda in sta bila šele po daljšem zasledovanju izsledena v Splitu in pripeljana v Maribor. Pri prvi razpravi je Bačič odkrito priznal, da je poneveril 14.000 Din m izpovedal, da ga je k temu nagovarjal tovariš Stanešič, ki je olajšal gospodarjev žep za 20.000 Din, kar pa je pri razpravi odločno zanikal. Bačič je bil takrat °bsojen z ozirom na skesano priznanje le na 4 mesece zapora, in to pogojno, Stanešič pa na 7 mesecev zapora. Proti razsodbi je Stanešič vložil 2krat zaporedoma priziv, in mu je bilo obakrat ugodeno, a je bil vendar vselej obsojen na ' mesecev zapora.
Tretja obravnava je pa bila včeraj b>'ed tukajšnjim sodiščem in je bil zasli-San kot priča tudi Jože Bačič. Razprava je trajala nad 1 uro. Bila je zplo dramatična. Bačič je govoril resnico, Stanešič Pa je odločno vse zarnlc-d. Ko je predsednik razglasil obsodbo, ki se je glasila dn 7 mesecev zapora, je v vročem Dalmatincu zavrela kri in je z vso sPo pla-n*l na svojega tovariša Bačiča in ga pri-
pekovske obrate določitev take ure za začetek splošnega dela, da bo mogoče dosti rano konzumentom oddajati presno pecivo, za obrate, v katerih se vrši ročno delo, pa zahteva popolno svobodo, ker je drugače takim obratom nemogoče konkurirati. Skupščina je sklenila soglasno zahtevati enotno ureditev nočnega dela ob uri, za katero so se zedinili vsi skupščinarji, in uvedbo nedeljskega počitka v vsej državi.
Skupščina je nadalje sklenila soglasno, da se združenje včlani vnovi Zvezi pekovskih združenj, katera naj i-ma svoj sedež v Zagrebu. S tem članstvom je zvezano tudi naročilo strokovnega lista »Pekar«, ki ga izdaja zagrebška zveza. Povodom zahteve po izločitvi prevaljskega okraja iz združenja, je zagrebški delegat podal zanimivo izjavo, češ, da Slovence zavidajo obrtniki iz ostalih banovin za njihove strokovne organizacije in da pomeni predpis kolektivnih organizacij za obrtništvo deficit.
Zborovanje, ki se je pričelo kmalu po 9. uri, je trajalo brez prestanka do lL ure.
čel obdelovati s pestmi po glavi. Njegov nastop proti Bačiču je povzročil precejšnje razburjenje v sodni dvorani. Predsednik je Stanešiča kaznoval z lOdnev-nim disciplinskim zaporom, kjer se mu bo ohladila razgreta kri, nato bo pa imel priliko delati pokoro za svoj greh dolgih 7 mesecev za zamreženimi okni.
Piui
Občinska seja. Redna seja občinskega sveta bo v četrtek 9. tm. ob 18. uri v posvetovalni dvorani na mestnem magistratu.
Prostovoljno gasilno društvo v Ptuju
ima v nedeljo 12. t. m. izredni občni zbor. Razpravljalo se bo o organizaciji po novem gasilnem zakonu.
Glasbena Matica v Ptuju priredi v soboto 11. t. m, ob 20. uri v lastnih prostorih koncert s sodelovanjem pianista Dumičiča.
Tatvina gonilnega jermena. Neznani storilci so vlomili v strojno poslopje parne žage v Medvedcih, občina Sp. Polskava, last inž. Teodorja Majča, in odnesli gonilni jermen, ki je bil napet na lokomobili. Škoda presega 3.500 Din. Jermen je 15 m dolg, 28 cm širok in 14 cm debel. O tatovih ni duha ne sluha.
Vlomljeno je bilo tudi v trgovino Petra Ojnika v Moškanjcih. Tatovi so odnesli razno blago v vrednosti 3.700 Din. Orožniki so vlomilcem že na sledu.
Kino. V sredo 8. in v četrtek 9. tm. se obakrat ob 20. uri predvaja »Svobodno srce«. Vesela opereta z G. Frohlichom, Anny Ahlers in Ernestom Verebesom v glavnih vlogah. Kot dodatek Ufin tednik.
ALBUS terpentinovo milo
Sokois! *o
»Potepuhi« v Studencih. V nedeljo so otvorili studenški diletanti v Sokolskem domu na društvenem odru svojo sezono z zelo uspelo in privlačno opereto C. M. Ziehrerja »Potepuhi«. To je že četrta sezona, v kateri igrajo to opereto, a vedno ima še toliko privlačnosti, da napolni dvorano. Tako tudi topot; precej povečana in na novo preurejena dvorana je bila zasedena do zadnjega kotička — mor da deloma tudi radi tega, ker je bila to ljudska predstava s precej znižanimi cenami. Novi stalni oder se jc pokazal kot zelo praktičen, sijajna je električna razsvetljava, kakršne menda nima nobeden drugi diletantski oder. Delo samo je uspelo kakor vedno tudi tokrat izredno dobro, morda je bil tempo igre še celo boljši kakor sicer. Nastopilo je nekaj novih moči, ki so igro deloma poživile; tudi v režiji je bilo sprememb, in to ne v škodo celote. Inscenacija popolnoma nova, okusna in primerna. Občinstvo je prišlo na svoj račun ter se je nasmejalo do solz — in to tudi tisti, ki so videli delo že po petkrat in še večkrat; kajti vsakokrat jim prinese nekaj novega, če ne drugi, vsaj Kampi s svojimi kiticami. Bil je večer veselega in sijajnega razpoloženja, kakršen je za otvoritev sezone in za sedanje kritične čase primeren in potreben. Glasbeno vodstvo je imel br. Šušteršič, režijo br. Lintner. D. B.
SOKOL MARIBOR II.
Redna odborova sefa Sokola Maribor II Pobrežje bo v petek, dne 10. nov. ob 'A8. uri zvečer pri Renčlju. Zdravo.
So o rt
Športna prireditev na vrhovih
Drugi pohorski tek.
Drugič so se v nedeljo naši atleti in smučarji pomerili na skoraj že tradicio-nelni tekaški progi Ruška koča—Pohorski dom. Da tokrat ni nagajalo vreme, bi letošnja prireditev znatno nadkrilila lansko, ko je startalo 30 tekmovalcev, dočim jih je bilo sedaj na startu samo sedem.
Dasi so poleg prireditelja S. S. K. Maratona prijavili svoja moštva tudi celjska »Jugoslavija«, Celjski smučarski klub, dalje tukajšnji smučarski klub, »Železničar« in »Rapld«, so se pojavili v nedeljo popoldne na startu le tekmovalci
celjske Jugoslavije, Mariborskega smučarskega kluba in prireditelja. V soboto popoldne, ko bi se morali tekmovalci odpraviti na Pohorje, je namreč v Mariboru hudo deževalo, na Pohorju pa je ves popoldne in vso noč močno naletaval sneg, tako da ga je bilo včeraj zjutraj, ko je padla temperatura, pri Ruški koči okrog 30, pri Pohorskem domu pa okrog 20—25 cm.
Kot prvi se je plasiral v lahkoatletski skupini favorit Grmovšek od »Maratona« v času 16:01, drugi Maratonec Štrucl (16:31) in tretji Rudolf Vengušt (16:46), član SSK. Jugoslavija iz Celja.
Od smučarjev je dospel prvi na cilj Franc Seidler (SSK. Maraton) v času 18:05, drugi pa član Mariborskega smučarskega kluba Mirko Pinterič v času 19:32. Od moštev se je plasiralo samo mo štvo SSK. Maratona (Grmovšek, Štrucl in Kebrič) v povprečnem času 16:07.
Po objavi rezultatov je izročil vodja tekme, predsednik zadruge »Pohorski dom« zmagovalcu Štefanu Grmovšku ličen pokal, darilo zadruge »Pohorski dom«.
Pripomniti moramo, da je šla uprava »Pohorskega doma« tekmovalcem v vsa kem oziru z izrednim razumevanjem na roko. Pridobila si je s svojo naklonjenostjo zaslugo, da postaja ta tek, ki se je vršil letos drugič, in se bo odslej vršil vsako leto, tradicionelna prireditev mariborskih lahkoatletskih in smučarskih tekmovalcev. Prireditelju pa priporočamo, da organizira sedaj jeseni češče take teke v neposredni bližini mesta. Bilo bi to potrebno pred vsem za smučarje-tekmovalce.
Odlikovanje zaslužnih zimskosportnl-kov. Smučarska sekcija HAŠKA praznuje letos 25 letnico svojega obstoja ter bo ob tej priliki izvedla jubilejne prireditve. Pod pokroviteljstvom podbana savske banovine in predsednika Zveze športnih zvez g. dr. Hadžija sestavljeni odbor je na svoji seji 31. oktobra soglasno podelil znanemu našemu zimsko-sportniku in predsedniku MZSP in Smučarskega kluba g. Bruni Panmi za zasluge za razvoj jugoslovanskega smučarskega športa diplomo. Tudi Mariborski zimskošportni podzvezi je bila podeljena za propagando zimskega športa diploma. Čestitamo!
Medklubski odbor LNP, službeno. V nedeljo 12. t. m. se odigrajo naslednje tekme: v Mariboru ob 10. dopoldne na igrišču SK Svobode prvenstvena tekma
Žamot-ČI:
Kriza in denar
V tretjem denarnem zavodu, kamor
se tedaj napotil, ni bilo skoraj nosnih dvigateljev. Srečen, da mi ne bo treba dolgo čakati, prezentiram knjižico, ča dobim tretjega »metuljčka«. Kar prisopiha v čakalnico mestna dama orjaške Postave in zahteva, naj se ji izplača 10-000 Din. Uradnika oblije najprej rde-c‘ca, nato postane bled in prosi damo, nai bi se izvolila potruditi k gospodu ravnatelju. Dama gre s trdimi koraki v sobo ravnatelja. Ker je pustila vrata za seboj odprta, sem videl in slišal nasledijo: dama zahteva izplačilo 10.000 Din, Ravnatelj ji prigovarja, naj nekaj dni po-•B>i, bo že dobila, danes baje ni več toli-{fp v blagajni, se je veliko izplačalo, vlo-žjlo pa nič. Dama, že poprej zelo rdeča v °brazu, postane od razburjenja višnjevo-*olenkasto-rdeča in zahteva takojšnje izučilo. Beseda da besedo, glasova sta vedno jačja in vse pomirjevanje s strani ravnatelja ne pomaga nič. Dama udari po 21izi in zagrabi za tintnik, ga dvigne in....
sem mislil, da ga je vrgla ravnatelju v Poraz, pa si je v zadnjem hipu le premica. Z naglimi koraki je zapustila ravnateljevo sobo in kot sopihajoča lokomo-
tiva ter s koraki, da se je skoraj čakalnica tresla, odšla na ulico. Ravnatelj pa si je takrat brisal pot s čela.... Tudi jaz sem odhajal z »mešanimi« občutki. Zares, ne zavidam uradništva v denarnih zavodih!
Mine 14 dni. Moje »romanje« po denarnih zavodih se spet prične. Ne vem, ali so v njih vsak dan taki prizori, ali pa imam prav jaz tako srečo, da jih doživim, vidim in potem »prežvekujem«, dejstvo je, da se pogosto dogajajo.
Stojim v dolgi vrsti dvigateljev. Pri o-kencu pride na vrsto neki že nad 60 let star kmet, ki prosi z jezno jokajočim glasom za 1 »jurja«, češ, da ima doma 6 o-trok, nima pa ne soli ne kruha in ne tobaka. Občinstvo postane s časom razburjeno, slišijo se glasovi o škandalu, da se niti za kruh za gladno deco ne da, naj vzame hudič vse posojilniške uradnike itd. Neka dvigateljica še zakliče v nemškem jeziku precej na glas. naj skoči ta kmet v Dravo, da b'» uradnikom potem več denarja ostalo. Uradnik pri okencu pokliče ravnatelja in mu stvar razloži. Zares ie dobil dotični kmet nato 1 »jurja«. Zapomnil sem si ime tega kmeta v nadi, da bom dobil prihodnjič tudi jaz več ven, ko se bom na njega skliceval Čez več dni pa čitam v časopisu, da je bik> neke-
mu kmetu istega imena na Dravskem polju ukradeno več tisoč dinarjev z nekega zaboja. V denarnem zavodu sem nato zvedel, da je bil okraden prav ta »moj« kmet in za natančno isto vsoto, kolikor je sčasoma dvignil! Čudno: ta kmet ni imel baje niti za kruh Itd., pač pa več »jurjev« v zaboju in je povzročil v denarnem zavodu skorajda revolucijo med dvigatelji...
V istem denarnem zavodu so mi kot »corpus delikti« pokazali pismo nekega »Amerikanca«, ki je pred več leti naložil nekaj nad stotisoČ. Grozil jc, da je »Ame-rikanec«, da bo naredil po »amerikan-sko«, ako ne dobi vsega svojega denarja. Prišel bo z amerikanskim samokresom, postrelil uradnike z ravnateljem vred, da bo vse krvavo. Stavki glede tega so bili s človeško ali živalsko krvjo rdeče podčrtani. Hm! Jaz bi ne bil rad v koži uradnikov ...
Sčasoma sem se seznanil s tem in onim uradnikom in ravnateljem. Vsi so mi zagotavljali, kako težke čase preživljajo že tretje leto radi nezaupanja vlagateljev. Vse dviga, dviga in vlaga pa jih le malo. Kmečki moratorij duši celo poslovanje, gotovine ni in vse hoče imeti le gotovino. Baje je nameščencem denarnih zavodov najbolj težko, če vidijo, da ta ali oni vlagatelj ni dvignil po 2. 3 u.ta ničesar, pri-
nese n. pr. rubež davčnega urada, denarni zavod pa mu ne more toliko izplačati. Ako bi mu izplačal, bi r.e preostalo za druge, in moral bi se zavod zapreti. Tudi drugih sličnih primerov je več. Opetova-no sem slišal, kako je neki uradnik pripovedoval dvigateljem, da imamo sedaj 7 svetopisemskih suhih let. Ko bodo ta minila, bo že boljše. Toda, kdaj bo to? Mi lahko kdo na to odgovori? Če ne, vem jaz: Po mestu in okolici slišim, da je baje za težke milijone denarja poskritega v blagajnah privatnikov, v »Skrinjah in štumfah«. Ta denar je mrtev, ker necir-kulira. če bi se vložil v varne denarne zavode, bi se zamogla dobivati spet hipotečna posojila za zidanje hiš, zaslužili bi stavbeniki, obrtniki, trgovci, delavci in moreče krize bi bilo kaj kmalu konec. Tako je bilo pred izbruhom denarne krize, tako bi lahko bilo danes. Primaruha, ljudje si delajo sami denarno krizo, pa še zabavljajo! In mi stari »kronski upokojenci« zares nimamo niti za tobak, ker pokojnine je za živeti premalo, za umreti preveč, naših težko prihranjenih dinarčkov pa ne dobimo ven, da bi si lahko za zimo preskrbeli drva, premog in toplejšo obleko, ker so »zamrznili« po privatnih blagajnah, »Skrinjah in štumfah«..
120
OCEANOPOLIS
Doljan in Intela sta si segla v roke in Rearis ju je prekril s svojini1 plaščem. Tedaj je zbor svečenikov zapel nove psalme in mlada dekleta so zopet zarajala. Tako sta stala ženin in nevesta nekaj časa nepremično, se potem poklonila pred kipom božanstva, pokleknila in se s čeli dotaknila preproge. Veliki duhoven je odmaknil svoj plašč in spregovoril:
»Pojdita, mož in žena, v novo življenje, in On pred katerim sta se poklonila, naj vaju spremlja s svojo ljubečo mislijo in svojim neskončnim božjim blagoslovom! Tako naj se zgodi in naj ostane!«
Še bolj mogočno so se tedaj oglasile melodije veličastne godbe in vse svetišče je zapelo prastaro cerkveno pesem: »Slavljen bodi, ki si pravir, razvoj in konec, ki si solnce na nebu in rosa na travi, biser v kamnu in zvezda v daljavi, tla, morje, nebo in vesolje brez kraja, ki si čuvar ljubezni in vsega iz nje rojenega; •lavijen bodi v novi združitvi in v novem
rodu...«
Cerkvenih obredov poroke Doljana in Intele je bilo s tem konec. Kot mož in žena sta pokleknila še enkrat pred kip božanstva in se mu zahvalila za zmago njune tako težko preizkušane ljubezni. Nato se je pričelo čestitanje.
Prvi je čestital mladoporočencema veliki duhoven sam, nato inženjer Sko-mar, za njim profesor Roškar, potem so pa sledili senatorji, svetovalci in vsi drugi navzoči. Trenotek nato sta se Doljan in Intela pokazala prvič kot mož in
žena množici, ki je bila zbrana zunaj na trgu. Ko ju je zagledala, ju je pozdravila z gromkim vzklikanjem, ki se dolgo ni hotelo poleči. Vsa njuna pot iz svetišča do dvorca Semiša Ramisa, ki je sedaj postal tudi domovanje dr. Danila Doljana in obeh njegovih gostov, sta doživljala največji triumf, bila sta deležna najiskrenejšega navdušenja in izrazov najglobljih čuvstev vdanosti. Njuna poroka je pomenila za podmorje največji praznik, ki je presegal celo praznovanje obletnic potopitve Atlantide in čudežne rešitve Semisirisa. Največje prireditve so bile v Semisovem parku, kjer se je zbral skoraj ves Oceanopolis. Godbe so igrale najlepše melodije, nastopali so pevski zbori, igrale so se najrazličnejše igre in točile se najboljše pijače, ki so dvigale razpoloženje.
Istočasno je bilo veliko poročno slavje v dvorcu Semiša Ramisa, kjer so bili zbrani vsi člani vlade, vsi odličniki in gosti. Povabljeni so bili celo bivši senatorji Beliš, Menezis in Reizis, ki so že v kratkem času spoznali, da ve tudi nova vlada varovati blagor podmorskega ljudstva. Na velikem banketu je mladoporočencema nazdravil prvi inženjer Skomar. Dvignil je čašo in dejal:
»Današnji dan je najsrečnejši za moje življenje, kajti doživel sem trenotek, ko se je izpolnil ves moj sen. Dolge mesece in leta se nisem hotel vdati misli, da je moj prijatelj Doljan mrtev. Vedno znova sem upal, da se bo oglasil in vr-
nil, vedel sem, ta takrat, ko se je spustil s svojim aparatom na dno oceana, ni izginil naravno, tako, kakor bi bil tedaj, če bi ga bila požrla kaka neznana morska pošast. Sedaj se je izpolnila moja želja videti ga zopet in biti mu ob strani. Izpolnilo se je še več, kakor sem pričakoval. Danes praznujemo tu njegovo poroko s princeso Intelo, potomko stare vladarske rodbine Atlantov. Na ta način se je združilo podmorje z nadmorjem, da ustvari s skupnim delom novo bodočnost človeškemu radiu na naši zemlji. Ponosen sem, da smem prisostvovati temu velikemu dogodku, ki bo ostal z zlatimi črkami zapisan v zgodovini. Ime Doljana in Intele bo preživelo veke. Zato dovolita, da vama nazdravim, žeieč vama, da bi se izpolnile vse sanje, ki sta jih sanjala in da bi dovršila vse načrte, ki sta jih zamislila. Živela Danilo in Intelal«
»Tudi jaz,« je dejal profesor Roškar, »se moram pridružiti željam prijatelja Skomarja. Če se je izpolnila njegova želja, potem se je izpolnila moja v še veliko večji meri. Vse svoje življenje od svojih ranih let sem posvetil znanosti, v prvi vrsti pa preiskovanju stare zgodovine človeškega rodu na zemlji. Egiptologija je bila fnoja najljubša stroka. Potom nje sem si ustvaril prepričanje, da je morala celina Atlantida v resnici obstojati, da torej spomin nanjo ni le prav ljica, ki se nam je ohranila v grški literaturi. Prav tako sem sklepal, da je morala biti ta Atlantida zibelka tiste kulture, ki se je razširila na Ameriko in Afriko. Vedel sem, da je moral biti, izvor verstva starih kulturnih Indijancev in starih Egipčanov skupen, da je to verstvo moralo izhajati iz nekega starejšega kulturnega središča. To kulturno sre-
dišče je mogla biti
samo Atlantida. Na'
zemlji je bilo nešteto proiesorjev,
ki so
ugovarjali mojim trditvam, jih pobiti in mi dokazati, da sc motim se nisem. Sedaj je zmaga moja
skušali . Vdal Tu ie
dokaz, da je bila moja zamisel pravilna. Tu je živ dokaz, proti kateremu ni ve^ ugovora. Sam stojim na tleh sredisca nekdanje Atlantide, ponosnega Semisirisa, in na tleli njegovega naslednika Oceauopolisa. Tu krog mene stoje čudeža, ki si jih ne bi bil mogel nikoli za* misljti, ki sploh nikoli ne bi bil verjel, da so mogoča. Tu stoje podmorske ulice in ceste, širijo se trgi in parki, dvigal® se pod strop palače in v njih žive resnični potomci atlantskega ljudstva. Z mojim prihodom v podmorje se odpira človeštvu docela nov pogled na preteklost. Srečen, neskončno srečen sem, da sem prav jaz mogel doživeti to velikansko čudo, da sem mogel priti med vas, dragi moji. Poslej bom ostal med vami, postal bom prostovolen jetnik podmorja. Zagrebel se bom v vaše knjižnice in arhive. Študiral bom in proučeval vse kat hranijo vaši neprecenljivi zakladi. Zal mi je le, da so moje telesne moči že šibke in so leta mojega življenja že šteta. In za vse to se moram zahvaliti tretn! doktorju Danilu Doljanu, inženjerju Skomarju in princesi Inteli. Prvi je organiziral ekspedicijo na dno Atlantskega o-ceana, drugi je skonstruiral potapljaški aparat, princesa pa je s svojo ljubeznijo omogočila velik načrt za novo delo Ocfi* anopolisa v korist celokupnega človeštva. Hvala vsem trem in hvala vseifl drugim! Živeli!«	J
Senator Astis je pretolmačil zbrani!« profesorjeve besede, potem se je pa o* brnil k njemu in mu dejal:	,
(Dalje prihodnjič.)
SK Panonija (Murska Sobota) :SK Svoboda. Službujoči odbornik g. Knez. Na igrišču SK . Železničarja ob 13. prvenstvena tekma ISSK Maribor mladina:SK Železničar mladina in ob 14.30 prvenstvena tekma SSK Celje :SK Železničar. Službujoči odbornik g. Marusig. V Čakovcu se odigra ob 14.30 na igrišču Ča-kovečkega SK prvenstvena tekma SK Gradjanski:SK Drava (Ptuj). Službujoči odbornik g. dr. Meznarič. Tajnik.
ISSK Maribor v nedeljo zopet v Ljubljani. V nedeljo 12. t. m. gostuje ISSK Maribor zopet v Ljubljani, kjer bo odigral proti SK Iliriji prvenstveno tekmo.
Nacionalna liga. V nedeljo 12. trn. se nadaljuje tekmovanje za državno nogometno prvenstvo z dvema tekmama, in sicer se srečajo v Zagrebu Hašk:Pri-morje in v Beogradu Jugoslavija :BASK,
Občni zbor Medklubskega odbora LNP bo v nedeljo 12. trn. ob 10. uri dopoldne v posebni sobi hotela »Mariborski dvor«. Klubi mariborskega okrožja se naprošajo, da pošljejo na občni zbor svoje opol-nomočene zastopnike. (Službeno iz MOLNP).
Zbor nogometnih sodnikov, poverjeništvo Maribor, službeno. Drevi ob 19.30 sestanek vseh sodnikov pri »Orlu«. — Dnevni red: poročilo občnega zbora ZNS v Beogradu.
Iz LNP. Z ozirom na dopis predstoj-ništva mestne policije v Mariboru se pre ložijo prvenstvene tekme, ki bi jih imel odigrati SK Rapid v jesenski sezoni v
Mariboru, na spomladansko sezono. Pozivajo se klubi LNP, da čimprej dopo-šljejo LNP svoje točne naslove, na katere se bo pošiljal po JN5 izdani tednik, in sicer brezplačno. Nadalje naj klubi za podzvezni arhiv pošljejo v prepisu en izvod svojih klubskih pravil z navedbo odloka, pod katerim so bila od oblasti potrjena, nadalje morajo klubi istotako za podzvezni arhiv poslati skico svojega igrišča z navedbo dimenzij ter številom sedežev in naprav na igrišču.
Mariborska zimskošportna podzveza bo izdala v kratkem svoj zimskošportni spored za sezono 19,33-34. MZSP prosi interesente, ki bi v tem sporedu inseri-rali, naj to javijo podzvezi do 15. tm.
Deklina zvijača.
Gospa je zalotila svojo služkinjo prav v trenutku, ko je ljubimkala z dimnikarjem:
»Za božjo voljo, Anica, kaj te je zmotilo, da si se tako daleč spozabila in se vdala dimnikarju?«
»Ne vem niti sama. Kar naenkrat mi je postalo črno pred očmi .. .« .
Papiga.
Ko ■ je prišel deželan v mesto, je opazil papigo, ki mu je tako ugajala, da jo je delj časa ogledoval.
»Kaj me gledaš?« se je naenkrat zadrla papiga.
Mož se je prestrašil, snel klobuk z glave in dejal: »Oprostite, mislil sem, da ste nekaka — ptica.«
Stradanje ljudi in
V o	1	•
živali
Koliko časa prestane človek brez hrane?
Kadar žival ničesar ne je, požira tako rekoč lastno telo tako, da postane iz vegetarijanca mesojedec, kar se da dokazati na podlagi procesov v organizmu sa mem med gladovanjem. Gladujoče telo dobiva hrano iz lastnih zalog, kar se vidi tudi na ljudeh, ki so virtuozi v gla-dovanju, kakor je bil Italijan Succi. Samo ob sebi umevno pa je, da so te zaloge vedno manjše, kajti telo gladujočega člo veka postaja vedno lažje. Čeprav gladu-joča žival ne zavžije nobene hrane, vendar izloča v manjši množini blato, kar je razumljivo, ker se hrani kot rečeno iz za log lastnega telesa. Gre tu za ostanke sokov, izlivajočih se v čreva, zlasti žolča. V začetku si pomaga telo v prvi vrsti z glykoger.om, nabranim v jetrih, mišicah itd., potem pa pride na vrsto maščoba in beljakovine. Zanimivo je, da gladujoča žival štedi beljakovine tako, da jih izloča telo le v neznatnih količinah, kolikor je pač nujno potrebno. Telo postaja lažje v prvi vrsti zaradi krčenja maščobnih zalog.
Pri živalih, ki so poginile od lakote, so našli samo '/m količine maščobe, ki je je imela žival v začetku poskusa. Tudi teža mišičevja pade do dveh tretjin, dalje sc skrči drobovje in tudi koža. Pač pa skoraj nič ne izgube na teži možgani in srce. To je jasno, kajti narava sama skrbi, da
pridejo na vrsto najprej organi, ki jih 1^ ko telo pogreši, dočim možganov in src* ne more pogrešati. Ob smrti od lakote i* gubi telo na teži približno dve petiidj Succi je izgubil vsak dan približno en stotek svoje teže. Človek prenese do dni popolnega gladu, pes do 60, mačk* komaj 20, kor.j pa komaj 8 dni. Mnogo 1® odvisno od množine maščobe. Živali, kj imajo malo maščobe, kmalu poginejo °® lakote. To vidimo pri mladih psih, ki P®"1 ginejo že čez tri dni. Dvoživke pa lahk® žive brez hrane tudi 2 leti, posebno Pf* nizki temperaturi. To je razumljivo, kaj^ ti njihovo hladno telo ima slabo menjav® snovi.
Tako si lahko razlagamo, da se niŽJ® živali in rastline zbude iz dozdevne snu'*1 ti tudi čez več let, kajti v stanju »skritega življenja« se snovi v njih menjavaj® le neznatno. Lakota ne povzroča posebno hudih bolečin. Besnost pri gladujočih ljudeh se pojavi le, če je glad v zvezi s težkimi duševnimi doživetji ali duševnimi motnjami. Drugače pa prenaša človek glad težko samo prve dni, ko misli neprestano samo na jed in ko mu postaja slabo, posebno čez dan, ko je sicer vaje® jesti. Kmalu pa otopi tako, da mu jed n® diši posebno, tudi če bi lahko jedel. Tudi žival išče najprej hrane, potem pa otop* in končno oslabi tako, da začne počasneje dihati, žival postane zaspana, telesna toplota pade in smrt nastopi v spanju* kakor da je luč življenja počasi, neopaženo ugasnila.
Mali o
Rasno
GOSPODARSKA JABOLKA
addajam dnevno po najnižjlh cenah. Koroščeva 23, skladišče.	4248
MLEKO PO DIN 1.50
dostavlja na dom v vsaki količini. Naslov v upravi »Ve-černika«.	4245
Prodam
NOVA, MEHKA SPALNICA,
moderna, pobarvana, za 1800 Din na prodaj. Miklošičeva 6. mizarstvo,	4250
ŽELEZNA PEC
(gašperček) štev. 5, poceni na prodaj. Vprašati, Studenci. Dr. Krekova ulica št. 4. 4252
1 SAKO
s bobrovo kožuhovino in ovratnikom iz oposuma, ugodno na prodaj. Iz prijaznosti se lahko ogleda v trgovini Gra-nitz, Gosposka ulica 7. 4255
LESENA MEDSTENA
z okencem, 7 m dolga in 2 m visoka, ugodno na prodaj. Ogleda se iz prijaznosti v skladišču »Merkur«, Meljska cesta 12.	4256
SADNO DREVJE
vseh najboljših sort, jabolka, hruške, črešnje, breskve in orehe, ima za jesensko saditev na prodaj Mihael Kovačič, drevesnlčar, Sv. Peter pri Mariboru.	4249
Oglaiultel
Kupim
KUPIM SLOVENSKO NARODNO NOŠO
s pečo, Koseskega 4.	4251
Sobo odda
OPREMLJENO SOBO
oddam. Mlinska ulica 6. 4254
OPREA1LJENO SOBO.
solnčno, oddam stalnemu mirnemu gospodu. Razlagova ulica 25, II., desno.	4246
Sluibo tile
ŠIVILJA ZA DAME
in otroke išče zaposlitve. Gre tudi na dom. Naslov: Smetanova ulica 38, pritličje, vrata
1__________________________   4253
TRGOVSKI POMOČNIK.
manufakturist, dosiužen vojak vešč slovenščine, srbohrvaščine in nemščine ter strojepisja, išče primerne službe. Nastopi takoj. Naslov v upravi »ste-	4233
Znižali jmo ceno knjigi
,Prekletstvo
od Din 35*- na
Din 23'-
Dobite *o v upravi Jutra in VešernikE v Mariboru, Gosposka ulica štev.
Izdaja Jtonzorcij »Jutra« s Ljubljani; Mfttetasmik izdajatelja in urednik:	RADIVOJ	REHAR	v	Mariboru,
vVs,	STANKO PEIM x Maribora
Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavni^
-w « v > “ * r v \ ' i T