Priloga Mar. Lista i ž njim Novin. Sept. 8.	Štev. 9.

sZoGSs
aoi
ODt
jbmim Ocwč£h
NA ČAST DETETI MARIJIKI
GA VREjOjE ZA NAŠO DEČICO KLEKL JOŽEF, VP. PLEB. V ČRENSOVCIH.
Izhaja vsaki mesec 8. na spomin 1. dečinskoga dneva septembra 8. leta 1931.
CENA NA SKUPNI NASLOV LETNO 4 D.
5© GSiSS GS1ŠS GSSS 25 ŠS

Pišemo si.
Jerebic iz Beltinec mi piše nadvse lepe pismo, bar prečtite tiidi drugi. Malo što tak lepo piše:
„Z velikim veseljom Vam pišem te vrstice. Jako se širi Marijikin Ograček, v šterom ona okaple lelije. To so ne pravzaprav lelije, nego naše dušice, štere so tak vdane Marijiki, našo j mamiki. Je že pa eden novi naročnik iz Beltinec — Tratnjek Micika. Jako me je prosila i sem joj dao svojih osem Ogračkov. Prosim, da mi kak najprle druge pošlete. V beltinskoj fari je eden mali dečko, ki šče meni društvo razvrči. Pravi, da de tak gučao nad menov, da to društvo razpadne. Jaz njemi pa pravim : delaj ti proti meni — a jaz z Marijikov proti tebi. Pa bomo te oznanili v Marijikom Ogračeki, če zmaga Marijika, naša zlata mamika, ali ti". —Le vupaj se v Marijikino pomoč, ona de ti že pomagala pri tvojem deli. Na Malo mešo pridite vsi v Črensovce i to popoldne k večernici. Spoved i obhajilo doma opravite. Marijikin Ograček širi, kak li moreš. Jako zgleden dečko si, da ideš pogosto k spovedi i sv. prečiščavanji. Pa naprej delaj čast Marijiki i Jezušeki. — Stric.
Tudi Gaborova Katica lepo piše: Dragi stric! Jako me veseli, da želete nastaviti bratovščino deteta Marijike. Moja sestrica i jaz tudi radivi stopive v to bratovščino, da nas bo kem vekše število mladih junakinj i junakov, ki se odpovemo vsem alkoholnim pijačam. O da bi mogli srečno premagati z Marijikinov pomočjov to nesrečno nezmernost do alkohola i bi mogli zadosta včiniti za pomirenje Najsvetejšega Srca Jezušovoga, štero se mnogokrat preveč žali.
Novinšček Anica, Progar Aleksandra, Časar Marija — vse iz D. Lendave so mi pri vganki sledeče pisale: „Vganko si, Striček, slabo napravo, zato ka manjka edna črka za občino Črensovci. Pa smo jo li rešile. Ka ne, da smo čedne, ve pa že hodimo v VI. razred. Drugič bole žmetnevganke postavi. Bog daj, da bi me dobile nagrado". — Ve bi vam nagrado poslao, pa ste ne pravilno rešile. Tiidi žmetnejše vganke ne morem dati, ar ste šče te ne mogle rešiti. Niedna črka jene manjkala. Pod pohištvom si lehko mislimo stol i omar-To je bila edna zanka, štere ste ne mogle razvozlati. Bodite pozdravlene' Pa šče pogosto se kaj oglasite. Ve korajžne ste, kak pismo kaže. — Stric.
Svoje veselje i zadovolstvo nad Marijikinom ogračekom so mi pokazali sledeči, ar so mi pisali: Hajdinjak Martin. Alojzij Hajdinjak i Gizela Hajdinjak — vsi iz Odranec. — Vse vas pozdravla — Stric.
Jako lepo me je proso Leiner Ignac iz Mostja, naj njemi objavim njegovih par vrstic:
Predragi moji slovenski bratje i slovenske sestrice! Vsevkiip vas lepo pozdravim, šteri ste mi poznani ali pa ne. Nadale pišem, da nas Bog liibi, posebno nas Slovence, ar nam je poslao našega Strica, ki nam z rožic venec pletajo, štere mi v Marijikinom Ogračeki čtemo. Dragi moji bratje! Ka smo pa mi dužni našemi Strici za njihove triide? Telko vas prosim, če ste več nemogoči, te bar naj vsaki eden Očenaš i Zdravomarijo na tjeden za njih zmoli, da bodo dugo živeli, nas po pravoj poti vodili i se za nas trudili". — Bog plati za tvojo skrb! — Stric.
Rešitev zloženke od 8. snopiča.
Črnec	ime potoka v Slov. Krajini,
ribe	ka v tom potoki živi,
Eva	žensko ime staroga zakona,
Novine	časopis Slov. Krajine,
stol i omar	pohištvo v sobi,
voda	najbouša pijača,
ceca	kak se malo dete hrani,
Italija	najmočnejši sosed Jugoslavije. Iz prvih črk vsake reči dobimo ime občine
„Črensovci".
Najbouše sta rešila to zloženko samo dva: Zver Vincenc i Zver Štefan iz Odranec. Ne sta se dala premotiti pri pohištvi v sobi, nego sta napisala stol i omar. Oba dobita obečano nagrado.
Približno pravilno so ešče rešili: Raduha Vincenc iz Odranec, Sente Gizela iz Pečarovec bi skoro dobro rešila, Kolar Bara, Črensovci, Utroša Rutina, Sr. Bistrica, Novinšček Anica, Progar Aleksandra, Časar Marija zadnja tri iz Dol. Lendave. Tretjo nagrado dobi Sente Gizela z Pečarovec.
Novih vgank v tom snopiči nede. Deca namesto vgank si poglednite v igri „Zapelavanje dece na pijanost" ta pitanja: 1. Jeli alkohol pogasi žejo? 1. Jeli alkohol ozdravi beteg? 3. Kak segreva alkohol? Na dečinskom dnevi v Crensovcih se bo na ta pitanja odgovarjalo. Šteri najbouše odgovori, tisti dobi včasi tam nagrado. Zato vsi pridite! Lepa darila so pripravlena. Ki ne pride v Črensovec, naj pošle rešitev do 15. septembra.
Pošta:
Rešitev vgank iz 7. snopiča so poslali, a prekesno: Gabor Katica, Črensovci, Žalig Anica, Vel. Polana, Kolenko Marija, Srednja Bistrica, Haj-dinjak Gizela, Odranci, Tibaut Martin i Škrban Janez iz Mostje, Alojzij Hajdinjak,
Hajdinjak Martin, Antolin Martin vsi trije iz Odranec, Jože Gerič, Salaj Ivan. Vsi, šteri pošlete rešitve, napišite tudi občino k svojemi imeni, da znamo odked ste.
Dosta vas je prekesno poslalo rešitev iz prejšnjega snopiča. Če šteri šče dobiti nagrado, te nesmi prekesno poslati. Mi bi vam vsem radi dali nagrado, pa vam nemremo, ar ste ne pravočasno vganke rešili, Deca, drugič bole točno!
Dve rešitvi vgank za 8. snopič smo dobili malo bole kesno, pa šče pravočasno. Precej dobro je rešila Perkič Roza iz Noršinec, Cigut Marjeta iz D. Lendave pa malo slabše. Le večkrat se šče oglasita! Če večkrat pošleta rešitev vgank, bole je mogoče da dobita nagrado.
Olen Anici v odgovor. Nagrado smo ti po pošti poslali. Mogoče se je zgubila. Ednok si sama pridi v Črensovce, da ti damo driigo nagrado. Tvoje pismo me je jako razveselilo. Le rada moli za mene i vsigdar prečti Marijikin Ograček.
Korošcovoj Gizeli na znanje. Ar si šče dara ne dobila, prosi vašega g. plebanoša, da ti prinesejo od vredništva Novin, kda bodo šli v Soboto. Kak to, da si zdaj ne poslala rešitev vganke? Mogoče bi pa dobilal Pozdravlena! — Stric.
Širite	g
Marijikin Ograček! |
Lepšega dela si netnore najti jj
naša dečica!	§
§
;
Sept. 8. 1932._Izhaja vsak mesec 8.__1. Letnik.
Priloga M. Lista i ž njim Novin.	Cena na skupni naslov letno 4 Din.
Marijino rojstvo.
Mogoče ste že zapazili, draga dečica, da mi obhajamo i svetimo navadno samo den smrti kakšega svetnika. Kak pa je te to, da pri Mariji svetimo tiidi njemi rojstni den ? Če kaj štete živlenje svetnikov, te ste že opazili, da ma svetnik god na tisti den, kda je vmro. Pri Mariji pa je cerkev zapovedala tiidi njeni rojstni den posvetiti. Če bi vas pitao, zakaj tak, bi mi vi za-gvišno vsi odgovorili: „Ja, Marijika je v nebesaj več, kak drugi šče tak velki svetniki. Ona je vendar boža Mati." Dobro bi odgovorili, če bi vaš odgovor takši bio. Liki vseedno, čeravno vi vsi znate, zakoj Marijo bole častimo kak svetnike, si ešče bouše poglednimo i si razložimo, zakaj je tak.
Najprle vam povem, da se je Marijika narodila brez po-rijetoga greha. Ka je pa poprijeti greh? Zagvišno šteri od vas ne ve, ka je to. Poprijeti greh smo mi podedovali po prvih sta-rišaj — po Adami i Evi — kak ste se včili v šoli že v driigom razredi. Te poprijeti greh se v nas tak pozna, da smo mi k slabomi nagnjeni. I to slabo je greh. Zdaj pa že bole razmite, kakši razloček je med Marijov, štera je ne mela poprijetoga greha, i svetniki. Nišče drugi pred Marijikov i ne sledkar je ne bio izvzeti od toga greha. Samo njo je Bog tak zvišao nad vsemi liidmi, da jo je rešo toga greha. Bog je meo z njov tudi velki i najsvetejši namen. Določo jo je za mater Sina božega, Jezuša Kristuša. Zato je ne dopiisto, da bi se ona narodila z poprijetim rehom.
S tem jo je Nebeški oča tak pozdigno pred vsemi drugimi liidmi, da je njena dobrota i smilenost vekša kak vseh drugih J svetnikov. Ona ma zadosta dobrot za vsakoga zmed vas, draga dečica. Njeno srce se vsikdar odpre, če se samo z ednov reč- i jov ali z vzdihom obrnimo na njo. Njena roka neprestano deli milosti. Vsi, šteri jo prosijo, idejo potolaženi i obdarjeni od nje. ; Deca, to si premislite! Tudi vi se obrniti k toj vsemogočnoj gospej, ki nikoga ne zavrže, šteri pride z ponižnim srcom k •■ njoj. Ona vas vsikdar čaka i želi, da bi se k njoj zatekali. Zato 1 ite z velkim zaviipanjom k njoj i bogati se povrnete!
Rojstni den Marijikin nam more biti jako pri srci. Marijika < je mati Jezušekovo. Teda je to svetek matere, tudi naše matere, ; ar nas je Gospod Jezuš Kristuš včino za svoje brate. Kak je naša mati vesela i zadovolna, če joj napravimo kakšo radost. \ Kem bole razveselimo Marijo, ki je tudi mati nas vseh, če jo
Marijika, na spomin svojega rojstva blagoslovi našo dečico!
liibimo. Če smo vrli nam mati kupijo cuker ali kaj driigoga. Kem bole nas poplača nebeška mati Marija, ki deli vsemogoče dobrote, štere si niti ne morete misliti. Ona je ešče dosta bole radodarna, bole dobrotliva i vse ka si morete želeti.
Od Marije je pisano že v svetom pismi staroga zakona: „Moje veselje je, prebivati med človeškov decov." Ali je ne to na vas mišleno, draga dečica! Zdaj pa vas pitam, ali mate tudi vi veselje prebivati z Marijikov. Ali ste ne večkrat premalo spoštovali njeno družbo? Mogoče ste jo večkrat žalili i jo povrgli? Na svetek njenoga rojstva to vse popravite, deca. Prosite jo, da vam pri Jezušeki sprosi milost, da te joj vsikdar z vsem srcom vdani.
Ednok vam ešče povem, Marijino rojstvo je za nas veseli den, ar se je narodila ona, ki je naša najvekša dobrotnica i zagovornica. Zato si vkup vzdihnimo: Tvoje rojstvo, draga Marijika, je prineslo celomi sveti velko veselje!
Vsi, ki to prečtete, pridite 8. sept. na dečinski den v Čren-sovce! Tam na svidenje!
Dečlnski den na Malo mešo.
V Črensovcih bomo letos znova obhajali dečinski den na Malo mešo. Te den se je narodila Marijika, zato se dečica te den zbere okoli njene zibelke, da jo počasti i si sprosi od nje vnoge milosti. Spored dečinskoga dneva je sledeči:
1.	Ob 2 popoldnevi navuk.
2.	Po navuki procesija dece z podobov Marijike. Pri procesiji do se popevale lauretanske litanije.
3.	Pred Najsvetejšim Oltarskim Svestvom se dečica posveti za trezno živlenje i dobi blagoslov Presvetoga Srca Jezušovoga.
4.	Po cerkvenoj pobožnosti, če bo lepo vremen, se bo deca pri cerkvi igrala. Ka bo igrala, niže objavimo.
Letos zavolo gospodarske stiske i suše ne bomo delili darov, naj bo vsako dete zadovolno z falačkom kruha, ki ga z sebov prinese, zdrava voda pa je pri cerkvi.
Pri procesiji i v cerkvi prosite, draga deUca, Jezuša i Marijika, naj da vam i vsem dušam treznost!
Ka je cerkev I kakša je bila negda?
Kak priliiblena i draga je vsakšemi človeki domača hiža, v šteroj je bila njegova zibeo i gde se je zamlada z driigov decoj telkokrat igrao. Posebno to dobro zna tisti, šteri se mora zdoma odseliti. Ne je pa samo to naša domača hiša, gde smo se narodili. Mamo šče tudi drugo hišo, štera nam more biti rav-notak priliiblena kak domača — to je cerkev. Tudi tam smo se narodili, gda je naša duša prvikrat milost božo sprijala. V cerkvi je tudi naša zibeo, štero ste že zagvišna vsi vidili — to je krstni kamen, gde so nas krstili. Tu pri tom kamni sta nas Jezušek i Marijika čakala, gda so nas botra k krsti prinesli, sta nas oba z velkim veseljom sprijala. Tak lehko pravimo, da smo se v cerkvi narodili za Jezušeka i Marijiko, ar sta nas oniva te v svojo službo sprijala. Ali zdaj razmite, draga deca, zakoj moramo cerkev šče dosta bole radi meti kak svojo domačo hišo?
Že pri sv. krsti sta nas Jezušek i Marijika jako veseliva bila i te smo šče ne znali gučati. Kem bole sta zdaj veseliva, gda mi znamo gučati i se z njima vse lehko pogučimo, če v cerkev pridemo. Dobro vsi znate, da je Jezušek v cerkvi v ol-tarskom svestvi vsikdar navzoči i to samo za volo nas, da mi moremo gdašteč k njemi priti i njemi svoje nevole potožiti. Zato je cerkev hiša, gde Bog med liidmi prebiva. Bog je tam i mi, teda sam Bog prebiva med nami. Draga dečica, ali ste na to mislila, da v cerkvi z Bogom vkup pridete. Če ste se dosega-mao ne tak oponašali, kak je Jezušeki i Marijiki povoli, te se zdaj poboušajte. Med seov se več ne pogučavlite, ar vse Jezu-k i Marijika vidita pa čiijeta.
Gda vam pa že od cerkvi pripovidavlem, draga deca, bj me lehko šteri zmed vas pitao, kakša je bila cerkev negda i Št« je prvo cerkev zozidao ? Če že ednok ščete znati, pa vam povem, Prvo cerkev je napravo Mojzeš v puščavi iz dragocenoga blaga, gda je pelao Izraelce iz Egiptoma v Palestino. Ta cerkev se je zvala sv. šator i je bila razdeljena na dva dela. Eden del so imenovali sveto, driigoga najsvetejše. Oba prostora je ločila zavesa iz najfinejšega blaga. V najsvetejšem je bila shranjena škrinja zaveze, od štere ste se v bibliji včili.
Prvo zidano cerkev je dao postaviti krao Salamon v Jeru-žalemi, ki so.jo za tempel zvali. Znotra cerkvi je bilo vse pozlačeno i posrebrnjeno. Vse, lesene reči so bile napravlene iz najboušega cedrovoga lesa. V to cerkev je prišeo prebivat Bog i je samomi krali Salamoni obliibo, da na tom mesti vsakoga posliihne, ki k njeni pribeži. Ta cerkev je ostala do Kristušove smrti. Gda je Jezuš vmirao na križi, se je zavesa v templi, ki je ločila sveto pa najsvetejše, raztrgnola na dvoje, ar so židovje ne pripoznali Kristuša za Boga. Od toga časa je Bog ne več prebivao v tom templi.
Pred svojov smrtjov si je Jezuš drugo cerkev zebrao, štera vam je že vsem znana. Prva krščanska cerkev je hiža, gde je bila slednja večerja. Tu je naš gospod nastavo oltarsko svestvo. V toj hiši so apoštolje večkrat vkup prišli. Sledkar so se tudi prvi krščeniki tu shajali — se so k sv. meši hodili. Nesmimo si misliti, da je bilo v toj hiši tak kak zdaj v cerkvi. Vse je jako preprosto bilo. Namesto oltara so meli eden sto, šteroga so na sredi hiše djali. Vsi krščeni, ki so bili pri božoj službi, so z duhovnikom vkup molili. Tak bi tudi zdaj moglo biti.
Velkih cerkvi so prvi krščenicje ne meli, ar so njim po-ganje toga ne dopustili, nego so je jako preganjali, mantrali i morili. 300 let so se krščeniki pod zemlov skrivali i so tam meli božo službo. Pod zemlov so si velke luknje, cele hiše napravile, gde so lehko brezi nevarnosti vkup prišli. To so bile katakombe.
Leta 313. so od casara Konstantina slobodo dobili i so lehko cerkve gdešteč zidali. Te cerkvi so že takše bile kak naše.
Dnes naj bo zadosta. Liki prihodnjič vam nekaj lepšega napišem: od oltara, od kepov, od lampašov, i. t. d.
Draga deca! Radi čtite i ne pozabite, da je cerkev boža hiša!
Igra dece na Malo mešo v Črensovcih
pri cerkvi.
Po božoj službi se dece zbere pri cerkvi, si poda roke se veselo zavrti okoli dva šatora, zmed šterih eden predstavi nebo, drugi pa pekeo i etak spevle:
Rajajmo, rajajmo, roke podajamo, naj se Bog počasti, nam blagoslov deli!
Trezna smo dečica, čista smo lelija, neba se veseli, našoj nedužnosti.
Glejte nas! Glejte nas! Včite se vsi od nas!: Trezen naj vsak bi bio! Živio! Živio 1
Nato se odpre pekeo, pa pridejo ž njega vražiči, da bi deco na pijanost zapelavali. Z nebe pa pridejo Angelčki, ki je branijo pred hudimi duhovi. Celo skušavanje se vrši, kak je niže predpisano. Ništerni se dajo zapelati i pridejo pred pekeo. Te, kak vso dečico reši vražičov i pekla Marijika, štero je deca pobožno na pomoč zvala. Marijika pride z neba z angeli, hudobni duhovje zbežijo pred njov, dobra dečica se njoj razveselijo i etak spevajo:
Prišla je Marijika,
Z nami se bo igrala.
Alleluja, Alleluja!
Radiijmo se dečica!
Treznost nam bo plačala,
pijanost pokarala.
Alleluja, Alleluja!
Radiijmo se dečica!
V nebo nas bo pelala,
Z večnov slavov venčala.
Alleluja! Alleluja!
Trezna bodmo dečica.
Po toj pesmi, štero bo z decov i Marijika popevala z svojimi angelci i med šterov se bo z decov i Marijika zavrtela okrog, pokara ona tisto deco, štera se je od hudobnih duhov dala zapelati, to dobro pa pohvali.
Z tem je igra dokončana. Pomeni pa ta igra to, ka se Marijika vsikdar zdržavle s svojimi angeli pri deci i to čuva, ka trezna i čista ostane, deca jo je pa dužna na pomoč zvati i svojega angela čuvara bojati.
Srečno je dete, štero se tak oponaša povsod, ešče pri igri, ka se Marijika pri njem zdrava i ž njim igra.
Zapelavanje dece na pijanost.
Deca se vrti i spevle: Rajajmo, rajajmo! Prikaže se LucifeH z svojimi vražici (parklji) pa etak kričijo proti deci:
Vaš krao — Alkohol, vam je prineso darila. Vsi njegovi pod-ložniki stopite naprej.
Deca: Ne nam trbe alkohola! Mi neščemo takšega krala!
Nešterna deca se pa da zapelati i etak kriti: Komaj smo te čakali, naš prijateo i krao, alkohol, Tvoji verni sluge smo. (Stopijo naprej . . .)
Vražiči: Tudi vi drugi hod'te služit alkoholi. Poglednite, kak se dobro godi našim podložnikom (pokažejo na pijoče)! Ka si premišlavate? Le prijte (pridite), radi vas sprimemo.
II. prizor.
(Nato idejo vražiči k občinstvi i zapelavlejo; zdaj pristopijo tudi angeli; k vsakšemi vražiči eden i odvračajo skušane.)
Lucifer: Zakoj se nam ne pridružite? Če ščete biti močni, te le alkohol pijte! Mogoče tone istina? Odgovorite mi na to!
Občinstvo (deca)-. Zato se pijanci po graboj kotajo, ar alkohol velko moč ma.
Prvi vraiič: Ote se (hod'te), če si ščete malo gutnoti! Ve ste toga potrebni, zagvušno ste jako žedni! Vište to vam teče (pije). No šče vi pijte (poniivle)!
Prvi angeo: Ne vorte njemi! Hudoba vas šče zapelati, da bi se z vas smejao, ka bi se vi po cesti kotali.
Jeli alkohol pogasi žejo? (Navzoča deca naj odgovori! Za najbouši odgovor se dobi nagrada.)
Drugi vraiič: Mene poslušajte i te srečni. Pijte šmarnico, te te bar dobre vole.
Drugi angeo: Bog vari! Če ščete biti nori kak živina, tele • šmarnico pijte.
Lucifer: Nega je pijače pred tov! Žganica je za vse betege!
7rije angeli (4, 5, 6): Istina je, za vse betege je žganica, če ste zdravi i ščete zbetežati pa pamet zgubiti. Jeli alkohol ozdravi beteg? (Najbouši odgovor bo nagrajen.)
Tretji vraiič: Čiijte v zimi vam je dostakrat mrzlo. Rum • si kupite! Rum je proti mrazi.
Tretji angeo: Zato je že telko pijancov v snegi zmrznolo, ka alkohol toploto da. Kak segreva alkohol? (Deca, najbouši odgovor bo nagrajen!)
(Tiste, šteri se dajo zapelati, pelajo k vhodi i njim dajo piti. Nato se zberejo i obrnejo proti občinstvi pa vabijo ešče ednok.)
Rajajmo se ponovi.
Vraziči: Lepi i veseli večer mo meli ešče dnes. Zadnji čas [je, da k nam pristopite. — Ali tak malo zaviipate alkoholi? Što 1 vas pa največkrat v dobro volo spravi, če ne alkohol ?
Občinstvo: Ne ščemo mi takše dobre vole, štera nas od .penez spravi i nevole prinese.
Lucifet: Deca, če vam včenje ne ide, te probajte malo žga-nice piti!
Občinstvo: Zato so deca pijancov tak tumasta, ka žganico pijejo!
Vsi vraziči: Največ veselja da alkohol. Ali šče to ne vete?!
Občinstvo (deca): Ve resan! Oča so jako veseli kda pijani pridejo domov pa ščejo vse spotreti i mater zbiti. Takšega veselja nam ne tjbe.
Vraziči: Če neščete, pa bojte! Žete ešče obžaliivali!
(Nato angeli odidejo v šator, vraziči pa privežejo zapelance h količom i jih bijejo po takti godbe, štera igra čindaro".)
Zvezani kričijo: Pomoč, pomoč! Mi smo se ne z vami tak pogodili.
Vraliči (vsi): Če ste v našoj službi, te morate tak plesati, kak mo vam mi igrali.
III. prizor.
(godba henja, vraziči pa ešče z vekšov silov bijejo.)
Vsa deca kričijo: Marijika pomoč! Marijika hodi nam pomagat! Če nas rešiš, ti obliibimo, da ne bomo več nikdar pili i tak grešili.
(Med tem pridejo angeli z Marijikov, vražiči se zbojijo. Marijika stopi naprej i pravi):
Poberte se hudobci! Ne zapelavlite nedužne dece z alkoholom.
(Parkeljni zbežijo v šator, angeli zvezane rešijo i jim pravijo:)
(Marijika pohvali stanovitne i z njimi zaigra .. . vse pokara).
Marijika je vam velko milost skazala, da vas je rešila iz rok hiidobcov. Izkažite se hvaležni i obliibite, da ne te nikdar več pili alkoholnih pijač. Stopite vsi v Marijikino bratovščino trezne mladine i Marijika de vas vsikdar čuvala pred grehom i peklom.
Rešeni odgovorijo: Obliibimo i vsi postanemo trezni. Odse-gamao ščemo vsikdar pod Marijikinov zastavov hoditi. Pa tiidi vi drugi (se obrnejo k občinstvi) stopite k toj bratovščini. Zdaj pa vsi sem prite, da zospevlemo Marijiki na čast edno pesem. (Marija, mati ljubljena.)
(Angeli i Marijika odidejo pred začetkom pesmi v šator.)
Po pesmi godba zaigra kolo i čindaro.
Sveta Terezija Detata Jezusa.
Z vso iskrenostjo svoje duše jo je prosila, da naj jo ohrani • zvesto in da naj jo zato skrije pod Svoj deviški plašč. Tudi za odstranitev vsake nevarnosti in grešne priložnosti jo je naj-gorečnejše prosila.
Ko je slednjič pri zadnji bolezni Mala Terezija stopila v bolniško sobo, se je najprej ozrla na čudodelni kip preblažene Device, ki so ga bili tja postavili. Neizrekljiv je bil izraz, — tako pripovedujejo njene sestre — ki se je pojavil na njenem obličju. Tedaj jo je vprašala s. Marija: „Kaj pa vidiš?" „Kip se mi ni nikdar zdel tako lep kakor danes; ampak takrat, Vi veste dobro, tedaj ni bila slika, ki me je očarala." Na ta način je angelsko dete večkrat prejelo nadnaravno, tolažbo. Enkraf je vzkliknila: „0, kako jo ljubim Mater božjo! Če bi bila duhovnik, kako navdušeno bi želela oznanjevati Njeno čast .... Ona je mnogo bolj Mati kakor Kraljica ..." Še dolgo je potem govorila o Materi božji. Vse sestre, ki so stale ob njeni bolniški postelji so bile polne veselja in začudenja; tako ljubko jim je v zgovornih besedah naslikala skrito življenje svete Družine v nazareški hišici.
Srečen vsak, kdor najde varno pot v nebo v vnetem češčenju preblažene Device Marije. Srečen, trikrat srečen, kdor jo ljubi kakor Mater, kdor ji neomejeno in neomajeno zaupa!
V. Vsa za svoje sosestre.
Če se je sveta Mala Terezija v kateri stvari odlikovala, je bila to sestrinska ljubezen, čednost, brez katere so vse druge brez vrednosti. In vendar ne potrebuje nobena krepost toliko požrtvovalneža duha kakor ravno ta. Naša ljubeča sodnica piše sama takole! Znano Vam je, — vrstice so naslovljene na njeno tedanjo prednico Marijo Gonzago — da mi je Jezuš dal piti marsikateri grenki kelih — glede mojih ljubljenih sester. Sveti kralj David poje upravičeno: „0, kako lepo in prijetno je, če žive bratje skupaj v soglasju!" (132, 1.) Toda to popolno združenje na zemlji se izvrši le v moči žrtve. Ne, nisem stopila v ta trikrat blaženi Karmel zato, da bi skupaj živela s svojimi sestrami (rodnimi): nasprotno, slutila sem, da bo ravno to —■ vir žrtev in trplenja za mojo dušo, ki noče v nobeni stvari narave zadovoljiti".
In res je Mala Terezija v samostanu najmanj občevala s svojimi rodnimi sestrami. Mesto tega — je med odmorom sedla k sestram, ki ji z naravnega stališča niso bile prijetne. Dala jim je vse mogoče dokaze ljubezni i spoštovanja. Prav takim, ki se ne štejejo med najkrepostnejše, je hotela biti dober, posebno dober Samaritan. Z blago besedo, z ljubeznivim smehljajem je dvignila marsikatero potrto dušo. Storila je zanje vse, kar se le more storiti najljubši in najdražji osebi.	(Dale.)