Enajsta konferenca Komisije za slovansko besedotvorje pri Mednarodnem slavističnem komiteju
o o
fS •
Irena Stramljič Breznik	^
m
HH
Enajsto zasedanje Komisije za slovansko besedotvorje je tokrat potekalo od 24.	^
do 26. marca 2009 v Moskvi na temo Novi pojavi v slovanskem besedotvorju: sistem in delovanje, kar je bil eden izmed dvanajstih vsebinskih sklopov na	N
mednarodnem znanstvenem simpoziju z naslovom Slovanski jeziki in kulture v sodobnem svetu; udeležilo se ga je okrog petsto slavistov s celega sveta.	^
Z
The 11th Conference of the Slavic Word-Formation Committee	^
of the International Committee of Slavists	q
The eleventh session of the Slavic Word-Formation Committee took place	j
from 24 to 26 March 2009 in Moscow with the theme New Phenomena in	^
Slavic Word Formation: System and Function (Hoeue neneHUH e cnaenHCKOM	q CMoeoo6pa3oeaHUu: cucmeMa u ^yHK^uoHupoeaHue). This was one of twelve
thematic groups at the international scholarly symposium titled Slavic Lan-	^
guages and Cultures in Today's World (CnaenHCKue h3uku u Kynhmypu e	^
coepeMeHHOM Mupe), in which approximately five hundred Slavic specialists	^
from around the world participated.	W

Kot je razvidno iz zgodovine Komisije za slovansko besedotvorje (http://www. komisja_slowotworcza_mks . ap . siedlce .pl/), je bila ustanovljena na plenarnem zasedanju Mednarodnega slavističnega komiteja leta 1994, naslednjega leta pa tudi potrjena pod vodstvom Igorja Uluhanova . Ta jo je vodil v letih 1995-2006 (Volgograd 1996, Magdeburg 1997, Innsbruck 1999, Katovice 2000, Wittenberg 2001, Minsk 2003, Bratislava 2004, Berlin 2005, Minsk 2006), v Sofiji 2007 pa je vodenje komisije prevzel Aleksander Lukašanec, ki je tudi eden redkih udeležencev vseh znanstvenih srečanj
Pod odličnim vodstvom organizatorice Jelene Petruhine (Moskva) se je simpozij komisije pričel v poznih popoldanskih urah 24 . marca z okroglo mizo o temeljnih diskusijskih vprašanjih slovanskega besedotvorja in nominacije glede na razmerje med domačim in prevzetim ter med ustaljeno rabo in besedotvornim sistemom
I . Ohnheiser (Avstrija) je kot prva diskutantka ob gradivu slovarja neologiz-mov ruskega in poljskega jezika razmišljala o tem, ali se danes spreminjajo razmerja med tradicionalnimi funkcijami besedotvorja. Semantično-funkcijska diferenciacija jezikovnih virov glede na domače in prevzeto je k razmisleku spodbudila J . A . Karpilovsko (Ukrajina), Jelena Petruhina je predstavila možnosti, funkcije in
Z
konkurenčnost tvorjenja besed v sodobnem ruskem jeziku, ki jih je s predstavitvijo W igrivih mehanizmov tvorjenja žargonizmov dopolnil M . A . Kronhaus (Rusija) . N	Naslednjega dne so se člani komisije zvrstili v dopoldanski sekciji Novi poja-
1 vi v slovanskem besedotvorju z vidika besedotovorne teorije. Po pozdravnem nago-^ voru predsednika A. A. Lukašanca (Belorusija) je čast uvodnega referenta pripadala O dolgoletnemu predsedniku I . S . Uluhanovu (Rusija), ki je prikazal uresničevanje S sistemskih zakonitosti jezika v novi ruski leksiki, J . S . Kubrjakova (Rusija) pa se L je posvetila analogiji pri nastajanju novih besed. Jezikovni purizem kot dejavnik
0	razvoja besedotvornega sistema na beloruskem gradivu tvorjenk je bila osrednja v tema prispevka A . A . Lukašanca, medtem ko je G . P . Neščimenko (Rusija) predstavila težnjo jezikovne ekonomije kot dejavnik razvoja knjižnih norm v slovanskih jezikih. Zanimivo je besedotvorje povezala s teorijo semiotike A. Nagorko (Nemčija), saj je predstavila zvezo med ikoničnostjo in besedotvorno motivacijo .
Z Besedotvorna sredstva intelektualizacije v sodobnem ukrajinskem jeziku so bila v A središču zanimanja N . F . Klimenko (Ukrajina) . J . Baltova (Bolgarija) je predstavi-p la zelo zanimiv pregled različne besedotvorne in leksikalne interpretacije enakih
1	internacionanih morfemov v slovanskih jezikih (npr. super-, kontra- v nekaterih S jezikih uvrščajo med predponske morfeme, drugod med sestavine zloženk) . O . P . K Jermakova (Rusija) je predstavila težave pri raziskovanju tvorbeno vezanih koren-1 skih pomenov v sodobnem besedotvorju . Kot priznana strokovnjakina za vprašanja 5 internacionalizacijskih pojavov v besedotvorju poljskega jezika je K. Waszakowa
•	(Poljska) s stališča kognitivne semantike predstavila pogled na tvorbene inovacije, o ki so rezultat zlitja pomenov. R. Dragicevic (Srbija) je predstavila nadvse zanimiv
•	besednodružinski slovar srbskega jezika v dveh knjigah, ki je hkrati še tematski, saj — predstavlja zunanje in notranje dele človeškega telesa kot tudi tipične psihofiziolo-
ške in psihofizične lastnosti človeka . Na divergentne procese v sodobnem besedotvorju srbskega, hrvaškega in bosanskega jezika je opozoril B . Tošovic (Avstrija), I . Stramljič Breznik (Slovenija) pa na besedotvorne posebnosti slovenskih priložno-stnic, ki jih sproža nova, izvirna morfemska kombinatorika jeziku lastnih ali pa v njem že ustaljenih in prilagojenih prevzetih prvin, ter tako opozorila, da je slovenski jezik sposoben črpati regenerativno moč iz lastnih, ne samo internacionalnih tvor-benih prvin in vzorcev
Popoldansko zasedanje je bilo namenjeno Tipologiji novih pojavov in težnjam v spremembah slovanskega besedotvorja. Glavnina prispevkov se je ukvarjala z vprašanjem aktivnih besedotvornih procesov v slovanskih jezikih posamezno ali pa protistavno, npr . za ruščino in poljščino (E . A . Zemska in Z . Rudnik-Karpatova), pregled inovacij v tvorjenju besed s pomenom nomina abstrakta v ruščini, poljščini in nemščini je lepo predstavila E . Koriakowcewa (Poljska), zanimiv pa je bil razmislek K Kleszczowe (Poljska) o mestu napak in inovacij v dinamiki jezikovnega razvoja . Kolegici iz Bolgarije sta prispevali tipološki pogled na nove pojave v slovanskih jezikih (C . Avramova) in vpliv tujejezične leksike nanje (V. Radeva) . Internacionalizacijske težnje v češčini je predstavila I . Bozdechova, inovacije v slovaščini s slovničnega, strukturnega in pragmatičnega vidika pa N . Janočkova (Slovaška) . S stališča homonimije je o univerbizaciji v srbščini spregovoril B . Coric (Srbija) . Vprašanju paradigmatskih razmerij glagolov s predpono ob- in njihovemu
prikazu v slovarju je pozornost namenila R. Belentschikow (Nemčija), na dejavnik ^^ inovacij, ki nastajajo pri tvorjenju besed v umetnostnih besedilih, pa je opozorila ^^^ V. N . Vinogradova (Rusija) .
V tretji sekciji, ki ji je bil namenjen tematski sklop Besedotvorje v podsistemih slovanskih jezikov, je 26 . marca nastopilo veliko zanimivih referentov, ki so razmišljali o jezikovnih spremembah z vidika socialno-kulturnega šoka ter o t. i . ^ potencialnih besedah in akronimih na spletu. V. V. Himik (Rusija) je podrobneje analiziral pomen, sistemskost in vlogo ruskih manjšalnic . L . A . Arajeva (Rusija) se je na primeru imen podjetij in trgovin spraševala, ali je besedotvorje 21. stoletja kaotično ali gre za eksplozijo asociacij na podlagi stereotipov . Podobno zanimivega področja se je dotaknila še T . V . Popova (Rusija), ki je opozorila na nove besedotvorne formante v grafoderivatih . Kot člani Komisije za slovansko besedotvorje so bili najavljeni trije referenti, izmed katerih pa J. Raecke (Nemčija) ni nastopil . ^ J . Sierociuk (Poljska) je predstavil besedotvorje govorjenega jezika na primeru na- ^ rečij in E . G . Lukašanec (Belorusija) na ruskem argoju kriminalnih združb sistem-skost sociolektalnega besedotvorja
Na simpoziju v Moskvi 2009 je bilo na zasedanju Komisije sklenjeno, da bo dvanajsto znanstveno srečanje slovanskih besedotvorcev na temo Odsev zgodovine in kulture naroda v besedotvorju v Kijevu od 24 . do 27 . maja 2010, glavna organizatorica srečanja pa bo Jevgenija Karpilovska z Inštituta za jezikoslovje pri Ukrajinski akademiji znanosti .
O mednarodnem znanstvenem simpoziju Slovanski jeziki in kulture v sodob- ^ nem svetu je tako glede števila udeležencev, tematskih sklopov kot tudi po zanimivih prispevkih mogoče govoriti v presežnikih . Omeniti velja, da smo se ga v lepem ^ številu udeležili tudi slavisti vseh treh slovenskih univerz (Aleksandra Derganc, ^ Aleksander Skaza, Andrej Rozman, Maria Wtorkowska, Petra Stankovska, Krištof ^ Jacek Kozak, Tomo Virk in Irena Stramljič Breznik), ki smo se razpršili po različnih sekcijah, katerih delo se je prekrivalo, zato so daljši povzetki vseh nastopajočih zbrani v obsežnem zborniku na 450 straneh .