162 Katja Špur-Marius Oros IOAN ALEXANDRU, v romunski sodobni poeziji izrazit lirik, se je rodil 12. 12. 1941. V Bukarešti je diplomiral iz filologije, kjer tudi zdaj dela na univerzi. Leta 1973 je zagovarjal doktorsko tezo Dežela Pindarja in Eminesca. Poezijo je začel objavljati že kot dijak leta 1960, prva zbirka (1964), Kako naj vam povem, se odlikuje s prečiščenostjo izraza, resnobnostjo in globokim čustvovanjem. Kot lirik se najrajši giblje v vaškem okolju; stvari, ki bivajo, so elementi veličastnega ceremoniala. V naslednjih zbirkah preveva njegovo liriko obsedenost absolutnega — obsedenost, ki ne opisuje, temveč živi, to je njegov postulat življenja. Z zbirko Carine puščave (1969) se pesnik znajde na razpotju: njegova pesniška misel je pod nenehnim znamenjem prekletstva, kar je zanj najbolj vzvišen poziv. Vizionarstvo se sooča z usodo ustvarjalca, ki dematerializira in pustoši svoj svet. V zadnjem času je v njegovi poeziji navzoč predvsem prodoren in rafiniran retorizem, ki sloni na pridigarstvu in posvetitvenem monologu. ADRIAN POPESCU se je rodil v Cluju leta 1947 in tam tudi končal filološko fakulteto. Urejuje literarno revijo Steaua. V poeziji se je začel uveljavljati od leta 1966. A. Popescu je izredno občutljiv lirik, odlikuje ga melodičnost verza, ta je bistvo njegove pesniške ustvarjalnosti. Najnovejša zbirka. Poskus s pelodom (1984), — iz nje so pričujoče pesmi — na videz pomeni obračun določenega obdobja. Pesnik globoko doživlja biološko in duhovno prehajanje mladosti v zrelost. Cela zbirka je zasnovana na tej spremembi »v drug pojav, bolj nedoumljiv in dragocen«. Njegove izkušnje in dosežki mu dajejo pravico, da sme misliti in upati v še močneje poudarjeno lirsko prihodnost. Čeprav je njegovo upanje upravičeno, pa ga nenehno spremljata dvom in nezanesljivost, saj čas edini lahko objektivno presodi vsakega pesnika. VASILE SAV se je rodil leta 1949 in je absolviral filologijo v Cluju iz romunskega in latinskega jezika. Je asistent na univerzi in trenutno urednik literarne revije Tribuna. Prve pesmi je objavljal v študentski reviji Echinox, ki jo je tudi urejal. V njegovi liriki je čutiti posrečeno prepletanje ustvarjalne spontanosti in visoke kulture. V. Sav neguje zlasti filozofsko liriko. V pesnjenju pogosto zajema iz romunske folklore ali grško-latinske mitologije. Tem motivom pa daje izrazito moderno in osebno interpretacijo. — Vasile Sav je tudi cenjen prevajalec iz latinske literature. Marius Oros