598
Doma.
Jesenska setev zelja. Dobro je sejati zelje v jeseni, meseca
septembra. Mlade rastline treba presajati še jeseni, in sicer tako
globoko, da je srčina še do polovice se zemljo pokrita. Spomladi se
začenja zelje kmalo lepo razvijati in rasti, a o kresu imamo že lepe
zeljnate glave.
Da krompir pozimi v kleti ne segnije, treba ga je večkrat pre-
brati in gnilega odstraniti. Prav tako treba odluščiti vse poganjke.
Spravlja naj se pa krompir na kupih, najbolje na lesah, koje so
podprte z opeko, da more zrak pod-nj. Pri lepem, suhem in ne pre'-
mrzlem vremenu treba klet dobro prezračiti in presušiti.
Listnica uredništva. D. S t r u g e r. Tudi danes Vam ne morem odgovoriti, kakor
sem nameravala. Hotela sem namreč prevesti iz francoskega lep spis o dekadenci o i^riliki
smrti Mallarmé a, o katerem je spominjal tudi naš sotrudnik Gorjancev, toda Slovenkine
sotrudnice so bile tako pridne, da so zložile to številko z mnogimi važnimi spisi, posebno
o »Ženskem vprašanji«, da še ti ne morejo vsi v list. Naša »Slovenka« je tudi prinesla iz
češčine nekaj dekadence, da bi ne bila ta oblika popolnoma neznana. V kateri prihodnjih
številk prinesem v prevodu ves spis, že danes Vam citiram le-to :
». . . . Tako je n. pr. jako zabavno in celo filorofjčno videti, kako sedaj tuja
slovstva osobito nemška in skandinavska (za Slovence' seveda ne vedo) vporabljajo in iz-
polnujejo »les arrangements, les reucontres de tous«, drznosti vsake vrste, koje so naši
dekadentje pred petnajstimi leti metali križem v svojih spisih. Ali oni delajo vse to, kakor
vsako stvar z veliko resnostjo in z nekako težkočo. Tako dajajo oni veliko temu, kar so
naši razkošni, neprevidni in treba je reči tudi nevedni dekadentje le nacrtali — abocirali.
Smejati se moramo često, smejati mi, ki smo gledali to gibanje celo od blizo in ki vi-
dimo sedaj, da se aplavdirajo ideje in formule, kojim se je pri nas žvižgalo . . .«
Dekadenca, dasi je za Slovence nekaj novega, ni imela vspeha nikjer, v Francozih
y>Vi je kar celo izginila iz pozorišča, zakaj bi jo torej uvajali v naše slovstvo, ko nima
obstanka? Isti francozki pisatelj piše dalje: »Mladi, vneti in odkriti literatje in umetniki
ne le da niso Mallartne-a občudovali ali se ž njim strinjali, protestovali so možko proti
pisatelju Mallarme-u, dasi so tinega in prijetnega moža. In Mallarmé je bil kralj dekadentov.