Pastirci I. Hesen je bila, katcro gotovo težko pričakujete vsako H| leto! Kako pa tudi ne! Saj uprav jesen ju tisti čas, ki polaga pod vaše zobke toliko sočnih hrušek. okusnih jabolk in drugesa sadja v obilici. To veselo tekate p"d vrtnim drevjem, ki težko drži sladko brerne! Napolnite si žope z okroglimi jabolki, potem pa hajdi na travnik, prekucavat se čez glavo. Prijotnih je^enskih dnij sta se veselila tudi An-drejčkova Tilka in njen mlajši bratec Nandek. Nandek. dedek star okoli šeslih let, rdečih okrog-lih lic, kodrasto - kostanjevih las. uprav glecla z bistrimi ocimi na bogato obloženo jablano sredi vrta. Premo-trivši drovo od tal do vrha. skoči k njemu, skuša sple-zati kvišku, a ni se dalo, Toda ne oljupa. Urno stefie pod skcdenjski kap, kjer je ležal kup dolgih prt-kelj. Jedno zgrabi, zasuče jo veselo v zraliu in skokovna je zopet pri jablani. Sedaj pa le po jabolkih! Najlepša izbira, malo pobožka in skoro jih naklati toliko, kolikor jili je držalo njcgovo poknvalo. Ko vcs zamišljen pobira. prijetno dišeče sadje, za-sHši za seboj karajoči glas: »Nandek, le molči! Bom že materi povedala! Ne veš, da se ne sme sadje trgati, fie stariši ne dovolijo, še manj pa klatiti?« 6 »Kaj si ti, Tilka ? Pa vedno me prajaš. NiČ ti ni povšeči, kar jaz storim«, reče jezno Nandek obrnivši se proti sestrici. »Zakaj pa ne ubogaš starisev ?« »Mati so mi dovolili nekaj jih utrgati na tistih vejah, ki jih 8 tal dosežem. Da sem pa klatil, povem že materi in obljubim jim odslej natanko spolnovati njihove zapovedi.« Tilka je bila žalostna, ker je bratca razjezila s svojim prenaglim oditanjem. — Skoraj z jokajočim gla-som mu pravi: »Saj te imam rada! Odpusti mi! Mislila sem, da nisi imel dovoljenja.« S temi bt;sedaini seje dal bratec potolažiti. Sedel je na tla, poiožil mej koleni pokrivalo in odbral iz njega najlepših jabolk svoji sesstrici. Velel ji je tudi, naj se vsede zraven njega. Takoj ga uboga; bila sta si zopet dobra. »Tilka, fesa se boste pa letoa učili, ko se prične §ola? Brati menda že znate vi, ki ste tako veliki? Saj še jaz vom, da je tam v abecedniku črka u, kjer je naslikana ura, tam pa a. Ujer je angeijček«, oglaai se Nandek alaatno prigrizevaje debelo jabolko. »Učili se bomo pisati, računati ia risati, posebno pa krščanski nauk, zlasti tisti, ki se pripravljamo za prvo sv. obhajilo. Mati so obljubili, da mi bodo kupili za takrat novo, belo krilo. Teta ini bodo pa prinesli s trga lep venček za na glavo«, odgovori mu Tilka. »Ali bom smel tudi jaz s teboj iti po Jezusa, če mi bodu oče kupili novo obleko ?« »Ti si še premlad. Ko odrasteš, boš že lahko šel k sv. obhajilu. če pruje Iepo opraviš sv. izpoved. Kdor pa se ne izpove čisto in Jezusa prejme, ta se zelo pre-greši in Jezua se hudo nanj razjezi. Tako so nam pra-viii g. katehtit« »Praviš, ila bi se Jezus jezil? Zakaj se pa tam ne na tisti podolji, ki visi v kotu za mizo, da si ga pri-vezujejo oni grdi možje k stebru? Ce pogledaš vanj, pa se ti skoraj smeje. kakor jaz tebi včasih. — Le po-čakaj. Tilka ! 0 Božifiu napravim jaslice in tedaj ti pokažem, kako se Jezušček smeje.« »Veš, Nandek, pri tistem stebru se Jezus ne jezi, žato da bi nas odrešil. liadi našega odrešenja se je dal trpinčiti Judom. A pozneje je Jude tudi zelo kaznoval: potikati se morajo po vsem svetu.« Sedaj pa je hotel Nandck nakrat vetleti, če je Peckunov Jurij tudi Jud, tisti borač namreč, ki prosjači daleČ na okoli po vaseh Sestriea ga lepo pouči, da berač Jurij ni Jud, ker je bil rojen v sosednji vasi, kjer še ni Judov. Ker ni Nandek Tilke več izpraževal o Judih, od-daljila se je nekoliko od njega proti koncu vrta. Po-gledati jo hotela, če grudo mati s polja. Ko se ozre po polju, zagleda nekoga. ki je prihajal po poljski stezi proti nji. Ker ni mogla natanko spoznati, kdo bi bil, reče Nandku: »Poglej no, Nandek, tje le na desno stran! AH ne gre po stezi, ki drži proti našemu vrtu, Martinkov Metodek?« »Metodek je, Metodek!« odgovori Nandek pristo-pivši k sestriei. »Sedai se mi pa nekaj sveti. — Kaj ne> TilUa, da napi*aviva o Božiču jaslice?« J »Toda, kje bova dobila pastircev ?« H »Ali ne bo Šel Metodek to jesen v Ljubljano V šolo? Vidiš o Božiču j>a gotovo domu pride na počit-nice m tedaj bi nama lahko prinesel pastircev.« »Saj res! Bova pa vprašala Metodka, če jih nam hoče prinesti. Poglej, kako hiti! Menda je naju za-gledal.« In res je bil Metodek v nekaterih trenutkih pri naših dveh znancih in vsi trije so dogovorili potrebno fcglede pastircev. Metodek je obljubil nekaj krajcarjev si ^britrgati in o Božiču prijateljema pastircev prinesti. Rekel Vpa jima je, da mvi morata škodo povrnili na poč-itnicah. M To sta mu seveda rada obljubila in razen tega ga še f zagotovila, da mu bosta dala odhajajočemu v Ljubljano celo vrečico tistih sladkih hrušek, ki raato blizu doma- fiega skednja. Sklcnili so tudi, da ničesar ne povedo o tem starišem. Po tej pogodbi je odsel Metodek domov, Tilka pa refio bratcu: 8 »Nandek, se nekaj Časa imava, predno mati pridejo s polja. Pa pojdiva malo molit poil vas k znamenju, tje veš, kjer naša mati vselej nekoliko pomolijo, kedarkoli gredo mimo!« »Pa pojdiva ! Bom pa za Metodka molil nekaj očenašev, cla mi gotovo prinese pastircev. Za teto iz-molim tudi jeden očenaŠ. Saj ti je znano, da so mi podarili ono nedeljo konja, ki drži glavo tako lepo po koncu ; samo repa nima, ker rnu ga je odbil s svojim meČem Opaldarjev Tonfiek.« Nato vstaneta oba. Sestrica prime bratca xa roko, in urno odideta z vrta k znamenju. Prišedši do name-ravanega mesta, snamo Tilka Nandku pokrivalo raz glavo in je položi na tla. Potem poklekneta oba skle-nivši svoje ročice k molitvi. Lahka sapa je zavela. igTaje se s kodri nedolžnega Nandka. A ni se zmenil zd-njo. Molil je zljrano, kakor malo-kedaj preje. Lepastirtusoganekolikomotili. Ko je uamreč izmolii prvi očenaš, videl je sv. tri Kralje v lepih oblačilih in s kronami na glavi; ko je molil drugi očenaš, dozdevalo se mu je, da vidi sv. družino, okoli nje pa Je nekaj pastircev \n njihovih čred; pri tretjem očcnašu mu je že vso polno pa-stircev migljalo predočmi, tako da jepozabil moliti tisti oče-naš za teto, kakor je sam pozneje strahoma pravil sestrici. iSolnce se ie skrivalo za visokimi gorami. S po-slednjimi žarki je poljubovalo rdeče obličje Nandkovo in nekobko bledejše Tilkino. Kdor je videl otroka v tem trenutku. zdelo se mu je, da tu molita res dva pastirca Boga — ne novorojenega, paČ pa za nas Ijutli križanega. (Ualje prih.)