Več znanja, večji
uspehi
Sedanji boj za stabilizacijo zahteva v prvi vrsti večjo produktivnost dela. Glavni element za povečanje produktivnosti dela pa so inova-cije. Če pa hočemo uspešno dvigati produktiv-nost dela, moramo, povedano z drugimi bese-dami, še bolj aktivirati znanje vseh zaposlenih v naši socialistični družbi.
To aktiviranje znanja pa naj se pokaže v obliki množičnega prijavljanja izumov, tehnič-nih izboljšav in koristnih predlogov v gospodar-stvu  (tehniki), kakor tudi zunaj  gospodarstva.
Ustvariti moramo lastno tehnologijo ob so-delovanju vsega delavskega razreda. Naša družba mora, če naj opraviči svoj zgodovinski obstanek, dohiteti jih oz. prehiteti razvite dr-žave. Takšen zgodovinski proces so marksisti znanstveno utemeljili.
Jugoslavija ima moderni delavski razred, stotisoče vseh vrst strokovnjakov, ki so lahko jutri skoraj  vsi potencialni novatorji.
Znanstvena strokovna energija vse te mno-žice še ni zajeta v te inovacijske procese. To je tudi največja notranja rezerva.
Prepričan sem, da bomo to prej ali slej tudi uspeli in v nadaljevanju dokazovali oz. opra-vičevali naš zgodovinski obstanek — socialis-lične samoupravne Jugoslavije.
Brez inovatorjev oz. brez sodobnih inova-cijskih procesov ne bi danes imeli sodobnih ra-čunalnikov, tranzistorjev, televizije, rontgen aparatov, antibiotikov oz. sodobnih zdravil itd. Brez inovatorjev ne bi pognali človeka v ve-solje . ..
Prepričani smo lahko, da bodo največje pro-bleme sodobnega sveta kot so: prehrana, ener-gija, varstvo okolja itd. rešili inovatorji oz. pospešeni inovacijski procesi z udeležbo čim-večjega števila prebivalcev na zemlji.
Izumitelji — novatorji so prvoborci za stabilizacijo
Boris Kidrič kot izredno sposoben jugoslo-vanski gospodarstvenik in politik je pred 27 leti natančno določil mesto in vlogo izumite-ljev in novatorjev pri graditvi socialistične ju-goslovanske družbe.
Boris Kidrič je 15. XII. 1948 napisal zvezni skupščini FLRJ pismo, kjer je med drugim re-čeno tudi tole:
Socialistična graditev je tesno povezana z razvojem tehnike in zahleva neprestano ustvar-jalno delo za njeno izpopolnjevanje. Tehnična ustvarjalnost ljudskih množic dobiva izreden polet.
Iznajditelji, novatorji in racionalizatorji so pionirji graditve naše države, vodniki delav-skega razreda v boju za socialistično preobraz-bo naše države. (Če izhajamo iz tega, potem lahko rečemo, da so inovatorji danes prvoborci za stabilizacijo.)
Množitna inventivna dejavnost (MID) -
Pod množično inventivno dejavnost razume-mo vključevanje in sodelovanje najširšega kro-ga delavcev, zlasti neposrednih proizvajalcev, v inovacijskem procesu.
Za MID je značilno, da to sodelovanje ni osnovno delo delavcev, temveč ob svojem te-meljnem delu delavci neprestano iščejo nove možnosti za dvig produktivnosti v neposredni okolici. Delavcem, ki so ustvarjalno vključeni v MID, pravimo tudi racionalizatorji ali- nova-torji.
Najpogosteje so dosežki MID tehnične iz-boljšave in koristni predlogi, kar je tudi ra-zumljivo ravno zaradi dejstva, da za novator-je ni glavna naloga ustvarjanje novih rešitev, temveč je to njihova lastna iniciativa.
Seveda pa je MID za vsako gospodarsko or-ganizacijo izredno pomembna, ker so nove re-šitve praviloma takoj uporabljene in prinašajo običajno znatne prihranke. Zato je skrb in dol-žnost vsake organizacije, da iniciativo nova-torjev neguje in ustvarja v proizvodnem pro-cesu tako »klimo«, da postane dejavnost res množična in plodna.                                 A. Jež