Adolf Friedl Trpek občutek smo imeli, ko smo zvedeli, da ga ni več. Tudi verjeti je težko takim besedam, ko je bil še vendar jak in za njegova leta je slovo za vedno le prena^lo. Rojen je bil 1. 1885. pri Sv. Barbari v Hal. Po dovršeni maturi 1. 1906. ina mariborskem učiteljišču je služboval v Selah pri Sv. Vidu niže Ptuja, ,pri Sv. Marjeti pri Ptuju, pri Sv. Mariji v Puščavi. V svetovni vojni je bil na južni fronti, kjer so ga ujeli Italijani. Kdor je izkusil bridkosti ujetništva. bo umel, da je prinesel pokojni s seboj kali bolezni na poslednje službeno mesto v Svetinjah, kjer jc nastopil službo I. 1920. Tu si je nabavil prvovrsten radio, s katerim je imel tako nepopisno veselje, da je presedel pri aparatu ves svoj prosti čas in ga s ponosom razkazoval vsakemu c^brskovalcu. V :torek, dne 21. avgusta je moral iskati v mariborski bolnišnici zdravniškc pomoči, v nedeljo 26. je tam izdihnil. Moral je iti on, katerega mehka duša ni mogla skriviti krila najmanjšemu metulju in je zahtevala, da se ohrani življenje vsem živim bitjem da se vesele narave, da uživajo svobodo. Zahrbtne misli so mu bile tuje, imel je dobro voljo. Tudi on je bil smrtnik, kot vsi tisti, ki so mu kaj očitali. Pustil je v največji tugi soprogo Anico, kako ga bo mogla pozabiti preizkušena draga mamica in edini še ostali brat! Njegov po^reb 30. avg. je bil jasna slika naTodove naklonjenosti in hvaležnosti. milo je bilo slovo nedolžne dece od svojega vzgojitelja. Sprejmi, dragi Adolf, zadnje pozdrave, saj ne morejo ostati zaprti v nas! f