PRIMORSKI DNEVNIK j« zeCel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž ned Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni « Doberdoba v Govcu pri Gorenji Trebu-**. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8 maja 1945 pa v osvoboje nem Trstu, kjer je izSle za dnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEV NIK v zasužnjeni Evropi.
pnmorslq
K&'rSiE'™ Cena 600 lir - Leto XL št. 258 (11.981)
Trst, torek, 30. oktobra 1984
Danes glasovanje o resolucijah glede odnosov Andreottija s Sindono tl
Čelni spopad med vlado in opozicijo ob zrahljani enotnosti v sami večini
K Pl v senatu proti sistemu oblasti K D in zahteva po ministrovem odstopu
RIM — Danes, po nastopu predsednika viade Craxija, bo senat glasovat 0 »primeru Andreotti«: najprej javno o resolucijah, ki jih je predložila opozicija, nato še o resoluciji vlade, za katero bo moč zahtevati tajno glasovanje.
EPI je včeraj potrdila, z vso ostrino in svečanostjo, svojo poglavitno zahtevo: zunanji minister mora odstopa. Postavil jo je v senatu direktor Partijskega glasila Macaiuso, ki je razvil pravcato obtožnico proti vodi iclju KD in sistemu oblasti, ki jo ta Predstavlja že 40 let. Dolg in podroben poseg, ki se je zaključil z nedvoumnim pozivom k »spontani« odločitvi Andreottija o odstopu, kar naj bi P° Macalusovem mnenju rešilo demokracijo v državi.
Nastopu voditelja KPI je zelo pozorno sledil ves senat, v katerem so bui Prisotni tudi nekateri demokrščan-sk'. veljaki, kot Fanfara, Forlàni in Evangelisti, ki jih je vse omenil Macai us0 v zvezi z odnosi KD z bankro-t'ranim Michelejem Sindono. Od za-k|jučka del pristojne parlamentarne Preiskovalne komisije, je dejal senator KPI, so prišli še akti milanskih
sodnikov, konec preiskave o loži P2, 50 glasov prostih strelcev v poslanski zbornici tistega »črnega četrtka«, ko se je KPI vzdržala. Največja nevarnost pu je, pravi Macaiuso, v »molku, solidarnosti političnega razreda, v molčečnosti, ki naj bi vse prikrivala«.
Predvsem pa za Macaiusa ne gre toliko za samo osebnost Andreottija, čeprav mu je postavil vrsto podrobnih vprašanj o njegovem zadržanju po Sindonovem begu v ZDA in o njegovih srečanjih z bankirjevimi zaupniki, prav isti dan, ko so se nato še srečali s kolovodjo skrivne framasan-ske lože P2 Liciom Gellijem. Toda, politični boj KPI ni namenjen eni sami osebi: Andreotti je najpomembnejši demokrščanski veljak, zato ga je treba kaznovati kot predstavnika sistema oblasti, ki ga KD še vedno izvaja.
Zelo trde besede torej, na katere bo danes večina odgovorila bržkone enako trdo. Toda ozračje, ki vlada v teh dneh, že spominja na čelni spopad
NADALJEVANJE NA 5. STRANI
V Premiku odkrili spomenik
V Prečniku so v nedeljo popoldne odkrili spomenik padlim za svobodo. Svečanosti, ki jo je priredil pripravljalni odbor za postavitev spomenika, sc je udeležilo veliko število ljudi.	NA 4. STRANI
Z manjšo proizvodnjo
OPEČ v Ženevi išče enotnost
ŽENEVA — OPEČ bi moral z znižanjem proizvodnje ohraniti današnjo ceno 29 dolarjev za sod nafte, obenem bi moral v celoti revidirati cene glede na kakovost in utrditi disciplino v svojih vrstah. To so tri ključna vprašanja, ki jih morajo rešiti ministri za nafto 13 držav članic OPEČ na svoji ženevski konferenci. Sodeč po mnenju izvedencev bodo le s težavo rešili sedanji zaplet na naftnem tržišču, ki ga povzroča večja ponudba nafte kot povpraševanje.
Načelno se vsi strinjajo, da bi bilo treba znižati proizvodnjo in s tem preprečiti nadaljnji padec cen. Ko pa je treba preiti k uresničevanju, so razlike precejšnje. Med »revnimi« članicami OPEČ prevladuje prepričanje, da bi si morale tako breme prevzeti »bogate« članice, predvsem Saudska Arabija, Kuvajt in Združeni Emirati. Po vsem sodeč bi tudi Alžirija, Libija in Venezuela zmanjšale proizvodnjo, vsi ostali pa nočejo slišati o nižji proizvodnji.
Da bi bil zaplet še hujši je treba dodati, da OPEČ nadzira le del proizvodnje in da z večjo težavo kot nekoč nadzira tržišče. Prav zato bodo tudi z izredno težavo dosegli sporazum o cenah za različne vrste nafte, da pa bi v svoje vrste vnesli večjo disciplino, je skoraj nemogoče. Že sedaj je marsikatera država kršila dogovore in prodajala nafto mimo u-radnih kanalov po nižji ceni, da bi si priskrbela prepotrebna finančna sredstva.
Pinochetovemu režimu ostaja le policijska represija
V Čilu aretacije ob dnevu protesta Napetost ob današnji splošni stavki
SANTIAGO DE CHILE — Ob dveh <"leh protesta proti čilski diktaturi, ki se »uradno« začela včeraj, je fwxihetov režim sprejel izredne u-^fepe. že predsinočnjnm so izvedli /evilne aretacije v vrstah politične . sindikalne opozicije, vsa sredstva ti Vn.Ck'a °bvešačnja pa podvrgli naj-trožji cenzuri; vse to pa ni — kot — zaleglo. Tuje agencije poro-.aj,° 0 številnih bombnih atentatih na e|eznisko in električno omrežje. Enajst let po strmoglavljenju Allen-ejeve vlade se je Pinochetova di-tatura znašla v takem vrtincu doga-£ j}1' da jih le s težavo obvlada. Vče-d'kt 80 na prvi dan protesta proti fktaturi stopile v akcijo zmerne sre-sra8- s^e' danes pa bo levica s Piosno stavko zadala režimu najhujši 21 v. Akcijske enotnosti ni opozicija n .	a kljub razhajanjem vsi
trC?- . P°dptrajo vse pobude obeh adicionalnih taborov čilske opozi-z Med včerajšnjimi aretacijami, radi cenzure so podatki nepopolni,
pa ni vidnejših predstavnikov opo-
Režim ni kot kaže pripravljen ponoviti napake, ko je pred časom aretiral voditelje opozicije in jih je moral nato le nekaj ur kasneje iz bojazni pred splošnim ljudskim protestom in reakcijami iz tujine umakniti. Seveda pa je tudi včeraj Pinochet ponovil grožnjo, da so voditelji odgovorni za morebitne izgrede in da bodo
proti njim »temu primemo ukrepali«. Za sedaj pa se je omejil na aretacije vmesnih kadrov opozicije. Vso svojo nemoč je diktatura znesla predvsem v periferiji.
Najhujši preizkus tako za diktaturo kot za opozicijo pa bo nedvomno danes. Splošna stavka, ki jo organizira vsedržavno poveljstvo delavcev Ro-dolfa Seguela bo prvi tovrsni izziv v enajstih letih vojaškega režima.
Sladkor cenejši za 40 lir
RIM — Po dolgi vrsti poročil o stalnem naraščanju cen skoraj vseh vrst blaga izzveni malone neverjetno, da se bo nekaj vendarle pocenilo. Po dol gih letih ponavljajočih se podražitev (zadnja letošnjega julija za 85 lir pri kilogramu) je včeraj italijanski državni uradni list objavil sklep medministrskega odbora za cene, da se bo od danes sladkor pocenil za 40 lir pri kilogramu.
Odločitve je pripisati zmanjšanju cene sladkorja na svetovnih tržiščih, ki se torej odraža tudi na domačem trgu. Od danes stane torej kilogram sladkorja v lepenkastih škatlah 1.285 lir, v papirnatih zavojih pa 1.275 lir.
Na Borštnikovem srečanju v Mariboru
Visoka priznanja igralcem našega SS G
MARIJ ČUK
MARIBOR — Borštnikovo nagrado z diplomo za dramsko igro prejme Silvij Kobal za vlogo Emeren-ziana Paroncinija v predstavi »Delitev« Piera Chiare, v izvedbi Slovenskega stalnega gledališča Trst.
Silvij Kobal je mojstrsko izoblikoval zahtevno komedijsko vlogo, v kateri je suvereno obvladoval prostor igre in njene pomenske dimenzije z groteskno usmerjenostjo, pod katero se s srhljivo eleganco oglaša nevarna polaščevalska sla.
Žirija se je odločila, da izkoristi možnost in podeli še Borštnikovo diplomo za izredni dosežek ansambelske igre. Prejmejo jo Bogdana Bratuž, Miranda Caharija in Mira Sardoč za delež v predstavi »Delite« Piera Chiare.
Tercet treh sester je v omenjeni uprizoritvi pokazal primer zgledne, komedijsko uglašene in med seboj se oplajajoče ansambelske igre, ki je bila polna dragocenih igralskih domislic.
NA 2. STRANI
VcrtC^' presto|onaslednlk, ki je sinoči med uradno svečanostjo v gledališču z-jut , °dprl tretje šolsko leto devinskega Zavoda združenega sveta, je bil r-‘j Sost deželnega odbora in sveta. Na sliki: princ Charles v pogovoru z deželnim svetovalcem SSk Štoko
Kanjon reke Fare le ne bo uničen
TITOGRAD — Kanjona Tare," najglobje naravne brazde v Evropi, vendarle ne bodo potopili. Hidroelektrarna, ki naj bi jo po prvotnih načrtih zgradili v Bijelem bregu, bo stala 20 kilometrov više in bo tako ohranjena četrtina najzanimivejšega dela kanjona Tare. Ta vodna elektrarna pa bo dajala celo več energije, kot tista, ki so jo načrtovali na prvotnem mestu.
Hkrati pa so po sestanku predsednikov republiških vlad Srbije, Črne gore in BiH sporočili, da bo s premaknitvijo lokacije Tara trajno izgubila del hidroenergetskih zmogljivosti, saj se bodo z ohranitvijo kanjona morali odpovedati elektrarni pri Vaškovu.
Obe elektrarni, prvotna pri Bijelom bregu in pri Vaškovu, naj bi skupno dajali 1100 milijonov kilovatnih ur električne energije na leto, vendar pa bi zaradi njiju morali potopiti ves kanjon. Nova elektrarna pri Tepcu pa bo dajala nekaj več kot 900 milijonov kWh na leto.
Številni protesti zaščitnikov narave po Jugoslaviji in po svetu, ki so se oglasili zaradi prvotnega načrta potopitve celotnega kanjona Tare, so očitno uspeli, (dd)
Danes na športnih straneh
Jadranovci razočarali
TRST — Jadranovi navijači so v nedeljo razočarani zapuščali tržaško športno dvorano. Naši košarkarji so namreč izgubili že tretjo zaporedno tekmo. V nedeljo pa je bil poraz še bolj pekoč: jadranovci so namreč igrali doma in proti skromnemu nasprotniku (Ceam Bologna), vseeno pa so ostali praznih rok. Poraz pa so si tudi povsem zaslužili, saj so igrali nezbrano, brez vsake volje do zmage, nedisciplinirano. Izjema je bil Marko Ban, ki je dal vse od sebe in s 36 točkami bil tudi najboljši mož na igrišču. Po tem porazu so jadranovci zdrknili na osmo mesto na prvenstveni lestvici,
V Borovem športnem centru je bilo v nedeljo tekmovanje za »Modri kij Bora«, na katerem so bile najuspešnejše predstavnice iz Ljubljane, pa tudi borovke so pokazale lep napredek.
Obračun naših nogometnih ekip je bil tokrat boljši kot teden prej. V središču pozornosti je še vedno do-berdobska Mladost, ki je osvojila tudi drugi slovenski derbi (tokrat proti trebenskemu Primorcu) in tako vodi na skupni lestvici 3. amaterske lige (skupina L). V drugi amaterski ligi pa je kriška Vesna osvojila pomembno zmago v gosteh, bazoviška Zarja pa se je morala v Beglianu zadovoljiti s točko.
• Čelni spopad
NADALJEVANJE S 1. STRANI
med vlado in opozicijo, ki ima na obzorju mnogo več kot pa posamezni dogodki, ki se vrstijo.
V tem istem vzdušju se še diskutira o tem, če je prav prirediti sestanek na vrhu m«i petimi strankami večine ali ne. Ni še namreč gotovo, ali bo sploh do tega prišlo. V bistvu je vprašljivo, če je mogoče vse probleme, ki razdvajajo večino, zares rešiti v okviru skupne razprave. PS Dl dolži nasprotnike vrha, kot republikance, da si na tiho želijo vladno kizo. Zadržanje PVtI pa spominja na tistega, ki je na tem, da odide, a se ne more odločiti.
Demokristjani se ne opredeljujejo, češ da je bolje nekaj storiti, kot pa razpravljati, medtem ko je liberalni tajnik Zanone zagovarjal potrebo vrha. Hkrati se danes začne v poslanski zbornici postopek finančnega zakona, ki je nova preizkušnja za pet-stvankarsko koalicijo. Nazadnje še vprašanje davkov, pri čemer se zdi, da KD ne namerava več tako ostro nasprotovati Visentinijevemu paketu, če bo seveda sprejel »primerne« popravke. Toda postopek bo verjetno dolg, zaradi česar spet govorijo o izdaji vladnega dekretu.
R. G.
Sklenjeno Borštnikovo srečanje slovenskih gledališč v Mariboru
Velik uspeh in nagrade članom SSG iz Trsta Kobalu, Bratuževi, Caharijevi in Sardoče vi
MARIBOR — Velik uspeh članov Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta na Borštnikovem srečanju! Silvij Kobal in »sestrski trio« Bogdana Bratuž, Miranda Caharija in Mira Sardoč so prejeli v Mariboru vredna priznanja za svojo igro v Chiarovi »Delitvi«, ki jo je režiral Mario Uršič. Priznanja so seveda potrditev kvalitete članov našega ansambla, ki so bili v štajerskem glavnem mestu deležni vsestranskih pohval, bodo pa najbrž tudi moralna podpora za ves kolektiv, ki ga razjeda rja finančne krize.
Ko me je predsednik žirije Aleš Berger (žirijo so sestavljali še Slavka Glavina, Viktor Molka, Herman Vogel in Vladimir Kocjančič) na tihem seznanil s to odločitvijo, nisem bil kdo ve kako presenečen, saj je bilo na dlani, da je bila »Delitev« skupaj s »Hamletom«, »Disidentom Ar nožem« in predstavo ljubljanskega Gleja »Hard Core« med najopaznejšimi letošnjimi prispevki Borštnikovega srečanja kljub temu, da je bila raven manifestacije izredno izenačena. To pa najbrž daje uspehu naših igralcev še dodatni lesk.
Dolžnost nam na tem mestu narekuje, da ne moremo niti mimo najvišjega priznanja, ki ga lahko prejme slovenski gledališki igralec. Gre
namreč za Borštnikov prstan, ki ga je letos za sVoje vrhunsko delo na vseh področjih igranja prejel član »Drame SNG« iz Ljubljane Polde Bibič, katerega pozna tudi naše občinstvo.
In sedaj, ne da bi se spuščali v opis posameznih obrazložitev, naj navedemo še vsa prizna-inja, ki jih je žirija podelila letos v Mariboru. Borštnikovo diplomo za predstavo v celoti je prejela predstava »Hamleta« Williama Shakespeara v izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega; Borštnikovo nagrado z diplomo za režijo je prejel Mile Korun za isto predstavo; Borštnikovo nagrado z diplomo za dramsko igro je prejel Boris Ostan za vlogo Hamleta; Borštnikovo nagrado z diplomo za dramsko igro je prejela Jožica Avbelj za vlogo Ofelije v predstavi Hamleta. Nadalje je žirija z večino glasov dodelila Stanetu Potisku za vlogo Andreja Arnoža v Jančarjevi igri in izvedbi SNG Maribor Borštnikovo nagrado z diplomo za dramsko igro, medtem ko žirija letos ni podelila nagrade za scenografijo, kajti »scenografski delež letošnjih predstav je bil razmeroma skromen in ni dosegel kriterijev, ki so jih narekovali ustvarjalci drugih področij«; Borštnikovo nagrado z diplomo za kostumografijo je prejela
Alenka Bartl za svoj delež v uprizoritvi Hamleta v izvedbi MGL; Borštnikovo diplomo in denarno nagrado RTV Ljubljana tozd Televizija za najboljšo igro mladega igralca je prejel Gojmir Lešnjak za vlogo Kifa v predstavi Hard Core Gorana Luviča in Matjaža Zupančiča v izvedbi EG Glej; Bronasti kipec Otona Župančiča za najbolj dognani odrski jezik ansambla v celoti je prejelo Mestno gledališče ljubljansko za uprizoritev Hamleta; Borštnikovo nagrado z diplomo za najbolj dognan odrski jezik posamezniku pa je prejel član Drame SNG iz Maribora Rado Favalec.
Že iz navedenih imen, ki predstavljajo generacijsko zelo raznolika obdobja, je na dlani, da so letošnja priznanja članom ansambla SSG ne samo vredna, ampak dokazujejo tudi, da so naši igralci enakovredno vključeni v slovenski gledališki prostor, še več, neki zagrebški kritik nam je celo zagotovil, da je redko videti tako uglašeno in kvalitetno skupinsko igro celotnega ansambla, medtem ko je dramaturg gledališča iz Magdeburga (NDR) Karl Schneider izjavil, da so mu bile najbolj všeč tri uprizoritve (dve tako imenovanega eksperimentalnega značaja), med temi tudi tržaška . . .	MARIJ ČUK
Nazadovale vse tradicionalne zahodnonemške stranke
Zmaga zelenih na občinskih volitvah v zvezni deželi Baden - Wurttenberg
BONN — Na nedeljskih občinskih volitvah v zvezni deželi Baden Wurttenberg so »zeleni« nadaljevali svoj očitno nezadržni pohod. Drugače si ni mogoče razlagati dejstva, da so pravzaprav edini zmagovalci na volitvah za obnovo 1.110 občinskih svetov in 35 mestnih skupščin. Zmagovalci v tem smislu, da se je še povečalo število volivcev, ki so to pot glasovali zanje. Pomembno je, da so »zeleni« na zadnjih občinskih volitvah pred štirimi leti prejeli komaj en odstotek glasov. Marca lani so na deželnih volitvah imeli že 8 odstotkov, na letošnjih junijskih volitvah v Evropski parlament v Strasbourgu pa 10,1 odstotka. Zaradi zapletenega volilnega sistema, ki je podoben onemu na Bavarskem, kjer je možnost dajanja preferenc kandidatom na različnih listah, bodo končni rezultati uradno znani šele v petek.
Toda že sedaj je jasno, da so »zeleni« marsikje presegli julijski uspeh na evropskih volitvah. V Tiibingenu so na primer prejeli 20,9 odstotka glasov, tako da so prehiteli socialdemokrate, ki so prejeli samo 20 odstotkov glasov. Podobne uspehe so »zeleni« zabeležili v vseh večjih mestih, kjer so skoraj povsod potrojili svoja mesta v občinskih svetih. V Stuttgartu so prejeli 18 odstotkov glasov in s tem tudi pravico do podžupana.
Seveda bo sedaj na Baden - WurttenberSkem še težje sestaviti trdne krajevne uprave. Že res, da je CDU v glavnm obdržala svoje pozicije in bi morala prejeti kakih 37 odstotkov glasov, na prejšnjih volitvah- je prejela 39,6 odstotka, a liberalci so tokrat zdrknili pod mejo 5 odstotkov, da bo sestava občinskih odborov izredno težavna. Kljub temu da je največ izgub pretrpela SPD — dobila je za 4 odstotke manj glasov — lahko upravičeno trdimo, da so bile poražene vse zahodnonemške tradicionalne stranke. Neokrnjene pozicije so namreč ohranile samo razne krajevne stranke, ki jih ni »ekologistično - pacifistični« val načel. Socialdemokrati se seveda tolažijo, da so »zeleni« njihovi in da v Baden
- Wiirttenbergu napreduje levica. Po vsem sodeč pa vse od socialdemokratov do demokristjanov in liberalcev do skrajnosti skrbijo uspehi »zelenih«, ki s tem dokazujejo, da se v ZRN širi krog ljudi, ki jih skrbi varstvo okolja in oboroževalna tekma. Demokristjani valijo seveda krivdo na sedanji škandal v zvezi s podkupninami Flickovega koncema in nočejo priznati glob jih vzrokov napredovanja »zelenih«. Socialdemokrati te vzroke priznavajo, a upajo, da se bodo prej ali slej »zgubljene ovčice« vrnile v okrilje SPD.
Mubarak v Parizu
Egiptovski predsednik Hosni Mubarak se je med včerajšnjim uradnim obiskom v Parizu sestal s predsednikom Mitterrandom in drugimi predstavniki francoske vlade, s katerimi je razpravljal predvsem o bližnje vzhodnem vprašanju
(Telefoto AP)
Nemško sodstvo oprostilo Clemensa Druschkega zaradi pomanjkanja dokazov
Tretja farsa v Heidelbergu bi bila odveč...
Javni tožilec je tudi tokrat vložil priziv proti oprostitvi, a brez mnogo upanja
HEIDELBERG — Esesovski zločinec Clemens Druschke, poznan kot »Eichmann Slovenije« ali »krvnik iz Hrušice« je — svoboden. Tako je odločilo porotno sodišče iz Heidelberga, država pa bo bivšemu esesovcu plačala njegova dva advokata ter odškodnino za tisti čas, ki ga je preživel v zaporu.
Javni tožilec je ponovno, kot že po prvem procesu proti Druschkeju leta 1977, vložil priziv. Vendar pa bi morda bilo bolje, da bi ljudem prihranil še tretjo »heidelberško farso«.
Nemško sodstvo je namreč vojnega zločinca oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. Najprej je omejilo njegovo krivdo »le« na umor Lovra Ažmana januarja leta 1942, nato pa ga oprostilo krivde, češ da ni nič napisanega in torej ni več dokazov o tem umoru. Dokazov seveda ne more biti glede na to, da so fašisti zažgali vse esesov-ske arhive na Jesenicah.
»Eichmann Slovenije« je namreč med vojno »služboval« na Jesenicah. Med drugim je odredil transport več sto Slovencev v nacistična koncentracijska taborišča v Nemčiji in Poljski, mnogo ljudi pa je kar osebno ubil. Mnogi se ga namreč še spominjajo kot »človeka s samokresom«, najbolj grozoten zločin pa je opravil na cesti proti Hrušici pod Stolom, ko je osebno skupno z nekaj nacisti ustrelil 47 talcev.
Priča tega zločina je bil Franc Koritnik, ki ni mogel nikoli pozabiti s kakšnim demonskim besom je osebno Druschke s pištolo pokončaval že smrtno ranjene talce. Koritnik se je nato leta 1974 obrnil do znanega dunajskega »lovca na naciste« Simona Wiesenthala, ki je zločinca staknil v Heidelbergu. Privedel ga je tudi pred sodišče, vendar le za to, da se je odigrala prva farsa. Glede na to pa, da je med vojno in drugo farso v Heidelbergu minilo sedem let in da jih
jma Druschke že 70 pomeni, da bo z njim verjetno prej opravila biologija kot pa sodna oblast.
Kajti krvnikova oprostitev je prej stvar mentalitete določenih nemških sodniških slojev, ki podpira celo vrsto bivših esesovcev, ki so še na svobodi. Njihova ideologija je namreč sledeča : dokler obstaja teror, se mora država braniti. Teror je v tem primeru narodoosvobodilna borba, obramba države pa mučenja, umori in deportacije. Glede na to pa, da dokazov, seveda pismenih, in pa uradnih dokumentov že zdavnaj ni več, pomeni, da bomo še večkrat sledili takim neverjetnim farsam
Heidelberško sodstvo je namreč bilo zelo spretno. Dejalo je, da so bile priče v besednem protislovju med seboj, kar je povsem razumljivo, saj je od takrat minilo štirideset let. Da bi nemški sodniki dali procesu videz objektivnosti, so ga podaljšali za več mesecev.
Obnovljen spomenik NOB na Muljavi
MULJAVA — Na Muljavi so v nedeljo znova odkrili spomenik, ki so ga razstrelili 8. oktobra letos. Na slovesnosti, ki je bila hkrati protestno zborovanje proti temu vandalskemu dejanju, se je zbralo okoli 3000 ljudi-Ni jih oviralo deževno vreme, prišli so domala iz vseh krajev občine Grosuplje in od drugod. Franc Poglajen -Kranjc, predsednik skupnosti borcev II. grupe odredov, je v imenu vseh obsodil vandalsko porušenjc spomenika pred dvajsetimi dnevi, hkrati P® je na kratko orisal razvoj narodnoosvobodilnega gibanja na Muljavi in v okolici.
»Ob tem povejmo jasno in odločno, da bo spomenik na Muljavi stal danes in vedno, ne samo v spoštljiv spo; min na padle tovariše, temveč tudi kot dokaz naše moči, enotnosti in zavesti, ki je kakor nekdaj, tudi danes sposobna premagati vse težave,« ie med drugim rekel Poglajen, (dd)
O gospodarski politiki predsednika ZDA
»Reaganomics« med liberizmom Friedmanom in (tudi) Keynesom
V eni od prejšnjih številk smo spregovorili o usmeritvi, ki jo je Reagan dal ameriškemu gospodar stvu. Dejali smo, da se je ameriški predsednik odločil za čimvečjo liberalizacijo tržišča, kot je pred več kot dvesto leti učil oče moderne ekonomske misli Adam Smith. Poudarili pa smo tudi, da se Reaganova uprava poslužuje tudi manevrov, ki so zna čilni za Keynesovo teorijo, ki jo sicer uradno zavrača. Vlaganje velikih ka-pitalov v vojaško industrijo je na primer ravnanje, ki bi ga sam Keynes odobraval, saj je sam ugotovil, da je to način, s katerim država lahko krepi povpraševanje.
Doslej pa še nismo spregovorili o monetarni politiki, ki je, poleg libe-rizma, najbolj značilna komponenta sedanje ameriške gospodarske politike. Kot znano ima namreč država na voljo dva načina, da spodbuja gospodarsko rast: fiskalno in monetarno politiko. Za slednjo so odgovorne centralne banke, ki se odločajo za pove-
čanje ali zmanjšanje denarja v obtoku, glede na cilje, ki jih želijo doseči. Paul Volcker, predsednik »Federai Reserve« (ameriške centralne Banke), ki ga je Reagan »podedoval« od Carterja, se je odločil za zmanj šanje denarne gmote, ki je krožila po državi. S tem je zmanjšal količino denarja, ki ga ljudje imajo na razpolago in se je torej zmanjšala potrošnja.
Posledica vsega je bilo zmanjšanje inflacije in nato še rast gospodarstva, višanje vrednosti dolarja itd. Manever je sicer v začetku prinesel več
negativnih kot pozitivnih učinkov: po večala se je brezposelnost, gospodarska recesija pa je bila občutnejša kot kdajkoli prej v zadnjih letih. A kaj kmalu so se pojavili tudi pozitiv ni učinki, ki so bržkone eden od glavnih dejavnikov sedanjega srečnega trenutka ameriškega gospodarstva.
V bistvu se torej »Reaganomics« poslužuje ne le nguko-v Adama Smitha, ampak tudi smernic, ki jih daje monetaristična šola Miltona Friedma-na. Ta znani ameriški ekonomist je odkrit zagovornik liberizma, zavzema pa se tudi za tako monetarno politi-
ko, kjer naj bi se količina denarja, ki jo centralna banka spravlja v ob tok, nikoli ne večala v večji meri kot produktivnost celotnega državnega gospodarstva: to pa zato, trdi Friedman, ker je hitrost kroženja de nar ja (količina potrošnje, ki jo lahko finansira ena denarna enota) več ali manj stalna (ali pa jo je mogoče v najslabšem primeru predvideti).
Čeprav se sam Friedman sedaj strinja z učinkovitostjo Volekerjevega manevra, pa ne moremo trditi, da je sam predsednik »Federai Reserve« monetarist. Upoštevati moramo na
mreč, da je monetarna politika ena. monetaristična teorija pa drugo. Ni namreč izključeno, da se bo VolckeT v bodoče ravnal povsem drugače-Friedman namreč trdi, da prekomerno povečanje denarja v obtoku ne gativno vpliva na cene, ki se višajo-in da so pozitivni učinki povečanja proizvodnje in zaposlenosti le kratkotrajni. Prav pri tej zadnji trditvi se mnogi z njim ne strinjajo. Večina 0U; vernerjev centralnih bank najbolj razvitih svetovnih držav je namreč mnenja, da se učinki na proizvodnjo in zaposlenost včasih poznajo še več let po začetnem povečanju denarne gmote, ki kroži po državi. Mnogi so tudi mnenja, da ni mogoče predvidevati hitrosti kroženja denarja.
Kot ponavadi je verjetno resniaa nekje na sredini: ekonomija je namreč veda, kjer absolutna gotovos ne obstaja in veljajo določene zakonitosti le v določenem času in ob določenih pogojih.
MARKO OBLAK
Mladi Slovenci o miru in sožitju
Posveta v Črnomlju so se udeležili tudi člani mladinskega odbora SKGZ
ČRNOMELJ — V petek, 26. oktobra, se je začel tridnevni seminar klubov OZN, Komisij za mednarodne odnose in članov mirovnega in ekološkega gibanja. Kljub slabemu vremenu se je seminarja udeležilo približno 700 mladih iz cele Slovenije in zamejstva, med katerimi mladinski odbor SKGZ, ki je z ostalimi sledil predavanjem, filmskim posnetkom in okroglim mizam s temo »Za mir in enakopravno sožitje med narodi«. Poleg tega so bili mladinci protagonisti akcije »Rišemo za mir — rišemo mir«, ki se je nadaljevala z mirovnim pohodom po črnomeljskih ulicah. Sledila je centralna prireditev v kulturnem domu združena s praznovanjem dneva OZN Slovenije, na kateri je govoril član predsedstva CK ZKS Jože Smole. Poudaril je važno vlogo Jugoslavije v politiki neuvrščenosti in nujnost boja proti kolonializmu.
V popoldanskih urah so namibijski študentje s pomočjo filmskega posnetka orisali problematično stanje afriških dežel in njihov boj za neodvisnost.
Član Koordinacijskega odbora za podporo osvobodilnim gibanjem v nerazvitih deželah je poudaril pomoč Jugoslavije deželam tretjega sveta, pomoč, ki se ne omejuje samo na pošiljanje hrane in drugih potrebščin, temveč obsega tudi nudenje možnosti izobraževanja in spe cializacije kot neobhodne poti za dosego neodvisnosti.
Čeprav v drugačnih okoliščinah je prejšnji teden Črnomelj, po besedah bivše partizanke, ponovno zaživel kot partizanska postojanka, ko je bil le vas, a kljub temu tako velik in bogat.
NADJA PERTOT
V Gradcu zborovanje v prid kulture miru
GRADEC — V soboto se bodo v glavnem mestu Štajerske, sedaj že devetič, sestali predstavniki borcev in žrtev nacifašizma in vojne petih dežel, regij in republik Srednje Evrope, in sicer Furlanije - Julijske krajine, Koroške, Štajerske, Slovenije in Hrvaške, da bi nadaljevali pred devetimi leti začeti skupni boj za utrjevanje miru med narodi na tem prostoru.
Pred lanskim zborovanjem v Mariboru so se sestali v Vidmu, Ljubljani, Celovcu, V nekaterih mestih tudi po večkrat, vseskozi pa imeli za cilj utrjevanje miru in krepitev sodelovanja. Z lanskega zborovanja v Mariboru je po soglasnem sklepu posveta Zveza borcev Slovenije poslala Organizaciji združenih narodov resolucijo, ki so jo v krogih OZN lepo sprejeli in jo v zahvalnem pismu imenovali za plemenito pobudo, ki pomaga krepiti miroljubne težnje človeštva.
Kakor vsa prejšnja tako bo tudi letošnje, graško zborovanje izhajalo iz načel helsinške listine o varnosti in sodelovanju v Evropi. Upoštevalo bo zborovanje leta 1979 v Rimu, na katerem so sodelovale or ganizacije nekdanjih borcev z vsega sveta, kakor tudi izhodišča za utrjevanje miru, ki so jih predstavniki treh svetovnih organizacij borcev za mir izdelali na lanskem posvetu v Beogradu.
Kot nam je povedal predsednik videmske Vsedržavne zveze partizanov Italije (ANPI) Federico Vincenti, bo graško zborovanje imelo za cilj, da v mirovna prizadevanja vključi predvsem mlado generacijo, in bodo s tem namenom povabili predstavnike dežel, regij in republik, naj pri svojih oblasteh, se pravi v vseh treh sosednjih državah, spodbujajo kulturo miru, kar pomeni navajanje mladine k večji medsebojni strpnosti. S tem bodo po eni strani odpravljali
tiste vzroke, ki so v preteklosti pomagali k oboroženim spopadom, po drugi strani pa bo to pritisk na velike sile, da se pričnejo pogajati o razorožitvi, odpravljati raketna oporišča in tako prispevati k popuščanju napetosti v svetu.
Podobno kot z dosedanjih zborovanj bodo tudi z zborovanja v Gradcu sprejeto resolucijo poslali nacionalnim vladam in mednarodnim telesom. Tako bodo resolucijo v korist kulture miru izročili organizaciji Združenih narodov za vzgojo, znanost in kulturo in mednarodnemu fondu Združenih narodov za pomoč o-tnokom.
Naj ob tem povemo še to, da so organizacije zelo na široko zajele različna združenja borcev proti naci-fašizmu in da so v italijanski konfederaciji prav vse odporniške organizacije in združenja vojnih žrtev. V okviru te organizacije so izdelali tudi stališče, kako obravnavati, denimo, nemške vojake. Zanjo so tisti, ki so se vojskovali v »wermachtuc, vojaki, oni, ki so bili v oddelkih SS, pa kriminalci.
Graškemu zborovanju bosta prisostvovala predsednik štajerske regije Krainer in župan Gradca Hariba.
Naj prav na koncu zapišemo še to, da daje visoko politično in moralno vrednost tem shodom dejstvo, da njegovi udeleženci pripadajo različnim družbenim ureditvam, predvsem pa tudi različnim mednarodnim po-ložajem držav, katerim pripadajo, se pravi, da bodo v Gradcu prisotni predstavniki nevtralne Avstrije, neuvrščene Jugoslavije in natovske Italije, vsi pa prežeti s skrbjo, kako zagotoviti mir v Srednji Evropi, kjer sta v tem stoletju izbruhnili kar dve svetovni vojni, in kako preprečiti tretjo svetovno vojno, ki bi ob sedanji oborožitvi bila hkrati tudi zadnja, (gv)
V Sloveniji že trije proizvajalci jadrnic
Simbol »tri srca« prijadral na valove navtičnega turizma
1 ORTOROŽ — V portoroški marini 80 v Petek splavili in predstavili drugi Prototip jadrnice izdelane v Raden-.Radenska se je že pred časom °d!očila, da se kot poti proizvajalec y Jugoslaviji vključi v tovrstno pro-tzvodnjo, vendar prvi s kovinskimi plo-yih. Odločitev je padla na osnovi ve-ukih ambicij, ki jih vidijo v navtičnem turizmu in glede na vse potrebne pogoje tako organizacijske, mate-nalne in kadrovske, ki jih imajo na yn!jo v svoji tovarni polnilne opreme, ifenutno je njihova zmogljivost 20 do -» plovil letno. Glede na material in chnologijo postopka, pri katerem niso odvisni od kalupov, se zlahka pri-agodijo za izdelavo plovil dolžine od ' do 12 metrov.
. Prototip predstavljene jadrnice je j n P° načrtih Nizozemca Van der j, ndta in so ga poimenovali Stil 34. ,‘ v kategorijo charter in je dolga ..... cm. široka 3,3 m, s šestimi le-ls.ci, stabilnim motorjem, jadri po-rsine 66 kvadratnih metrov in težka
5,5 tone. Prodajna cena je 5,67 milijona dinarjev, ob podpisu pogodbe pa proizvajalec zahteva avans in soudeležbo pri uvoženi opremi. V večini je to palubna oprema, za katero ni domačih proizvajalcev. Po svojih karakteristikah in izbiri materiala je ta jadrnica idealna za organiziran navtični turizem, za družinsko jadranje tudi neizkušenih navtičarjev.
Na tiskovni konferenci organizirani ob tej priložnosti, na kateri so prisostvovali proizvajalec, turistični delavci, predstavniki marine in novinarji, je bilo opaziti še veliko nedorečenosti na področju navtičnega turizma. Trenutno so v Sloveniji že trije proizvajalci (Elan, Amon in Radenska), ki vidijo veliko prihodnost v tej zvrsti turizma. Kdo naj bi bil nosilec takšnega turizma, pa se ne ve in tudi nihče se pretirano ne vsiljuje. Mnenje, naj bi bile to marine, je predstavnik portoroške marine odločno zavrnil, češ da ni njihova naloga organizacija
in vodenje le tega, da so le eden od nujnih dejavnikov uspešnega razvoja navtičnega turizma s svojimi uslugami, servisi in privezi. Z razširitvijo privezov so tudi pokazali voljo do sodelovanja, z dosedanjim nakupom treh jadrnic v te namene, pa so hoteli samo pokazati, da se to da in izplača. Govor je bil tudi o turističnih agencijah, glede na to da imajo edine prodor na tuj trg. Dejstvo je, da bi bila za to potrebna velika zagonska sredstva (plovila so draga in z enim samim vsekakor ne bi bilo usp»eha), poleg tega bi morale krepko poboljšati prodajno mrežo in doseči, da se sezona jadranja s sedanjih 18 tednov podaljša na 6 mesecev, za kar so na Jadranu idealni vremenski pogoji. U-spešen razvoj bi terjal več let, po mnenju nekaterih vsaj 4 do 5 let in malo verjetno je, da bi se turistične agencije ob sedanji gospodarski krizi lotile tako dolgoročne investicije.
Z. PRIMOŽIČ
Problemska konferenca mladih v Kopru
Mladi o odprtih vprašanjih dvojezičnosti v izobraževanju
anih^^ — Na podlagi ciljev začr-
Drago Štoka pri Fontanariju
TRST — Ob priložnosti zasedanja vsedržavnega sveta AICCE se je deželni svetovalec dr. Dna go Štoka sestal v Rimu s senatorjem Fontana-rijem, ki je v senaitu vložil zakonski osnutek za globalno zaščito Slovencev v Italiji.
Zakonski predlog je tudi v tej zakonodajni dobi začel svojo zakonodajno pot in tako so v preteklih dneh ustanovili v okviru prve komisije za u-stavne zadeve posebno skupino za študij in pripravo enotnega teksta raznih predloženih zakonskih predlogov, katerega naj bi potem pyretresla celotna komisija. V to skupino je bil imenovan tudi senator Fonitanari, zato mu je deželni svetovalec Štoka objasnil nekatere važne aspekte tega problema za prepolno izvajanje pravic slovenske narodnostne skupnosti v Italiji.
Senator Fontanari je ponovno zagotovil vso svojo zavzetost za pravično rešitev tega važnega vprašanja.
Avstrija in luka Trst
Na seji odbora Kontaktkomitee, v okviru katerega se bosta 3. in 4. decembra na Dunaju srečali delegaciji tržaške trgovinske zbornice in avstrijske zvezne gospodarske zbornice, bodo tržaški predstavniki, ki jih bo vodil predsednik Tombesi, razvili teme, ki so specifično povezane z uporabo tržaške luke in njenih operativnih infrastruktur; za naše pristanišče se namreč že dalj časa zanimajo avstrijski operaterji.
Kot pripravo na dunajsko srečanje je predsednik trgovinske zbornice za danes sklical posvetovalni sestanek med glavnimi dejavniki, ki jih zanima ta problematika, da bi na njem našli skupni jezik in ga nato zagovarjali pred avstrijskimi gospodarstveniki.
Zbor partizanskih učiteljev
IDRIJA — V nedeljo, 4. novembra, bodo na Kulturnem domu v Dolenji Trebuši odkrili obeležje, ki bo spominjalo, da je bil julija in avgusta leta 1944 v tem kraju pedagoški tečaj za partizanske učitelje Primorske.
Slovesnost bo ob 11. uri, slavnostni govornik pa bo pesnik Ciril Zlo-
bec, ki je bil pred 40 leti partizan ski učitelj na tem tečaju.
Posebnost na tej proslavi bo ta, da bo domači pevski zbor zapel tudi pesem »Smrt v Brdih«, ki je bila uglasbena prav na tem tečaju in tu prvič zapeta. Dirigent bo sam avtor prof. Makso Pirnik.
. * m problemski konferenci .. ku tega leta je koprska občinska 71 serene a mladih pripravila zanimivo okroglo mizo, na kateri so govo nen ° ^Prtih vprašanjih izobraževalno sistema na dvojezičnem ob-
bii 0u^are^c včerajšnjega pogovora je ur u0, *zvaianiu in pomankljivostih ... j Programov na šolah z italijan-lUr!ri-x-m fozikom, ravni pouka ita-lah'ClTle na ^venskih osnovnih sonar v^uf^reznem programu materi-ien ',ez.*a na srednjih šolah usmer-., 9a izobraževanja, udeleženci pa in ?e ^oloknili tudi vloge, ki naj bi "teli mladinci italijanske narod-
nostne skupnosti pri uresničevanju sožitja ob meji in pri spletanju vezi z matičnim narodom ter vključenost mladih pripadnikov italijanske narod nosti v družbeno in družbenopolitično življenje na območju, kjer živijo.
Okrogla miza je pokazala, da bi bilo potrebno v osnovnih in srednjih šolah posvetiti več časa obravnavi zgodovine tega območja, specifiki na rodnostne heterogenosti, predelati bi bilo potrebno tudi predmetnike srednjih šol, saj se je izkazalo, da na^ nekaterih šolah imajo tedensko več ur jezika okolja, kot pa materinega jezika, nezadovoljiva pa je tudi raven pouka italijanščine na osnovnih šolah.
Na okrogli mizi se je mladinska
organizacija zavezala, da bo njen svet za vzgojo in izobraževanje ponovno proučil možnosti o ustanovitvi dvojezične šole v eni izmed treh o balnih občin, kar bi predstavljalo poizkus za pridobitev nove kvalitete v izobraževalnem sistemu.
IZTOK UMER
Rišemo za mir -
rišemo
mir
KOPER — Tudi v koprski občini so mladinci ob tednu razorožitve in dnevu OZN organizirali vrsto prireditev, v katerih so mladi lahko izrazili svoj pogled na mir. Tako so minulo sredo po šolah, vrtcih in delovnih organizacijah potekale interne akcije risanja, pisanja... o miru in za mir, minuli petek, so mladi — osemdeset se jih je zbralo — poslikali podhod v prečni ulici pri gasilcih in postaji milice ter tako izrazili svoj odnos do o-borožitve, oboroževalne tekme. V okviru prireditev ob tednu razorožitve in dnevu OZN je bilo na naravoslovno matematični in pedagoški šoli v Kopru predavanje o Slovencih v Italiji, predaval pa je Rado Race, predsednik mladinskega odbora pri Slovenski kulturno - gospodarski zvezi iz Trsta.
D. G.
^8B888B8SS8888BBm88SS8mB88888S88888888888S888^
V Furlaniji - Julijski krajini
Pohvalno o srečanju s Pertinijem
j. KOPER — Tu so se sestali člani komisije za narodnosti pri Obalni kon-d ,onc*. socialistične zveze. Pohvalno so ocenili nedavni obisk tristočlanske .Jgacije pripadnikov italijanske narodnosti, ki živijo v Jugoslaviji, v ita-tirV' em- Slavnem mestu. Pogovori pri predsedniku republike Sandru Per-S1 Pri zunanjem ministru Giuliu Andreottiju in jugoslovanskem Velepcih u v Rimu Anteju Skataretiku so v celoti uspeli. Pomenijo pa izreden màt^VCk Pr* utrjevanju vezi med italijansko narodnostno skupnostjo in sod l n° KaK-i0. v enaki meri pa tudi kot spodbuda za nadaljnje stike in ciovanje. Ocena petdnevnega obiska in treh uglednih pogovorov v Rimu tudi na dnevnem redu seje komisije za narodnosti in mednacionalne noše pri republiški konferenci SZDL, ki bo prihodnji teden v Ljubljani.
MIRJAM MUŽENIČ
nii	— y Prostorih ACLI so odprli razstavo fotografij Albana Quaiatti-
nim-p9sve^en7h starim furlanskim mlinom. Quaiattini se je predstavil z barv-Se . fot°grafijami, na katerih je prikazal več kot petdeset mlinov; nekateri ' se obračajo in meljejo, drugi pa že dolgo časa mirujejo in propadajo.
razstava, ki bo

| : "NbLeasest
\	/	Idealno razmerje med zane
drugi pa že dolgo odprta do 11. novembra.
L
razmerje ugodnostjo, če kupujete s
LEASEST — Soc. Fin. Triestina S.p.A.
Trst — Ul. Genova 14 — Tel. (040) 65978-65095
zanesljivostjo in pogodbo leasing.
šSsss8ss8isese8e6essssssssss®sxsiKseeesi8S8sseeeeess®
l
Na veliki nedeljski slavnosti
V Prečniku svečano odkrili spomenik padlim za svobodo
Calabria in Košuta kritična do izjav predsednika Craxija
Otroci iz Prečnika med nedeljskim nastopom
Drevi širše srečanje na Kmečki sveži
Problem načrtov PEEP za Opčine se zaostruje
Tudi Prečnik ima od nedelje svoj spomenik padlim za svobodo. Za ta mali kraj devinsko-nahrežinske občine, ki šteje točno sto prebivalcev, pooseblja spominsko obeležje domačinom, ki so darovali svoja življenja za boljši jutri, poleg zgodovinske simbolike tudi velik uspeh in dosežek tamkajšnje maloštevilne, a zelo prizadevne in iznajdljive vaške skupnosti, ki si je z udarniškim delom postavila spomenik in znala njegovo odkritje obeležiti z res lepo prireditvijo. Nedeljska svečanost je bila za Prečnik edinstven zgodovinski dogodek, ki priča, da sta bili složnost in požrtvovalnost najučinkovitejši sredstvi za dosego zastavljenega cilja.
Odkritja prečniškega spomenika, ki stoji na zelo lepem kraju med gornjim in spodnjim delom vasi, se je udeležilo veliko število ljudi, ki so prišli iz vseh sosednih krajev devin-sko-nabrežinske občine, a tudi iz drugih kraških vasi in iz mesta, mnogo pa jih je bilo tudi iz obmejnih krajev, ki so že po tradiciji povezani s Prečnikom. Med številnimi gosti so bili senatorka Gerbčeva, generalni konzul SFRJ v Trstu Mirošič, devinsko-nabrežinski župan Fonda in predsednik SKGZ Race. Načrt za spomenik, ki sta ga simbolično odkrila mati padle partizanke Rozamile Legiše' in sin umrlega vaščana v nacističnem taborišču Alberta Grudna, je izdelal geometer Stanko Hrovatin po zamisli Stanka Zidariča, obeležje iz repenskega kamna pa je izklesal Emil Sardoč.
Predstavniki krajevnih uprav in borčevskih organizacij so prišli na kraj, kjer stoji spomenik v sprevodu, na čelu katerega je korakala nabrežin-ska godba na pihala, ki jo vodi Stanko Mislej. Po blagoslovitvi obeležja s strani šempolajskega župnika Franca Švare je bil na vrsti kulturni program, ki sta ga, povezovala Cvetka Adamič in Rado Terčon, ki sta uvodoma prehodila tudi delovno pot pripravljalnega odbora za postavitev spomenika. Poleg že omenjene nabre-žinske godbe je z običajno prodornostjo in borbenostjo, ki je dala ton celotnemu slavju, nastopil tudi TPPZ Pinko Tomažič pod taktirko Oskarja Kjudra in s sodelovanjem recitatorjev Staneta Raztresna in Alda Presi ja. Buren aplavz pa so želi vaški šolski
otroci, ki so pod vodstvom učitelja Srečka Sušterčiča in ob spremljavi bobna in činel pogumno in veselo zapeli nekaj pesmi.
V imenu devinsko-nabrežinske občinske uprave je udeležence pozdravil novoizvoljeni župan Pavel Fonda, ki je v nedeljo tudi prvič v tem svoj-stvu nastopil v javnosti. Čestital je Prečenjem za postavitev spomenika, ki je bil, kot je sam podčrtal, zgrajen s kladivom in s krampom, to je z orodjem, ki gradi in ne uničuje, tako kot moramo mi graditi in ustvarjati razumevanje in sožitje med tukaj živečima narodoma. Pozdrav so nato prinesli še Aljoz Markovič, predsednik občinske sekcije VZPI-ANPI za Devin - Nabrežino Jože Vičič, predstavnik Zveze borcev pobratene občine Ilirska Bistrica, in Janez Dokič, zastopnik obmejnih krajevnih skupnosti Gorjansko, Komen in Brestovica.
Usrednja govora na nedeljskem odkritju spomenika sta imela predsednik in tajnik pokrajinskega odbora VZPI-ANPI Arturo Calabria in Dušan Košuta. Govornika sta posvetila pozornost pretežno aktualnim temam, v prvi vrsti pa položaju slovenske manjšine v Italiji in utrjevanju odnosov med Italijo in Jugoslavijo. Oba sta
bila v posegih tudi kritična do predsednika vlade Craxija, ki je v svojem petkovem govoru na Trgu Unità spregledal oziroma postavil v čisto zgrešeno luč nekatere dogodke medvojne in povojne tržaške zgodovine. Calabria je podčrtal, da je Craxi v petek zamudil veliko priložnost za stvarno posredovanje tistega kaj se je pravzaprav zgodilo v Trstu v tistih težkih letih. S tem v zvezi pa je Košuta dejal naslednje: »Z zadovoljstvom sprejemamo, kar je rekel Craxi dobrega in resničnega. Ne moremo pa se strinjati s tistim delom posega, kjer pravi, da slovenska manjšina v Italiji nima nobenih bolečih odprtih problemov. Upamo, da je to svoje mišljenje spremenil po srečanju z slovensko enotno delegacijo. Dobro bi bilo, da bi tudi potegnili za ušesa tiste, ki so mu servirali zgodovinske netočnosti o odporu in partizanstvu na našem Krasu in o dogodkih osvoboditve Trsta v maju leta 1945«. Calabria in Košuta sta tudi napovedala, da bo tržaško VZPI-ANPI glede tega poseglo pri predsedstvu vlade in istočasno napelo vse sile, da se razčistijo zgodovinske netočnosti in vse pretvorbe, ki jih je bilo v petek slišati na Trgu Unità.
S. T.
Na pobudo krajevne sekcije Slovenske skupnosti je bil v prejšnjih dneh na Opčinah javni sestanek, na katerem so se zbrali predstavniki vaških organizacij, Kmečke zveze in tisti lastniki zemljišč, ki jih načrt za ljudske in cenene gradnje — PEEP — neposredno prizadeva. Na njem je bil seveda govor o perečem vprašanju razlastitev na Opčinah, o-ziroma o zadržanju, ki naj ga Openci in njihove organizacije zavzamejo do tega problema.
V zadnjem času je postal vse bolj aktualen in pereč. Prizadetim kmetom in lastnikom je namreč zaenkrat uspelo (potom Kmečke zveze), da je upravno sodišče razveljavilo postopek o nujni zasedbi zemljišč (ki naj bi po dosedanjih načrtih PEEP prišla v poštev za gradnjo ljudskih stanovanj), ki bi ga morala že pred časom izpeljati občinska uprava. Tega pa ji ni doslej uspelo izvesti; omenjenih zemljišč ni dejansko zasedla, zaradi česar je upravno sodišče razveljavilo županovo odredbo, ki je vsebovala taka določila.
Pristojni občinski odbornik za urbanistiko pa sedaj sili župana, da bi po tej razsodbi izdal novo odredbo o nujni zasedbi zemljišč, ki naj. bi jih dodelili gradbenim zadrugam, ter da bi obenem zaprosil organe javne varnosti, da bi intervenirali, če bi se prizadeti lastniki uprli tej prisilni zasedbi.
Iz vsega tega jasno izhaja, da so stvari zelo resne; če bi prišlo do tega, bi celotna zadeva lahko imela širše posledice, ker bi se stvari zaostrile in gotovo vplivale na nadalj njo uresničevanje načrtov za ljudske gradnje. Pri tem ne gre pozabiti, da so tako razlaščenci, kot Kmečka zveza že pred časom iznesli predloge, ki so bili potrjeni tudi na openskem sestanku, o alternativnih zemljiščih, na katerih naj bi zadru ge gradile ljudska stanovanja. V tem primeru bi prišla v poštev zemljišča vzdolž ceste, ki pelje z Opčin proti Repentabru, ali pa zemljišča v Ul. Fosca in Doberdobski ulici. Če bi občinska uprava imela malo dobre volje, bi bilo vprašanje gotovo že rešeno, čeprav v kompromisni obliki.
Razprava na sestanku, ki jo je vodila Neri Jerič, je bila zelo živahna; na njej je bilo sklenjeno, da je treba sedaj »pritisniti« na tržaškega župana, da bi prekinil razlastitveni postopek in sprejel zastopnike razlaščencev za sprejemljivo rešitev problema, kot je bilo zaprošeno v
brzojavki, ki so mu jo že pred dnevi odposlale vaške organizacije. Kmečki zvezi pa je bil poverjen mandat za organizacijo širšega srečanja z zadrugami, političnimi strankami in seveda razlaščenci, na katerem najti enotno stališče za nastop pri občinski upravi. Jasno je, da bo vaška skupnost odločneje nastopila v obrambi lastnih interesov — je bilo še sklenjeno na openskem sestanku — če bi občina ne upoštevala teh prošenj.
Omenjeno srečanje med predstavniki zadrug, strank in razlaščencev bo na sporedu danes ob 18.30 na sedežu Kmečke zveze.
Za žganjekuho prošnje pri KZ
Po opravljeni trgatvi je napočil čas žganjekuhe. V tržaški pokrajini je dovoljena že iz avstro-ogrskih časov, medtem ko je drugod po Italiji še vedno strogo prepovedana. Ta »privilegij« pa je zato zelo natančno nadzorovan. Ko se zakuri pod kotlom morajo biti prisotni funkcionarji UTIF (Urada za davek na proizvodnjo), ki s kotlov odstranijo pečat; med žganjekuho je obvezno vodenje registra o proizvodnji, ko pa se konča, morajo funkcionarji UTIF ponovno zapečatiti kotel. Da interesent dobi dovoljenje ga mora najprej obnoviti (če ga že ima) ter vnaprej plačati ustrezni davek na proizvodnjo. V letošnji sezoni je za petsto lir višji od lanskega : za liter proizvedenega alkohola (litro anidro) je treba namreč letos odšteti 3.400 lir.
Prošnje je treba vložiti najmanj pet dni pred začetkom žganjekuhe ; sicer pa je to obveznost mogoče izpolniti v tajništvu Kmečke zveze, ki nudi tudi vse ostale usluge za dosego u-streznega dovoljenja.
Seminar CGIL o informatiki v šoli
»Informatika v šoli« je naslov seminarja, ki ga prireja šolski sindikat CGIL danes na italijanskem zavodu Volta (Ul. Montegrappa 1). Seminar se bo začel ob 9. uri s predavanjem prof. P. Semerara o znanstvenem in tehnološkem izobraževanju učiteljev; sledilo bo predavanje prof. R. Luccia o psiholoških aspektih didaktične uporabe računalnikov.
Spet protest svetovalcev od Sv. Ane
v
»Zupan sploh nima posluha za delo rajonskih svetov«
Kot smo že pisali je rajonski svet za Sv. Ano - Kolonkovec - Naselje sv. Sergija pred več kot mesecem dni v celoti odstopil in tako vrnil svoj mandat županu Richettiju. Rajonski svetovalci (vsi brez izjeme) so hoteli s tem drastičnim ukrepom protestirati zoper občinsko upravo, ki ne nudi temu izvoljenemu telesu niti najbolj elementarnih pogojev za redno upravno dejavnost. Mesec dni po odstopu vseh rajonskih svetovalcev od Sv. Ane se Richettijev odbor sploh ni še oglasil, in ni še reagiral na ta sklep, kar je sedaj sprožilo nov protest svetovalskih skupin KD, LpT, KPI, PSI in SSk, ki v skupnem tiskovnem sporočilu zelo ostro grajajo zadržanje občinske u-prave, »ki tudi tokrat ni pokazala nohtne občutljivosti do dela in do vloge rajonskih svetov«. Zato so načelniki skupin spet naslovili na župana pismo, v katerem ga še enkrat pozivajo naj vendarle prouči vzroke odstopa tamkajšnjih rajonskih svetovalcev.
Protest rajonskega sveta od Sv. Ane če že ni še odmeval na županostvu, je pač močno odmeval po drugih rajonskih svetih tržaške občine, ki bodo v naslednjih dneh zavzeli stališča o tem
primeru, ki spet dokazuje kako tržaška občina zanemarja ta izvoljena telesa. Resolucije o tem so skoraj povsod predložili komunisti. Prejšnji teden so protestno resolucijo predložili na vzhodnokraškem rajonskem svetu, prihodnji ponedeljek pa bo o tem tekla beseda na svetu za Novo mesto in Novo mitnico.
Rajonski sveti
Drevi ob 20.30 se sestane rajonski svet za Sv. Vid in Staro mesto, ki ima poleg sporočil predsednika na dnevnem redu tudi dopolnitev triletnega načrta javnih del in mnenje o predlogu občinske uprave za spremembo nekaterih členov pravilnika o delovanju rajonskih svetov. Jutri, 31. oktobra, pa se bo ob 20. uri sestal škedenjski rajonski svet, ki ima tudi na dnevnem redu debato o načrtu javnih del, poleg tega pa bo obravnaval tudi nekatere resolucije. Jutri se bo sestal tudi svet za Kja-din in Rocol, ki bo sklepal o občinskem trgovskem načrtu.
V tržaškem pokrajinskem svetu
KPI zahteva takojšnjo razpravo o položaju slovenske manjšine
Komunisti zahtevajo, da pokrajinska uprava čimprej prispeva svoj delež za pospešitev odobritve globalne zaščite Slovencev v Italiji. V ta namen je pred kratkim svetovalska skupina KPi predložila predsedniku Marchiu in odboru posebno resolucijo, ki spri čo ovir in zamud, ki se stalno pojavljajo pri delu pristojne senatne komisije poseže na vseh ravneh (zlasti pri vladi in pri parlamentu), da se vsa zadeva vendarle premakne z mrtve točke. Z druge strani pa komunisti zahtevajo, da tudi v tržaški stvarnosti pokrajinska uprava sproži vse potrebne pobude, v prvi vrsti na šolah in na delovnih mestih, da se pri nas vendarle ustvarijo vsi pogoji za miroljubno in enakopravno sožitje.
Predložitev te resolucije, ki jo je podpisal tudi slovenski svetovalec Wilhelm, so komunisti napovedali na včerajšnji tiskovni konferenci, kjer so obrazložili tudi druge pobude, ki jih nameravajo uresničiti v naslednjih dneh. Glede položaja slovenske manjšine je
Na deželi razprava o Biasuttijevem programu
Deželni svet F-JK, ki mu predseduje pordenonski socialist Luigi Manzon, bo na današnji seji izvolil enega od dveh podjpredsednikov skupščine, ki bo zamenjal socialista Ermana. Na to mesto bo po vsej verjetnosti izvaljen socialdemokrat Nemo Gonano. Zamenjava sodi v okvir širše preureditve predsedstva deželnega sveta, do katere je prišlo po politično - programskem preverjanju med strankami potrjene šestčlanske koalicije. Zaradi sprememb, do katerih je prišlo tako v predsedstvu skupščine kot v sami deželni vladi, bo treba zamenjati tudi predsednike prvih treh svetovalskih komisij, ker so bili njeni dosedanji predsednik, demokristjan Dominici ter socia-
lista Saro in Manzon, imenovani na druga mesta. Njihovi nasledniki bodo izbrani iz istih strank.
Sicer pa se bo na današnji seji, ki se bo nadaljevala tudi v popoldanskih urah, začela razprava o programskih izjavah, ki jih je podal predsednik nove deželne vlade Biasutti pred tednom dni. Predvideno je, da se bo razprava nadaljevala tudi jutri dopoldne in popoldne, saj se je prijavilo že preko dvajset svetovalcev iz vseh enajstih svetovalskih skupin. Ko bo skupščina izpolnila to obveznost, bo lahko nadaljevala s svojim zakonodajnim delom, ki je bilo zaradi politično - programskega preverjanja dokaj časa zaustavljeno.
načelnik komunistične svetovalske skupine Martone izrazil veliko zaskrbljenost nad nedavnimi programskimi izjavami novoizvoljenega predsednika dežele Biasuttija. »Te izjave pomenijo korak nazaj«, je rekel Martone, »saj dežela spet zvrača na parlament vso odgovornost za rešitev manjšinske problematike, sama pa stoji kri žem rok«. Glede, petkovega srečanja med Craxi jem in slovensko enotno delegacijo pa je Martone podčrtal, da je predsednik vlade ob tej priložnosti dokazal, da sploh ne pozna realnih vprašanj, s katerimi se v tem trenutku sooča naša narodnostna skupnost. Ob koncu pa je še napovedal, da si bo KPI prizadevala za priredbo druge mednarodne pokrajinske konference o manjšinah.
Resolucija o Slovencih sodi v širšo upravno in politično ofenzivo, ki jo namerava sprožiti KPI v pokrajinskem svetu, »da se uprava končno zbudi po predolgem poletnem spanju«. Tako nameravajo komunisti sprožiti razpravo o gospodarski krizi, ki pesti pokrajino in o vlogi in bodočnosti obratov z državno soudeležbo, o sožitju med Italijani in med Slovenci ter o odnosih pokrajinske uprave s Kon-zorcialnim podjetjem za prevoze. Na srečanju s časnikarji je padlo tudi več kritičnih in pikrih pripomb na račun predsednika Marchia zaradi nekaterih njegovih potovanj v tujino in zaradi nekaterih pobud, »ki imajo za cilj samo poceni prodajati njegovo popularnost v javnem mnenju«. Kot primer tega so komunisti navedli nedavno glasbeno prireditev »Giromikc« in namero pokrajinskega odbora, da kupi sto izvodov zadnje Marchiove knjige. Kot znano je odbor že pripravil in o-dobril ta sklep, a ga je nato v zadnjem trenutku umaknil, ker je sodstvo neuradno dalo vedeti, da bo v
primeru njegove odobritve sprožilo postopek proti predsedniku zaradi zasebnega okoriščanja v javnem poslovanju-
Dežela naj pojasni svoje stališče do Visentinijevega osnutka
Poseg deželnega odbornika Turella na sobotni deželni skupščini obrtnikov je že vžgal prve polemike. Kot sm° že poročali, so voditelji Združenja brtnikov v izredno ostrih tonih napadli Visentinijev osnutek in vladno davčno politiko, odbornik Turcllo pa je v imenu deželnega odbora izrazil soglasje z ekstremističnimi stališči obrtnikov.
Na tako stališče je prvi reagiral deželni tajnik UIL Trebbi, ki je o Tu-rellovih izjavah zvedel iz časopisov, saj sindikatov na skupščino niso povabili. V pismu, ki ga je poslal predsedniku deželnega odbora Biasuttiju i*1 v vednost samemu Tureliu in krajevnemu tisku, se Trebbi čudi, da je odbornik uradno in v imenu deželne vlade obsodil zakonski osnutek, katerega namen je preprečiti davčne utaje s strani določenih kategorij. Trebbi izraža tudi upanje, da deželna vlada ne deli takega stališča in da je šlo le za nesporazum ali spodrsljaj, ki Pa bi ga bilo treba čimprej razčistiti.
• Pokrajinsko tajništvo FULTA obvešča vse delavke in delavce Calza Bloch v dopolnilni blagajni, naj zglasijo v uradih notarja Rossija (Tr® San Giovanni 6), kjer naj podpišejo °" brazce.
Angleški prestolonaslednik prvič v Italiji in v naših krajih
Slovenska manjšina v Italiji »Devin - stična točka med narodi in kulturami« ni princu Charlesu nepoznana
Prijazno, radovedno, pozorno :	v
tem tonu je angleški prestolonaslednik Charles Windsor začel včeraj zjutraj svoj prvi obisk v Italiji in v -naših krajih. Prišel je v svojstvu Predsednika Mednarodnega sveta Zavodov združenega svetà, da bi se udeležil uradnega odprtja novega a-kademskega leta Zavoda združenega sveta Jadranskega morja, ki so ga pred tremi leti ustanovili — kot prvega na evropski celini — v Devinu. Na to značilnost obiska so s posebnim Poudarkom opozarjali šefi protokola, čeprav serija uradnih srečanj z naj-yisjirni predstavniki dežele in krajevnih uprav, poleg prisotnosti ministra za šolstvo Falcuccijeve, pričajo 0 navezan ju plodnih političnih in diplomatskih stikov z bodočim kraljem.
Prvo uradno »dolžnost« je princ ynarles opravil na sedežu deželnega odbora, kjer ga je ob 11.30 sprejel -novoizvoljeni predsednik Biasutti, ki *nu je orisal značilnosti naše dežele. »Princ Karel je izredno radoveden človek, išče neposredne stike, izven formalnih vezi protokola,« je pozneje označil sogovornika Biasutti, o katerem je po srečanju z nekaterimi deželnimi odborniki (na štirinajst so se sprejema udeležili le Tinello, Vespasiano, Zanfagnini, Barnaba, Rinaldi, Nodari in Salinbergo) predsednik deželnega sveta Manzon v šali dejal, da je »Margareth Teacher Flirti0 - Julijske krajine.« »Upam, da fna upravljati javni denar kot ona,« J? bil v isti sapi komentar princa C-harlesa.
Kljub kratkim spoznavnim razgo-, ?r°ni z odborniki prej in z načelni-1 svetovalskih skupin deželnega sve-K pozneje je angleški prestolonasled-k ustvaril vtis, da pozna glavne nui °®ti naših krajev in njihovo P"ppleniatiko. Zanimalo ga je, če je Pl v deželni večini, če je še vedno Prisotno vprašanje izšeljeništva, če • morda pretežko upravljati ob tari množici strank. Na vabilo, da bi Preživel v Trstu družinske počitnice,
je valeški princ izrazil navdušenje, obenem pa je poudaril, da bi zelo rad obiskal tudi istrsko obalo, o kateri ve, da je zelo privlačna.
Da mu slovenska manjšina v Italiji ni povsem tuj pojem, je nato dokazal v pogovoru z deželnim svetovalcem SSk Dragom Štoko, katerega je vprašal, če govorimo Slovenci v Italiji isti jezik, kot v Jugoslaviji. »Kot v Sloveniji,« mu je pritrdil in ga obenem popravil svetovalec, ki je nato podčrtal, da so Slovenci v Italiji »lojalni državljani in da še vedno pričakujemo zakon, ki bi pravno zaščitil njihove pravice.«
Po izmenjavi darov in ogledu dvorane deželnega sveta, se je Charles Windsor ob številnem spremstvu podal v Miramarski grad, kjer ga je čakal minister za šolstvo Falcuccijeva in kjer je predsednik deželnega odbora priredil gala kosilo ob prisotnosti najvišjih političnih, kulturnih in gospodarskih predstavnikov dežele.
• Drevi ob 19.30 bo na hodniku osnovne šole »1. maj 1945« v Zgoniku še zadnji javni sestanek, na katerem bodo predstavili varianto splošnega regulacijskega načrta.
»Devin je kraj, ki je izredno bogat po zgodovinskih tradicijah, ki je resnična stična točka med različnimi narodi in kulturami. Tu sta zgodovinsko prisotna dva naroda, Trst pa je mednarodno pomembno mesto z dolgoletno tradicijo sožitja med različnimi kulturami in z mednarodnimi ter političnimi in trgovinskimi vezmi. Zato je povsem upravičeno, da je sedež Zavoda združenega sveta Jadranskega morja — šestega na svetu in prvega na evropski celini — prav na tej zemlji.« S to osrednjo mislijo je princ Charles ovrednotil sinoči v gledališču Verdi med slovesnim odprtjem novega akademskega leta Zavoda značilnosti naših krajev in izbire Mednarodnega sveta Zavodov združenega sveta. Pred njim so plapolale na odru zastave petdesetih držav, iz katerih prihaja dvesto dijakov, ki letos sledijo visoko specializiranemu pouku Zavoda. Kot smo že zapisali v prejšnjih dneh — je med njimi tudi pet Jugoslovanov in sedem Slovencev s Tržaškega, ki so sinoči pokazali svojo narodnostno pripadnost s slovenskimi nošami.
Tržaški župan Richetti je v uvodnem nagovoru poudaril kulturno bogastvo Trsta in njegovo mednarodno vlogo v interesu države in Evrope. »Prerasti hočemo jezikovne, kulturne in politične pregrade v prepričanju, da je to edini način za ustvarjanje miru,« je dejal, preden je.
predal besedo predsedniku deželnega odbora Biasuttiju. Le ta je orisal veliko zanimanje in zavzetost, ki jo je naša dežela vedno kazala za devinski Zavod združenega sveta — konkretne poti, da se pri mladih prične s kulturo miru in medsebojnega spoznavanja. Spregovoril je nato predsednik devinskega Zavoda, poslanec Corrado Belci. Potem ko je
Protest
fotoreporter j e v
Tržaški fotoreporterji (med njimi tudi naš fotoreporter) so sinoči izvedli neke vrste stavko. Med uradnim odprtjem akademskega leta Zavoda združenega sveta, ki je bilo sinoči v Verdiju, so prekrižali roke in njihovi aparati niso ovekovečili slovesnosti. Razlog za takšno odločitev je bilo nasilno ravnanje organov javne varnosti na nekaterih prejšnjih slovesnostih, ko so jih med njihovim delom ovirali. Dva fotoreporterja so včeraj zjutraj celo vrgli na tla, pri čemer so se jima poškodovali fotografski aparati. V posebnem komunikeju, ki so ga ob tej protestni akciji izdali, fotoreporterji apelirajo na pristojne oblasti, da jim zagotovijo varno in nemoteno opravljanje njihovega dela.
Valesti princ v devinsko - nabrež inski občini
Princ Charles bo danes ob 11.40 uradno poimenoval bivšo slovensko osnovno šolo v Devinu, kjer ima Zavod združenega sveta Jadranskega morja svoj sedež, po Lordu Mountbattenu. Uprava občine Devin - Nabrežina je ob tej priložnosti vgradila na pročelje stavbe spominsko ploščo, ki naj priča, da so domačim v začetku tega stoletja sami in s svojimi sredstvi zgradili poslopje, ki naj bi služilo slovenski šoli. Stroške za ploščo je v celoti krila nabrežinska Kmečka in obrtna hranilnica.
Ob slovesnosti poimenovanja, ki bo na dvorišču stare devinske šole, bosta sodiovaia zbora Fantje izpod Grmade in dekliški zbor iz Devina. Po programu bo župan občine Devin - Nabrežina Pavel Fonda izrekel u-
glednemu gostu dobrodošlico. Iz organizacijskih in varnostnih razlogov bosta danes od 9.00 do 11.30 prepovedana promet in parkiranje v starem zgodovinskem centru Devina.
Nabrežinska godba na pihala bo princa pričakala na trgu pred županstvom. Koncert bo začela ob 17.45. Prihod princa je predviden ob 18.15, na trgu ga bosta sprejela župan Fonda in podžupan Caldi, ki ga bosta pospremila v sejno dvorano, kjer se bo valeški princ srečal z občinskimi svetovalci. Ob zaključku obiska si bosta župan Fonda ter ugledni gost izmenjala pozdrave.
Od 16. do 19. ure bosta veljala na trgu pred občino prepovedi prometa in parkiranja.
prebral pozdravno sporočilo predsednika ' republike Pertinija, je tudi Belci poudaril važnost dragocenega sporočila o miru, ki ga prinaša Zavod združenega sveta, »vključenega v živo družbeno tkivo, kot je Devin, kjer živijo Slovenci in Italijani.« Pred posegom princa Charlesa je navdušenost nad pobudo izrazil še minister za šolstvo Falcuccijeva, ki se je v preteklih mesecih zelo zavzela, da je bil izdan dekret, s katerim je diploma Zavoda enakovredna diplomi znanstvenega liceja in je tako omogočen vpis na katerokoli fakulteto. V prejšnjih letih se je namreč dogajal absurd, da se je študent, ki je dokončal Zavod v Devinu, lahko vpisal na fakultete v vseh državah, razen v Italiji.
Uradne oblasti (te so se pred slovesnim odprtjem udeležile sprejema, ki ga je v čast valeškemu princu priredil v dvorani Krožka za kulturo in umetnost župan Richetti), dijaki, docenti, člani Mednarodnega sveta Zavodov združenega sveta in britanski diplomati v Italiji so nato prisluhnili koncertu orkestra gledališča Verdi.
Večer je prestolonaslednik končal v devinskem gradu, kjer je gost princa Torre e Tasso.
Odloženi predstavi zaradi obolelosti

pianista Franca Nebbie
Pianista Franca Nebbia, ki je s Scndrom Massiminijem in Danielo Mazzucato med protagonisti predstave »Fraulein Pollinger«, s katero je Stalno gledališče pričelo letošnjo sezono v Rossettiju, so v nedeljo ponoči sprejeli v splošno bolnišnico s pridržano prognozo zaradi infarkta. Današnja in jutrišnja uprizoritev »Fraulein Pollinger« bosta zaradi tega odpadli. Njegovo glasbeno povezovalno vlogo bo v prihodnjih uprizoritvah prevzel pianist Livio Cecchelin.
Ljudska peticija proti uporabi plastičnih krogel v Severni Irski
v- Obisk angleškega prestolonaslednika Charlesa v naših krajih je dal poji*! tudi za kontestacijo. Na Borznem trgu v Trstu so namreč včeraj zbirali vi P- Pod peticijo, ki jo bodo poslali Evropski komisiji za človečanske pra-v j k zahtevo, da bi obsodila ravnanje britanske vlade v Severni Irski, kjer jaške sile uporabljajo pri streljanju plastične krogle. Pobudo za ljudsko di "o0 -N dala tržaška sekcija Odbora za Irsko ob sodelovanju tržaške sek-je Evropske federalistične mladine, Združenje za nenasilno akcijo in Zveni. jaških oporečnikov. V motivaciji je rečeno, da je bilo pri streljanju s ko - C?.UTd. kroglami na množico v Severni Irski ubitih že več ljudi, prav ta-DoJvi ■0 ze mno8° ranjenih. Plastične krogle bi morala britanska vlada prendati. Tako zahtevajo prireditelji včerajšnje pobude na Borznem trgu. ra( Niudsko peticijo so med drugimi že podpisali miljski župan Willer Bordon, np^ja^lj tržaške psihiatrične službe Franco Roteili, pokrajinski svetovalec teli ma!16 *evice Fabio Omero, deželni svetovalec DP Giorgio Cavallo, ravna-J NšK Milan Pahor in predstavnik SLORI Pavel Štranj.
Na Proseku odprli nov sedež prostovoljne protipožarne enote
. Na Proseku, v stavbi, kjer je bila do pred kratkim kasarna karabinjer-civii 80 v. nedeti° odprli nov sedež protipožarne službe prostovoljnih enot zaš"u	Krajše svečanosti se je udeležil tudi pokrajinski odbornik za
Sk(, 0 °kolja Martini. Stavba, kjer ima svoj sedež ta enota, je last pokrajin-je,. uPrave, ki je po dogovoru z zahodnokraškim rajonskim svetom pred okvi-	namenila te prostore za potrebe krajevnega zdravstvenega okraja v
Papirju trža^*ce KZE. Ustanovitev teh okrajev pa je ostala doslej samo na
Kastno bi vsekakor bilo, da bi se tudi domačini s Proseka, a tudi z z ,4 zahodnokraškega področja, vključili v prostovoljno protipožarno službo nar(vrv0V^v'j° sv°Jega slovenskega gasilskega društva, kot so pred kratkim uditi na vzhodnem Krasu, kjer so ustanovili društvo »Globojner«.
Vespa v fiat: mladenič in dekle hudo ranjena
Mlad vespist in njegova sopotnica sta _ se v nedeljo ponoči hudo ponesrečila v čelnem trčenju vespe v fiat 128 pri Sv. Jakobu. 18-letni Marco Tarsi s Stopnišča Bonghi 49 se je peljal z vespo proti Istrski ulici, ko je v motorno kolo močno trčil avtomobil, ki ga je proti središču mesta u-pravljal 21-letni Enrico Parotto.
Voznika vespe je silovit sunek vrgel najprej na pokrov avtomobila nato v vetrobran in na tla, kjer je obležal. Prav tako je vrglo na tla sopotnico na vespi, 16-letno Paolo Sa-masso iz Ul. S. Benedetto 12. Tarsi se je v nesreči udaril v glavo (z glavo je prebil vetrobran) in si zlomil več kosti ter. se udaril v trebuh. Zdravniki so si zanj pridržali prognozo. Dekle si je tudi zlomilo več kosti; pridržali so jo na ortopedskem oddelku glavne bolnišnice s prognozo okrevanja v dveh mesecih.
Vse kaže, da je prišlo do nesreče, ker naj bi fiat prehiteval enega od vozil, preiskovalcem pa je voznik fiata izjavil, da sploh ni videl vespe, ker naj bi Tarsi vozil brez luči, poleg tega pa naj bi tudi vespa v trenutku nesreče prehitevala drugo vo žilo.
Mladeniča in dekle odnesli 10 milijonov lir
Tričlanska tolpa oropala invalida v stanovanju
Potem1 i,Za milijonov lir lastnika nekega stanovanja pil • -so 6a onesposobili in trdno zvezali.
Giova Zof!šče rapa je bilo stanovanje 59-letnega invalida dorf(fpnrLIJa Dp Rossa v četrtem nadstropju v Ul. Ober-je„a 2- Moški je malo po poldnevu odprl vrata svo-Pmda’anoranja neznancem, ki so se pretvarjali, da jo biiJa,J° P° nizkih cenah reklamne proizvode. Ko jim zaDrrrf- nagovoril, da ne bo kupil ničesar in je hotel v stf" vrata, ga je eden od mladeničev s silo potisnil Potisn'l°Van^e’ Z roko mu Je bliskovito zaprl usta in ga deli,v,1 ,na Preprogo. Druga dva roparja (mladenič in striial ■ .nato trdno zvezala z žico, ki sta jo bila treh L'2, radijskega sprejemnika. Nato se je eden od je ivVo v sPalnico in kmalu našel listnico, v kateri cjh Noss hranil približno 10 milijonov lir v bankov-je šn * ’n NX) tisoč. Pretino je roparska trojka odšla, P°licii ?r®a'a telefonsko žico (da ne bi moški poklical le' ,eden od treh pa je z brcami in pestmi udaril czecega ìnyalida.
0 približno tričetrt ure je De Rossu uspelo odve-
neznana mladeniča in dekle so včeraj, popoldne
zati eno od rok: moški je odprl stanovanjska vrata in začel klicati na pomoč, potem ko je odstranil z ust obvezo, ki mu jo je bila nadela roparica.
Njegov klic je slišal eden od sosedov, ki mu je priskočil na pomoč in poklical policijo.
Agentom je De Ross izjavil, da se mu je zazdelo res čudno, ker so roparji točno vedeli za mesto, kjer je skril listnico z denarjem. V spalnici so takoj odmaknili stereo gramofon in v omari našli denar. Prav zaradi tega sumi, da ga je trojica oropala po naročilu kake druge osebe, ki pozna njegove navade.
De Ross je agentom tudi orisal dva od treh roparjev, in sicer tista, mladeniča in dekle, ki sta ga zvezala. Maski je bil visok približno meter 75 s kratko pristriženimi plavimi lasmi, oblečen pa je bil v sive hlače in sivo majico. Dekle, visoko približno meter 65 je nosilo svetle kavbojke in črno jopico, bilo pa je kratkih črnih las. Vsi trije naj bi bili po izjavah oropanega invalida stari približno od 23 do 25 let. De Rossu so v bolnišnici nudili prvo pomoč zaradi odrgnin po udih in obrazu, okreval bo v 6 dneh.
Tatvini v stanovanjih
Stanovanjske miši so v nedeljo dobro izkoristile štiriurno odsotnost 45-letnega Giovanni ja Pilarja z doma: med 18.30 in 22.35 so se skozi okno spalnice v pritličju njegovega stanovanja v Ul. Capodistria 6/1 pritihotapili v stanovanje, prebrskali prostore in odnesli 4 milijone in pol lir v gotovini, tri zlate verižice, zapestnico, prstan, zlato uro, broško, par u-hanov in ogrlico.
V soboto se je podobno protizakonito stikanje za dragocenostmi odvijalo v stanovanju Erne Teliini v Ulici Crispi 53. Tatovi so spretno izkoristili poldrugoumo odsotnost lastnice in si »prilastili« verižico, ogrlico, dva prstana, broško in dve zapestnici.
»Vroč« večer tržaškega mladeniča
Franco Verziera, 22-letni mladenič iz Ul. Lorenzetti 26, se bo verjetno še dolgo spominjal sobotnega prekomernega popivanja. Usoden zanj je bil postanek v baru v Ul. Orlandini 27, kamor je prispel že dobro nadelan malo po 20. uri. Upravitelj lokala, 27-letni Giovanni Ardessi iz Ul. Doda 13, je takoj predvidel, da ga ima mladenič že čez kapo in mu zato ni hotel natočiti. To je tako razkačilo Verziera, da je začel najprej razbijati kozarce na točaj ni mizi, nato zagrozil Ardessiju, »da ga bo . . .« in si v podkrepitev grožnje odpel hlače ter razkazal klientom v lokalu svojo moškost. Naposled se je še s pestmi lotil upravitelja in končno v družbi dveh prijateljev zapustil bar in se odpeljal z avtomobilom.
Na kraju so posegli policijski a-genti. Med prevozom ranjenega Ar-dessija v bolnišnico (zdravniki so mu razkužili rane po obrazu, okreval bo v 7 dneh) je policijska izvidnica izsledila simco, v kateri so se peljali Verziera in njegova dva prijatelja. Razboritega mladeniča so seveda odpeljali na kvesturo, včeraj pa so ga prijavili sodnim oblastem pod obtožbo razgrajanja, grožnje v obtežilnih o-koliščinah, povzročitve lažjih telesnih poškodb, poškodovanja tuje lastnine in opolzkih dejanj.
Devinsko-nabrežinska občina v spomin padlim
V	četrtek, 1. novembra 1984, bo u-prava občine Devin Nabrežina položila vence pred spomenike padlim za svobodo, s sledečim urnikom: ob 9. uri županstvo ; ob 9.10 Slivno; ob 9.20 Medja vas; ob 9.30 Devin; ob 9.40 Cerov-lje; ob 9.45 Mavhinje; ob 9.50 Prečnik, spomenik; ob 9.55 Trnovca; ob 10. uri Praprot; ob 10.05 Šempolaj; ob
10.15	Križ; ob 10.20 Nabrežina.
Polaganje vencev v Zgoniku in Repentabru
Zgoniška občina bo 1. novembra polagala vence k spomenikom padlim skupno s KD Rdeča zvezda in ŠK Kras po naslednjem razporedu: ob 8.30 na proseški postaji; ob 8.45 na pokopališču na Proseku; ob 9. uri v Gabrovcu, ob 9.20 v Sama torci, ob 9.40 v Saležu in ob 10. uri v Zgoniku. Nastopil bo tudi pevski zbor Rdeča zvezda. Pevski zbor Rdeča zvezda bo zapel ob 14.30 na pokopališču v Samatorci in ob 15. uri na pokopališču v Zgoniku.
V	repentabrski občini bodo 1. novembra položili vence ob 11.10 k spomeniku vsem žrtvam fašizma na Colu in r?a grob komandanta bazoviške brigade Franca Nemgarja. Ob
11.15	bo shod pred Domom Albina Bubniča v Repnu, od koder bo sprevod krenil do vaškega spomenika padlim v NOB.
• Mestna godba Verdi bo v soboto, 3. novembra, ob 20. uri nastopila v gledališču Cristallo. Koncert, ki ga občinska uprava prireja ob praznovanju mestnega patrona sv. Justa, bo brezplačen.
Nesreča 15-letne slovenske dijakinje
Slovenska mladenka, Tamara F., 15-letna dijakinja trgovskega tehničnega zavoda Zois, je včeraj popoldne skočila z rojanskega mosta in se pri padcu hudo ponesrečila. Pri padcu se je udarila v glavo in zlomila nekaj kosti. Z rešilcem RK so jo prepeljali v bolnišnico, kjer so si zdravniki zanjo pridržali prognozo. Tamari želimo, da bi čimprej okrevala.
50-letniki iz Boršta praznovali v Lipici
Srečanje z Abrahamom nas sicer neusmiljeno opozori, da je že pol stoletja življenja za nami, vendar to še ni zadosten razlog, da bi obupali in se prepustili usodi. Nasprot no — tretja starost je lahko zelo umirjeno in hvaležno obdobje v življenju. To iiam dokazujejo tudi 50-letniki iz Boršta, ki so se sicer sprijaznili s petimi križi, a ki so še vedno polni energij in znajo izkoristiti priložnost za veselo in brezskrbno družabnost. Pred dobrim tednom so se zbrali, položili cvetje na spomenik padlim v Borštu, nato pa si privoščili živahen večer v Lipici. (Ris)
Prispevajte za
DIJAŠKO MATICO
V ZAGREBU
Zlata poroka primorskih rojakov
V Zagrebu sta pred kratkim praznovala zlato poroko primorska ro jaka Mirko in Eta Sirk, ki že dolgo let živita v irvaškem glavnem mestu. Slavljenca (mož je doma iz Križa, žena iz Nabrežine) sta se spoznala v Zagrebu, kjer sta pribežala pred fašističnim režimom, ki ju je preganjal. Med vojno sta bila oba aktivna v primorskih izseljenskih društvih, po osvoboditvi pa je Mirko Sirk tudi sodevai v borčevskih in v drugih družbenopolitičnih organi zacijah.
Primorski dnevnik, katerega slavljenca sta že dolgo let vestna na ročnika, jima kliče še na mnogo zdravih in srečnih let.
V Srenjski hiši v Borštu razstava slik iz koncentracijskih taborišč
V soboto so v Srenjski hiši v Borštu otvorili razstavo slik iz koncentracijskih deportirancev (ANED) in iz arhiva odseka za zgodovino pri NŠK. Prisotne taborišč in Rižarne. Razstavo sta pripravila sekcija VZPI za Boršt in Zabrežec in PD Slovenec. Slike so iz dokumentarnega arhiva državnega združenja bivših (presenetila nas je zelo skromna udeležba), med katerimi so bili tudi konzul SFRJ Aco Nikolič, župan občine Dolina Edvin Švab, predsednik pokrajinskega združenja pratizanov Arturo Calabria in še kdo, je uvodoma pozdravila Karmen Cosma, ki je tudi povabila k enominutnemu molku. Mlada Monika Sulli je prebrala kratko zgodovino Rižarne, v kateri je končal svoje življenje tudi Danilo Petaros - Lisjak iz Boršta. Sledilo je pretresljivo pričevanje bivšega taboriščnika Riharda Gorupa in kratek nagovor Artura Calabrie, ki je vzpodbudil mladino, naj čuva vrednote, za katere so se borili in trpeli ljudje, ki so doživeli drugo svetovno vojno. Med prepletanjem govorov in spominov je prepeval partizanah* pesmi dekliški zbor Slovenec, ki ga vodi Boža Hrvatič. Razstava je bogata in presunljiva in pozna se, da sta društvo in združenje partizanov iz Boršta vložili v priprave veliko truda. Urnik razstave je naslednji: danes in jutri od 17. do 20, ure; v četrtek, 1.11., od 10. do 12. ure in od 16. do 19. ure, ter v petek, 2.11., od 17. do 20. ure.	Ris
Seminar zborovskega petja v Bazovici
V soboto in nedeljo je bil v Bazoviškem domu seminar zborovskega petja, ki ga je priredilo KD Slovan. Seminar, ki se ga je udeležilo lepo število padriških pevcev in pevk, sta vodila Mirko Slosar in Ignacij Ota
Rojanski in barkovljansld učenci počastili spomin padlih v NOB
Včeraj dopoldne so učenci slovenskih osnovnih šol iz Barkovelj in Rojana obiskali barkovljansko pokopališče ter počastili spomin pudlih v. boju za svobodo. Pred spomenikom so pod vodstvom učiteljic recitirali in zapeli
več pesmi
san
BANCA Dl CHEDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P. A.
THi.iT - Ul U-:A I .1 il/I 1»	Q-I-44Q
VERDI
Danes, 30. t.m., ob 20. uri (red C/B) peta predstava C. Saint-Saénsove opere »Samson in Dalila«. Dirigent Pinchas Steinberg, režiser Alberto Passini.
Jutri, 31. oktobra, ob 20.30 simfonični koncert avstrijskega orkestra »Bruckner Orchester« iz Linza. Dirigent Roman Zeilinger. Informacije in rezervacije pri blagajni gledališča.
ROSSETTI
Današnja predstava »Fraulein Pollin-ger« je prenešena na torek, 6. novembra, ob 20.30 zaradi obolenja v ansamblu.
TEATRO STABILE
Gledališka sezona 1984-85. Pri blagajni gledališča je na razpolago še nekaj abonmajskih mest.
AVDITORIJ
Danes, 30. t.m., ob 9.30 predstava za šole. Stalno gledališče Furlanije - JuUj-ske krajine predstavlja »Varietà« s skupino Podreccovih lutk. Informacije in rezervacije v tajništvu gledališča, tel. št. 567-201 int. 29-31.
CANKARJEV DOM - LJUBLJANA
Velika dvorana
Danes, 30. oktobra, ob 19.30 koncert Brucknerjevega orkestra iz Linza.
Srednja dvorana
Danes, 30. t.m., ob 20. uri: J. Plev-neš - Makedonsko vprašanje.
Mala dvorana
Danes, 30. t.m., ob 20. uri: Koroški domovinski film - premiera. Režija Rudi Palla.
kino
Ariston 16.00 — 22.00 »Mosca a New York«. Režija Paul Mazurski. Igrata Robin Williams in Maria Conchi ta A-lonso.
Eden 15.30 — 22.00 »Body Talk«.
Fenice 16.30 — 22.15 »Indiana Jones e il tempio maledetto«. Harrison Ford.
Excelsior 17.00 —- 22.15 »Una donna allo specchio«. Stefania Sandrelli. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nazionale Dvorana št. 1 15.30 — 22.00 »Intrecci caldi e duri«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 2 16.30 — 22.00 »Non c’è due senza quattro«. Bud Spencer in Terence Hill.
Dvorana št. 3 15.30 — 22.00 »Blue nu de«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Grattacielo 17.15 — 22.15 »Greystoke -La leggenda di Tarzan, il signore delle scimmie«. C. Lambert.
Mignon 16.30 — 22.15 »Maria’s Lovers«. Nastasia Kinsky, John Savage, Robert Mitchum, Keith Carradine. Pre povedan mladini pod 14. letom.
Aurora 17.00 — 22.00 »Estate viziosa a Ibiza«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Vittorio Veneto 16.30 — 22.00 »Dolce peccato«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 16.30 — 22.00 »Veronica Voss«. Režija R. W. Fassbinder. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Radio 15.30 — 21.30 »Pomo sensazioni«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Alcione 16.30 — 22.00 »Montenegro tango«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
razstave
Razstava slik o koncentracijskih taboriščih in Rižarni v prosvetni dvorani v Borštu, ki sta jo priredila sekcija VZPI -ANPI Boršt Zabrežec in PD Slovenec ob sodelovanju odseka za zgodovino pri NŠK in ANED, je odprta s sledečim urnikom: danes, 30., in jutri, 31. t.m., od 17. do 20.; 1. 11. od 10. do 12. in od 16. do 19. ter 2. 11. od 17. do 20. ure.
V	galeriji Tribbio razstavlja miljski slikar Piero Frausin.
V	galeriji Cartesius razstavlja do 8. novembra slikar Cesco Magnolato.
V	Mali galeriji Sežana je odprta razstava slikarja Pavla Medveščka.
V	galeriji na Trgu Giotti 8 razstavlja slikar Bruno Munari.
4	*
V nedeljo, 28. t.m., je praznoval 50. rojstni dan
EGON ŠKRK
Ob življenjskem jubileju mu če stilata in želita še mnogo zdravih in srečnih let v krogu družine in naše skupnosti balinarska sekcija in kulturno društvo »Kraški dom« z Repentabra.
menjalnica
29. 10. 1984
Amerlšld dolar................. 1.890,—
Kanadski dolar................ 1.420.—
Švicarski frank............... 753.—
Danska krona..................... 169,—
Norveška krona................... 212.—
švedska krona................. 216—
Holandski fiorini................ 548,—
Francoski frank.................. 200,—
Belgijski frank.................. 26,50
Funt šterling.................. 2.290,—
Irski šterling................. 1.900,—
Nemška marka.................. 618.—
Avstrijski Šiling................ 87.50
Portugalski eskudo................. H,—
Japonski jen....................... 6,—
Španska pezeta.................... 10,—
Avstralski dolar............... 1.400,—
Grška drahma................. .	14.—
Debeli dinar....................... 9,—
Drobni dinar...................... 8,50
gledališča
Ul. sv. Frančiška 20
vas vabi jutri, 31. oktobra, ob 18. uri na otvoritev razstave
najnovejše slike ANDREJA JEMCA
Mladenke in mladeniči POZOR!
Vsem, ki ste se prijavili v skupino P. Tomažič, sporočamo, da bo v ponedeljek, 5. novembra 1984, ob 20.30 v prostorih Partizanskega doma v Bazovici - Kosovelova 3
AVDICIJA
za pristop v mladinski zbor.
včeraj-danes
Danes, TOREK, 30. oktobra
SONJA
Sonce vzide ob 6.42 in zatone, ob 16.55 — Dolžina dneva 10.13 — Luna vzide ob
13.19	in zatone ob 21.46.
Jutri, SREDA, 31. oktobra
BOLFENK
Vreme včeraj: temperatura zraka 16 stopinj, zračni tlak 1028,5 rnb raste, veter 20 km na uro severovzhodnik, vlaga 52-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 18,3 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Caterina Pillinini, Federica Tessandori, Nicole Zigante, Robert Vodopivec, Daniel Pettirosso, Luca Požar, Antonio Lembo, Anna Ma-riotti.
UMRLI SO: 35-letna Giulia Viler por. Rasman, 80-letni Giacomo Biviano, 93-letna Fatini Castaglu vd. Murat, 75-letna Italia De Foscarini, 75-letna Caterina Stefani por. Furlan, 72-letni Federico Žigon, 77-letni Narciso Petrigna, 71-letni Nicolò Alfeo, 82-letna Caterina Paron por. Zamarian, 78-letni Edoardo Forno, 90-letna Maria Leban vd. Škabar, 95-letna Emma Koch vd. Verona, 76-letna Carla Zanette vd. Orsi, 72-letni Marcello Lupi, 83-letni Martino Clementi, 76-letna Bruna Sapla, 87-letna Argia Buttignoni vd. Ursich.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Largo Sennino 4, Trg Libertà 6, Erta S. Anna 10, Lonjsrska cesta 172, Nabrežina, Boljunec, Milje (Lungomare Venezia 3).
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30)
Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Korzo Italia 14, Ul. Giuba 14, Nabrežina, Boljunec, Milje (Lungomare Venezia 3).
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 299-197.
šolske vesti
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje organizira v šolskem letu 1984-85 1. LETNIK TEČAJA S KVALIFIKACIJO ZA TAJNICE V PODJETJU. Vpisovanje in podrobnejše informacije do 3. novembra na sedežu zavoda Ul. Carducci 8 (2. nadstr.), tel. 730-210 vsak dan od 8. do 13. ure.
Ravnateljstvo državnega učiteljišča A. M. Slomšek iz Trsta sporoča, da bo prva seja za profesorje in dijake 5. dopolnilnega letnika jutri, 31. oktobra, ob 15. uri v šolskih prostorih.
mali oglasi
PRODAM motorno kolo gilera 50 GSA, letnik 1982 v dobrem stanju, prevoženih 3.000 km. Tel. 040/220-676.
PRODAM FIAT 126, letnik '75, v dobrem stanju, prevoženih 58.000 km. Tel. 826-084.
PRODAM bjak (Uc) iz kotlovine za 20 tisoč lir. Tel. 040/741-670.
PRODAM lesena okna v dobrem stanju. Tel. 040/226225.
PRODAM renault 5. Tel. 040/228390.
DAJEM v najem skladišče v Dolini. Tel. 040/228390.
TRGOVSKEGA IZVEDENCA z znanjem nemščine ali angleščine za zanimivo delo, pripravljenega potovati po Evropi išče goriško podjetje. Ponudbe poslati na uredništvo Primorskega dnevnika v Gorici, Ul. XXIV Maggio 1, pod šifro »Evropa«.
ZLATO, zlate kovance kupi ali ugodno zamenja zlatarna Sosič - Narodna ulica 44, Opčine - Trst.
KUPIM staro hišo na Krasu z zemljiščem in hlevom. Tel. 763-119.
OBVESTILO
Obveščamo cenjene oglaševalce, da bo v soboto, 3. novembra 1984, sprejemalo objave za nedeljo, 4. novembra, tajništvo redakcije Primorskega dnevnika - tel. 794672 «d 9. do 13. ure, osmrtnice in sožalja pa do 20. ure.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
Fantje in dekleta, kar urno na ples, saj vas mladinski krožek Slavec vabi v soboto, 3. novembra, ob 20.30 v galerijo Babna hiša v Ricmanjih na MLADINSKI PLES.
SKD I. Gruden Nabrežina - mešani pevski zbor se bo 1. novembra s pesmijo spomnil svojih umrlih sorodnikov in prijateljev ter padlih borcev v NOB. Po; klonili se jim bomo: v Nabrežini pri spomeniku ob 15. uri, na pokopališču ob 15.15, v šempolaju na pokopališču ob 15.40, pri spomeniku ob 16. uri, v Prečniku pri spomeniku ob 16.15, v Praprotu pri spomeniku ob 16.30, na Gorjanskem ob 16.50; ob 18. uri pa vabi pevski zbor vse člane in prijatelje v dvorano I. Gruden na »vahtič«.
SKD Vigred priredi danes, 30. t.m., ob 20.30 v gostilni Gruden v šempolaju DRUŽABNI VEČER z včlanjevanjem. Nastopil bo Obalni oktet iz Kopra. Vabljeni!
Odbor za postavitev spomenika, KD I-Grbec, KD Rovte - Kolonkovec, PD Ko-lonkovec - Zenjan, Dom J. Ukmar vabijo
1.	novembra ob 11. uri na SKUPNO KOMEMORACIJO, ki bo pri začasnem spomeniku padlim v NOB iz Skednja, s Ko-lonkovca in od Sv. Ane.
izleti
Združenje Union 1’odlonjer - Sv. Ivan
obvešča, da je odhod avtobusa na izlet v Goriška brda 3. novembra ob 8. uri s Trga Oberdan. Obenem javlja, da je še nekaj prostih mest - tel. 732-858.
Tržaška sekcija Združenja Italija - Sovjetska zveza, Ul. Torrebianca 13, tel. 60158, prireja »Novoletno potovanje v Moskvo« od 30. 12. 1984 do 6. 1. 1985. Podrobnosti in prijave v tajništvu vsak delavnik od 17. do 19.30, ob sobotah od 10. do 12. ure.
darovi in prispevki
V	spomin na Pepija Bukavca darujeta Dragica in Dolores Husu 10.000 Hr za ŠD Primorje.
V	spomin na Alojza Veršo daruje družina Puntar - Vardo 20.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Namesto cvetja na grob Romanine mame Angele Gabrovec darujejo Franc, Iči in Avgusta 40.000 lir za KD I-Cankar.
Namesto cvetja na grob Alojza Verše daruje družina Kemperle 15.000 lir zn Godbeno društvo Prosek in 15.000 lir za pevski zbor V. Mirk.
V	spomin na Marijo Štoka vd. Starc daruje Mara Prašelj 20.000 lir za PeV" ski zbor V. Mirk.
Nosilci krste pok. Alojza Verše darujejo 50.000 lir za pevski zbor V. Mirk-
V	spomin na Alojza Veršo darujeta Srečko in Anica Orel 25.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku.
V	spomin na Josipa Bukavca darujeta Srečko in Anica Orel 25.000 lir za nogometno društvo Primorje.
Namesto cvetja na grob Alojza Paro-vela daruje Dalka Smotlak 20.000 lir za sklad M. čuk.
V	spomin na brata Brunota in strica Milka in Mirka daruje Adrijana Blažj" na z družino 50.000 lir za gradnjo Kulturnega doma - spomenika padlim NOB iz Briščikov.
Namesto cvetja na grob Milke Bogateč daruje Adrijana Blažina 20.000 hr isti namen.
Ob 20. obletnici tragične smrti dr. Darja Sosiča darujejo starši 20.000 lir z vzdrževanje spomenika padlim v Nun na Opčinah.	. .
V	spomin na Rožo Grdino daruje) Gidija Zobec z družino 20.000 lir, Ad Rojc z družino 20.000 lir in llde Hrva tič z družino 20.000 lir za SKD Slavec-
Namesto cvetja na grob Alberta Kra lja darujejo Marija Kralj (Padriče)
10.000	lir, Gizela Vidau 10.000 lir ter Eda in Marčelo Žerjal 10.000 lir za cor kev sv. Andreja v Trebčah.	. .
V	spomin na Alojza Veršo daruje) Angela Rupel 10.000 lir, Anica in Drago Štoka 20.000 lir, Valerija in Milko Mm
10.000	Ur, Marija in Anita Furlan m-yu lir, Anica in Poldo Vatovec 20.000 lir ter Marija in Milan Ukmar 20.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovcl.
Nosilci krste borca Alojza Verše d ruje jo v počastitev njegovega spomin»
50.000	Ur v isti namen.
V	počastitev spomina Josipa Buka ca in Alojza Verše darujejo Guerina Milko Puntar 15.000 Ur ter Mirka (vr hovka) 20.000 lir za Kulturni dom 1 ru
sek - Kontovel.	«e
Namesto cvetja na grob Alojza ver. arujeta Pepi in Silva Blažina 15-u ir za ŠZ Jadran.	«e
Namesto cvetja na grob Alojza Ver»
telko 20.000 Ur za SPDT.	,e
V spomin na Stanka Kosmino dar J družina Fabec 20.000 Ur za JK Čupa.
Namesto cvetja na grob Zdenke 1 m puž - Sancin darujeta Barbara in Lue
50.000	Ur za jamarski odsek SPDT.
Slike, ki niso le spomin
Maksim
Ko govorimo o umetniških razglednicah na Slovenskem, ne moremo mimo treh imen: Hinka Smrekarja, Saša Šantla in Maksima Gasparija.
Tokrat je na vrsti Maksim Gaspari, slikar, ki je s svojo umetnostjo resnično in na široko zaobjel življenje slovenskega ljudstva. Leta 1902 je pripotoval s prijateljem Hinkom Smrekarjem na Dunaj, kjer se je tamkajšnja secesija bližala višku svojega kulturnega poslanstva. Stik z dunajskim napetim in razgibanim življenjem je dvajsetletnemu Gaspariju odprl vrata čarobnega sveta likovne umetnosti, kar je v nekem smislu bilo usodno za ves nadaljnji umetnikov razvoj. »Trgovina« ali »umetnost« je bila dilema secesi-
je; gibanje je dajalo poudarek na e-notnost umetnosti : ni razlike med tako imenovano »visoko« in »nizko« umetnostjo ali umetno obrtjo: obe sta enakopravni. Umetnost naj bo skupnostmi., to je, naj združuje razne likovne prvine, naj poseže tudi na področje glasbe, poezije, arhitekture in tako dalje. Med zahtevo predhodnika secesije Morrisa : »Iz ljudstva za ljudstvo« in vodilom vesnanov : »Iz naroda za narod« je nedvomna tesna povezava. Iz tiste dunajske dobe se je ohranila Gasparijeva originalna razglednica kamniškemu prijatelju (2. 12. 1902): »Pred odhodom v »Secesijo«!«
Slikar je v letih prve vojne ustvaril vrsto razglednic, s katerimi je spremljal to strašno poglavje naše zgodovine. Občutek imamo, da se je hotel sli-*^ar. ki ni bil poklican k vojakom, oddolžiti tako, da je risal razglednice iz vojaškega življenja. Toda to niso le opisi bitk, temveč, predvsem zgodbe o ljudeh, ki jih je doma prizadela vojna vihra, jim povzročila skrbi, ??*°st ali celo usodno nepopravljivo
Gaspari
Z razglednicami se je Gaspari povezal s slovenskim narodom. Sprva so nastajale tako, da so reproducirali u metnikove slike in so le te romale med slovenske ljudi. Druga vrsta razglednic pa je nastajala namensko, za določene praznične dni.
Ko ti pride taka razglednica v hišo, si jo ogleduješ in je ne boš zavrgel kar tako: še se najde prostor za kre-denčnim steklom ali za okvirjem o-
gledala. In se vračaš k njej, jo ogle-duješ in se spomniš svojih mladih let. Seveda si boš zapomnil tudi ime tega čudežnega slikarja, pomlajevalca in obujevalca spominov. Tako se rodijo in rastejo pravi ljudski umetniki.
(Gradivo: monografija Maksim Ga: spari dr. S. Mikuža in zbirka Igorja Tute).
hepa si pomi ati jelena kak )i lepo noievetena brž kose ozeleniš, m/adimfantom žalost
St Ni.
FIAkSIM : [<S APPARI
radiotelevizija
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Prvi kanal
10.00	- 11.45 Televideo
12.00	Dnevnik - Kratke vesti
12.05	Pronto... Raffaella? opbldanski spektakel
13.25	Vremenske razmere
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik 1 - Tri minute...
14.00	Pronto... Raffaella? zadnji poziv
14.00	II mondo di Quark
15.00	Kronike
15.30	Šola in vzgoja
16.00	Jackson Five - risanke
16.25	Per favore, non mangiate le margherite - TV film
17.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
17.05	II cacciatore di cervi - 1. del
18.15	Odprti prostor
18.30	Aubrey - risanke
18.40	Trapper John - TV film
19.35	Almanah in Vremenske razmere
20.00	Dnevnik
20.30	Cari amici vicini e lontani
22.15	Dnevnik
22.25	Prima e dopo la bomba - 5. del
23.30	Dnevnik - Danes v parlamentu in Vremenske razmere
23.40	Šola in vzgoja:
Biti ženska, biti moški
Drugi kanal
10.00	11.45 Televideo
12.00	Che fai, mangi? oddaja o prehrani
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.30	Capitol - TV serija
14.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
14.35	- Tandem
Ljubljana
9.00	10.35	16.20 TV v šoli
17.25	Poročila
17.30	ZBIS A. Markič: Punčka
17.45	Slovenska ljudska glasbila in godci
18.25	Obalno-kraški obzornik
18.40	Rudnik in njegova okolica
ameriški kratki film
18.55	Knjiga
19.10	Risanka
19.26	Zrno do zrna
19.30	Dnevnik
20.00	A. J. Cronin: Citadela - nadalj.
20.55	Propagandna oddaja
21.00	Aktualno:
Kaj so rekli komunisti?
21.45	Dnevnik
22.00	Iz koncertnih dvoran: G. Bizet: Simfonija št. 1 v C-duru
Koper
14.00	in 16.30 Odprta meja
17.00	Poročila
17.05	TV šola: Zabava v Parizu
18.35	Medicai center - TV film
19.30	TV D - Stičišče
19.50	Obzorja:
Življenje plemena Baruya - dok.
20.20	Pesem sveta - film
CANALE S
8.30	In casa Lawrence - TV film
9.30	Paura d’amare - film
11.30	Help - glasbena igra
12.10	Bis - vodi Mike Bongiorno
12.45	II pranzo è servito
vodi Corrado
13.25	Sentieri - nadaljevanka
14.25	General Hospital - TV film
15.25	Una vita da vivere - nadalj.
16.25	II mondo degli animali - dok.
17.00	Galactica TV film
18.00	Tarzan - TV film
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Zig Zag kviz
vodi Raimondo Vianello
20.25	Dallas - TV film
21.25	Dynasty - TV film
23.25	La dolce vita - filmska komedija
RETEQUATTRO
8.30	Mary Tyler Moore - TV film
9.00	La fortuna si diverte - film
10.20	I giorni di Brian TV film
11.15	Samba d’amore - TV novela
12.00	Febbre d’amore - TV film
12.45	Alice TV film
13.15	Mary Tyler Moore - TV film
13.45	Tre cuori in affitto TV film
14.15	Fiore selvaggio - TV novela
14.50	Delitto al microscopio - film
17.00	La regina dei mille anni risanke
17.30	Masters i dominatori dell’uni verso
17.50	Febbre d’amore - TV film
18.45	Samba d'amore - TV novela
19.30	M'ama non m’ama - igra
20.30	II furto è l’anima del commercio?!... - film
22.30	Quo Vadiz - ponovitev
23.50	II segno della legge - film
1.20	Hawaii, Squadra Cinque Zero
TV film
ITALIA 1
8.30	La grande vallata - TV film
9.30	Amici per la pelle - film
11.30	Giorno per giorno - TV film
12.00	Agenzia Rockford - TV film
13.00	Chips - TV film
aktualnosti, igre in zanimivosti
16.00	Risanke
10.25	Šola in vzgoja:
Valentina, l’isola felice
16.55	Due e simpatia - nadalj. dneva
17.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
17.35	Iz parlamenta
17.40	Dombey & figlio - TV film
18.05	Victor e Maria - risanke
18.20	Športna poročila
18.30	L’ispettore Derrick - TV film
19.45	Dnevnik 2
20.20	Dnevnik 2 - Šport
20.30	II giorno del delfino - film
22.15	Dnevnik 2 - Večerne vesti
22.25	Srečanje s kinematografijo
22.30	Dnevnik 2 - Dossier
23.20	II brivido dell’imprevisto TV film
23.50	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
11.45	- 13.00 Televideo
16.00	Šola in vzgoja:
Oceanografija
16 30 Šola in vzgoja:
Tehnologija materialov
16.55	Piccola storia della musica
17.15	Dadaumpa antologija in varieté
18.15	L’Orecchiocchio glasbena oddaja
19.00	Dnevnik 3
19.30	Deželni program
20.05	Šola in vzgoja:
Racconti popolari
20.30	Dnevnik 3 - Posebni
21.30	Jazz - glasba v belem in črnem
22.20	Dnevnik 3
22.55	Jacques Offenbach
Danes bodo v oddaji Odprta meja med drugimi tudi naslednji prispevki : TRST — Uradno odprtje šolskega leta Zavoda združenega sveta GORICA — 75-letnica Kmečke banke — intervju s predsednikom Ksa-verijem Lebanom ŠPETER — Praznik kostanjev TRST — Resolucija KPI o Slovencih
21.50	TV D - Vse danes
22.05	Zdravnik in pacient: Kirurško zdravljenje raka na dojki
22.45	Prijatelj Filip - TV drama
Zagreb
16.40	Videostrani
16.50	TV v šoli: Kitajska - stare kulture Mezopotamije
17.45	Mali svet
18.15	TV koledar
18.25	Kronika občine Osijek
18.45	Val ljubezni - zabavna oddaja
19.30	Dnevnik
20.00	V žarišču
notranjepolitična oddaja
20.45	Žrebanje lota
20.55	Psycho - ameriški film
22.40	Dnevnik
14.00	Deejay Television
14.30	La famiglia Bradford - TV film
15.30	Giorno per giorno - TV film
16.00	Bim Bum Barn - risanke
17.40	Wonder Woman - TV film
18.40	Charlie’s Angcls TV film 19.50 Lady Georgie - risanke
20.25	A-Team TV film
21.25	Simon & Simon - TV film
22.30	L’uomo di Singapore - TV film
23.30	Šport
1.20 Ironside - TV film
TELEPADOVA
14.00	Marcia nuziale - TV film
14.30	Marna Linda - TV film
15.00	Risanke
16.00	Grizzly Adams - TV film
17.00	Risanke
19.30	Mama Linda - TV film
20.20 Non è più tempo di eroi - film 22.15 Catch - šport
23.30	L’incredibile Hulk - TV film 00.30 L’amanté di ferro - film
TRIVEIMETA
11.30	La fanciulla di Avignone nadaljevanka
12.30	Filmski program
12.45	Horoskop
13.00	The Visitors - TV film
14.00	Risanke
14.30	Io, l’amore - film
16.00	Filmski program
16.45	Sebastiano - nadaljevanka
17.30	Rassegna di gioielli
20.30	E' mezzanotte... butta giù il cadavere - film
22.00	Rassegna di gioielli TELEFRIULl
14.30	Veronica il volto dell’amore TV film
15.30	Caccia tragica - film
17.00	Risanke
18.00	Bellamy - TV film
19.00	Dnevnik
19.30	Veronica il volto dell’amore
20.30	La parata dell’impossibile - film 22.15 šport - nogomet:
Triestina - Padova
24.00	Film - Kratke vesti
RAMO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 -
9.00	Dobro jutro po naše: Narodnozabavna glasba, Koledar; 7.40 Pravljica; 8.10 Dosje Koprivišče (ponovitev); 8.40 Slovenska lahka glasba ;
9.00	- 13.00 Dopoldanski program: Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Zapiski na robu; 11.40 Glasbeni potpuri; 12.00 Sestanek ob 12. uri: Proti filmskemu tisi var janju; 12.30 Glasbeni potpuri;
13.20	Glasba po željah; 14.10 - 17.00 Radijsko popoldne: Povejmo v živo;
15.00	Mladi mladim; 16.00 Športna tribuna; 16.30 Glasbeni listi; 17.10 -
19.00	Zadnji sklop: Mi in glasba: Srbski godalni kvartet »Stevan Mokra-njac« iz Beograda na letošnjih Julijskih glasbenih in likovnih večerih v cerkvi sv. Martina v Dolini; Anto-nin Dvoržak: Kvartet v F-duru, op. 96,
M ilo je Milojevié: Souvenir. Drugi del koncerta, ki ga je priredilo kulturno društvo »Valentin Vodnik« iz Doline;
18.00	Odprti dramski val: Tone Partljič: »Marjetica«, monodrama v interpretaciji Mire Sardoč, radijska priredba in režija : Jože Babič.
RADIO OPČINE
Oddaja na naslednjih frekvencah 99,100, 90,600, 98,800 MHz Do 10.00 Glasba; 10.00 Za vsakogar nekaj ; do 15.00 Glasba; 15.00 Nekaj folklorne glasbe; do 19.00 Glasba;
19.00	Roža v svetu fantazije; sledi non stop glasba. ,
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila;
6.00	Otvoritev - glasba za dobro jutro; Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved, cestne razmere, EP; Objave, EP; 6.45 Prometni servis; 7.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev Danes na valu radia Koper; Objave, EP; 13.40 Iz jugoslovanske zakladnice narodne glasbe: Dalmacija; Objave, EP; 14.40 Zanimivost; Pesem tedna; 15.00 Za varnejši jutri - za v. skup. Croatia;
15.15	EP; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah ; 16.30 Primorski dnevnik; Objave, EP; 17.00 Mladim poslušalcem; 17.35 Glasbeni umetniki: Jasna Corrado Merlak.
RADIO KOPER
(Italllanskl program)
7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 7.00 Dober dan;
7.50	Time music; 9.15 Edig Galletti ; 9.32 Cucianovi dopisniki; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Šola, otroštvo in vzgoja; 10.35 Vrtiljak; 11.00 Beseda in glasba; 11.30 Na prvi strani ; 11.45 Idealna ženska ; 12.00 Glasba po željah ;
14.30	Glasbeno popoldne; 14.45 Casa-dei sonora; 15.00 Già, il mondo lo fate voi donne ; 15.45 Lov v Jugoslaviji;
16.45	Glasbena oddaja; 18.45 Glasbena srečanja - Rovinj 84,
RADIO 1
7.00,	8.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00,
19.00	Poročila; 6.00	9.00 Jutranja
oddaja; 9.00 Radio tudi mi; 11.00 Odprti prostor; 11.10 La certosa di Parma -nadaljevanka ; 11.30 II garage dei ricordi - vodi Lucio Salvini; 12.03 Via A-siago Tenda; 13.20 Karavana ; 13.28 Glasbena oddaja; 15.03 Radio 1 za vsakogar; 16.00 n paginone ; 17.30 Jazz na radiu; 18.05 Odprti prostor; 18.30 Večerna glasba; 19.15 Verska oddaja;
19.20	Na naših trgih; 20.00 Italijansko gledališče med dvema stoletjema ;
20.41	Glasbeni interval.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00,
14.00	Poročila; 6.00 Prometne informa cije; 6.20 Rekreacija; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci;
7.00	Druga jutranja kronika; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Radijska šola m srednjo stopnjo; 8.35 Iz glasbenih šol; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za. . .; 11.05 Ali poznate češkega skladatelja Zdeneka Fibicha?; 11.35 Naše pesmi in plesi ; 12.00 Na današnji dan;
12.10	Danes smo izbrali ; 12.30 Kmetijski nasveti ; 12.40 Po domače; 13.00 Danes do 13. ure - Iz naših krajev -Iz naših sporedov; 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba: 13.30 Od melodije do melodije; 13.50 Mehurčki;
14.05	V korak z mladimi; 14.35 IX. revija mladinskih pevskih zborov Slovenije - Zagorje ob Savi 84; 15.00 Radio danes, radio jutri: 15.10 Obvestila in zabavna glasba ; 15.25 Minute za EP; 15 30 Dogodki in odmevi; 15.55 Obvestila in zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak:
17.00	Studio ob 17. uri in glasba; 18.00 Sotočju 18.45 Glasbena medigra; 18.55 Minute za EP; 19.00 'Radijski dnevnik ;
19.25	Obvestila in zabavna glasba;
19.35	Lahko noč, otroci ; 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi, »Gremo na odvračilo«; 20.35 Radijsko tekmovanje mladih glasbenikov 84, (oboa, klarinet, rog); 21.05 Od premiere do premiere ; Glasbeni intermezzo ;
22.00	Našim rojakom po svetu ; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov;
22.30	Mikrofon za slovenske pevce zabavne glasbe.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
ZASERNE POSTAJE
Socialisti zahtevajo razčiščen je
Spet nesoglasja v večinski koaliciji tokrat v ospredju pokrajinska uprava
Trije izobraževalni tečaji v priredbi SDZPI na Goriškem
Beseda »preverjanje« je že prišla v skoro vsakdanjo rabo političnih zastopnikov, da se zaradi nje nihče ne razburja več, vsaj pri nas v krajevnem merilu. Zaradi tega so najbrž odveč vsaka ugibanja o morebitni o-stavki tega ali drugega političnega predstojnika, o izstopu iz kake večinske koalicije.
Pri nas na Goriškem smo takih preverjanj, ki najprej kažejo da se bo koalicija razbila, potem pa se nevihta neha v kozarčku vode, že vajeni, še posebej v tem letu. Zaradi tega so najbrž nekatera ugibanja zadnjih dni tako kar se tiče goriške občine kot pokrajine spet, preuranjena. Krize najbrž ne bo.
Kaj vse se je zgodilo letos? Najprej se je bunila Slovenska skupnost zaradi stališča, ki ga je zavzel občinski odbor v zvezi s slovensko manifestacijo na Travniku letošnjega 20. maja. Nekateri zastopniki Slovenske skupnosti so grozili, da bodo izstopili iz odbora. Pa je vse ostalo pri starem. Prav tako je ostalo vse pri starem poleti, ko je prišlo do spora med socialdemokratskim odbornikom Gemti-lejem in županom Scaranom. Zdelo se je, da bodo socialdemokrati šli v opozicijo. Pa so še vedno v odboru.
Večinska koalicija je pokazala vsaj navidezno enotnost, ko je bila na dnevnem redu komunistična resolucija o zaupnici. Sedaj so na vrsti republikanci, ki so se užalili, da je bil župan Scarano, na deželnem shodu trgovcev v Gorici soglašal z njihovimi zahtevami po preklicu davčnih predlogov ministra za finance republikanca Visentinija. Užaljeni so ponovno socialdemokrati zaradi petkovega glasovanja v občinskem svetu o ogrevanju občinskih stavb, kjer je prišlo do razhajanja med njimi in vsemi drugimi strankami v občinskem svetu.
Oblaki drugačne narave pa so v pokrajinski upravi. Pokrajinsko vodstvo socialistične stranke je namreč vzelo v pretres razna vprašanja, ki so v zvezi s pokrajinsko upravo, na čelu katere je socialist Cumpeta. Vod stvo PSI, ki ima novega tajnika Luigi ja Blasiga, je namreč vzelo v pretres odnos med zastopniki stranke v vseh upravah. Iz tiskovnega poročila vodstva PSI izhaja, da je pokrajinska uprava pravilno ravnala, da se je lotila posvetov s krajevnimi upravami ter gospodarskimi in sindikalnimi združenji preden izdela pokrajinski gospodarski načrt. Vendar pa, ugotavlja socialistično vodstvo, ne bi
smelo priti do pretiranega »protago-nizma« kakega odbornika. Cilj socialistov je zelo jasen. Odbornik za gospodarska vprašanja, demokristjan Bevilacqua, je namreč sklical razne sestanke, ne da bi nanje povabil predsednika svetovalske komisije za gospodarska vprašanja socialista Geja. Zaradi tega je prišlo do takega ostrega stališča vodstva PSI do nekaterih odbornikov - političnih partnerjev v pokrajinskem odboru. Iz tiskovnega poročila socialistov izhaja torej, da mora pokrajinski odbor upoštevati mnenja in stališča svetovalskih komisij. Izrecno je poleg gospodarske, ki jo vodi Cej, omenjena tudi komisija za osimska vprašanja, ki jo vodi komunist Poletto.
Vodstvo socialistične stranke bo zahtevalo pogovor z drugimi koalicijskimi partnerji, da se stvari na pokrajini ugladijo. Pio tem sobotnem tiskovnem poročilu socialistov so že prišla na dan drugačna stališča demokristjanov. Odbornik Bevilacqua trdi, da je bil potek posvetov soglasno sklenjen v pokrajinskem odboru. Nekateri celo menijo, da bi lahko prišlo do zamenjave na vrhu pokrajinske uprave. Cumpeto naj bi zamenjal kak demokristjan. To pa so za sedaj le ugibanja.
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje s sedežem v Trstu je letos tudi v Gorici, ali bolje na Goriškem, poskrbel za organizacijo nekaterih tečajev na poklicno najbolj zanimivih področjih. V prejšnjih dneh smo že poročali o tečaju za kompju-terske programerje in analista, ki se dvakrat tedensko odvija v prostorih dijaškega doma Simon Gregorčič. Podatkom o tečaju, ki smo jih že objavili, naj dodamo še razveseljivo vest, da bodo v kratkem razpolagali kar s tremi lastnimi računalniki za praktični pouk.
Zavod pripravlja v teh dneh še dva nadvse zanimiva tečaja. O prvem bo govor prav drevi ob 19. uri v Doberdobu, kjer je napovedan pripravljalni sestanek z vinogradniki za prireditev tečaja vinogradništva in kletarstva. Za tečaj je razpoložljivih 20 mest, nocoj pa naj bi se domenili o poteku tečaja o umikih in podobnem. Predavali bodo trije priznani strokovnjaki iz matične domovine, inž. Hilarij Kosta, inž. Gabrijel Seljak ter inž. Miran Vodopivec. Zavod si za ta tečaj pričakuje velik odziv, tudi upoštevajoč pozitivne izkušnje lanskega podobnega tečaja v Števerjanu. V teku je tudi priprava dokončnega programa tečaja za zunanjo trgovino, ki se bo v kratkem pričel v Gorici. Tečaj traja le 40 ur pouka, omogoča pa poglobitev številnih aktualnih vprašanj na tem področju. Pri tečaju bodo sodelovali Boris Baša, Miro Hmeljak, Ivo Jaz-
bar in Ferruccio Orel: vsi štirje se aktivno ukvarjajo s poslovanjem na tem področju; vendar vsak z različnega zornega kota (špedicija, zavarovalstvo, bančništvo, poslovanje itd.). S tečajem naj bi pričeli že novembra. Prostih je še nekaj od skupnih 15 razpoložljivih mest, zato zavod vabi vse morebitne interesente, naj se čimprej prijavijo na sedežu Slovenskega deželnega gospodarskega združenja
Ta teden Galeb med goriške šolarje
Konec tedna je bila dotiskana prva letošnja številka mladinske revije Galeb, ki jo izdaja Založništvo tržaškega tiska. Revija je bila že prej zelo razširjena med slovensko učečo se mladino tako na Tržaškem kot na Goriškem. V letošnjem šolskem letu pa bodo revijo vse leto brezplačno dobili vsi učenci tretjih, četrtih in petih razredov slovenskih osnovnih šol na Goriškem. To po zaslugi treh slovenskih kreditnih zavodov, Kmečke banke v Gorici ter posojilnic v Sovodnjah in v Doberdobu, ki so naročile za vse učence popoln letnik. Trije zavodi pa so učencem prvih dveh razredov naročili otroško revijo Pastirček. Kot smo izvedeli pa bodo Galeba skozi vse leto brezplačno dobili tudi učenci prvih in drugih razredov. To odločitev je sprejela uprava ZTT.
KD predložila Falcuccijevi tudi vprašanja slovenskih šol
Potreba po večji povezanosti društev ki delujejo na socialnem področju
Na sestanku, ki ga je v nedeljo popoldne imela v Gorici ministrica za šolstvo Falcuccijeva z demokristjan-skimi prvaki na sedežu njihove stranke ji je referent za šolska vprašanja, prof. Erminio Tuzzi nanizal tudi celo vrsto doslej še nerešenih vprašanj s šolskega področja. Med temi so tudi nekatera vprašanja, ki se tičejo slovenskih šol. Tuzzi je namreč dejal, da so potrebna v Gorici izdatnejša denarna sredstva za šolske gradnje, kajti pri nas imamo dvojne potrebe, torej tudi tiste za slovensko šolstvo. Prav tako je Tuzzi dejal, da bi bilo treba ustanoviti šolski okraj za slovenske šole vseh vrst in stopenj. V razpravo, da zaključimo poglavje o slovenskem šolstvu, je segel tudi pokrajinski odbornik za šolstvo dr. Špacapan, ki se je ministrici zahvalil za občutljivost, ki jo je v preteklosti pokazala za slovensko šolstvo.
Tuzzi je Falcuccijevi tudi povedal, da imamo pri nas sorazmerno več di-jaštva kot drugod v Italiji. Zahteval je tudi podržavljanje goriške občinske glasbene šole, odprtje nekaterih univerzitetnih podružnic ter nanizal še vrsto drugih vprašanj.
NA POBUDO KD DANICA
Na Vrhu predvajanje dokumentarnega filma
Danes ob 20. uri bo na Vrhu predstavljen etnološki dokumentarni film »Ustavljanje pusta«, ki ga je lani posnel Avdiovizualni laboratorij Znan-
Splet dogodkov iz črne in sodne kronike v zadnjem tednu postavlja ponovno v ospredje problem mamil in mladinske emarginacije v našem mestu. Začelo se je prejšnji ponedeljek, ko so pozno zvečer našli v Tržaški ulici 19 let staro Cristiano Covini: dekle je brez zavesti ležalo ob robu ceste, v mlaki krvi. Prepeljali so jo v tržaško bolnišnico, kjer si je šele zadnje dni opomogla in se rešila življenjske nevarnosti.
Po prvi hipotezi, da naj bi dekle povozil brezvesten šofer in nato zbežal, so se v soboto orožniki opredelili za drugo razlago, za katero — kaže — razpolagajo s številnimi in dici. Covinijeva naj bi bila žrtev napada, po vsej verjetnosti s strani mladega vojaka, v družbi katerega naj bi jo nekdo videl v ponedeljek zvečer. Postavlja se tudi hipoteza, ki pa jo je še treba potrditi, da gre napad povezati s svetom mamil. Dekle je namreč občasno uživalo ma mila. še v soboto naj bi v štandreški lekarni skušala kupiti lek za kašelj, ki se v večjih dozah lahko uporab-„ Ija kot pomirjevalno mamilo.
Poleg lega naj bi dekle imelo še
stvenoraziskovalnega centra SAZU, v sodelovanju z ljubljansko televizijo in s pomočjo agencije Alpe Adria iz Trsta. Režiser filma je etnolog Naš-ko Križnar, sodelavec Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, bivši kustos Goriškega muzeja v Novi Gorici, filmski snemalec je Sergio Ferrari, sodelavec Alpe Adria iz Trsta in tonski snemalec muzikolog Igor Cvetko, asistent na Inštitutu za slovensko narodopisje v Ljubljani.
Film prikazuje dogodke na Vrhu za pustni torek in za pepelnično sredo: šemi jen je, obhod po vasi od hiše do hiše in zaključno dejanje, ustavljanje pusta, ki je glavna posebnost urhovskega pustovanja, po katerem se le to razlikuje od drugih sloven skih in italijanskih pustovanj. Dokumentarec je nastal v okviru prizadevanja Avdiovizualnega laboratorija, da sistematično beleži na filmski trak dogodke, pomembne za raziskovanje slovenske kulturne in naravne dediščine na celotnem etničnem prostoru. Predvajanje pripravlja fantovska »klapa« na Vrhu, ki je po tradiciji tudi organizatorica vsakoletne pustne prireditve.	N. K.
SIP na sejmu
Telefonska družba SIP ima tudi letos na sejmu Ambiente svoj prostor na katerem prikazujejo najnovejše a-parate, ki jih nudijo telefonskim naročnikom. Tokrat imajo tudi telefonski aparat v avtomobilu. Danes ob 18. uri bodo na Espomegu pokazali odvetnikom aparate za njihove pisarne.
druge probleme, več dni naj bi bilo brez denarja, iz stanovanja v Ul. Formica, kjer je živela s prijateljem, 31-letnim Dariom Clansigem, ji že dalj časa grozi izgon, oba redno zahajata v kapucinsko menzo za reveže. Morda je v ponedeljek iskala v mamilu uteho za te probleme, morda. gre napad povezati s tem. Vsekakor, orožniki vodijo o vseh teh hipotezah še tajno preiskavo.
Omenili smo Daria Clansiga. Tudi on je bil v teh dneh protagonist goriške črne in sodne kronike. V sredo, ko se je Cristiana v Trstu še borila s smrtjo, on pa o njej ni vedel ničesar, razen prve, dramatične vesti, se je odločil, da jo pojde obis kat. Tudi sam je bil že več dni brez denarja in, kot je kasneje izjavil policiji, je zaman skušal zbrati tistih nekaj tisočakov, ki so potrebni za vožnjo v ‘Trst. Poiskal je drugo rešitev. Ukradel je avto. Toda Dario ni izkušen šofer, nima niti vozniškega dovoljenja, tako je že po nekaj sto metrih trčil v ciklomotorista in mu povzročil lažje poškodbe. Zapustil je avto, a ni se vdal. Vzel je nekaj tablet in pod njihovim učinkom
Na Goriškem, kjer je po ugotovitvah ankete, ki jo je pred kakšnim letom izvedel institut ISIG, nad 1200 različnih društev in združenj, zasnovanih na prostovoljni osnovi, deluje tudi kakih 50 društev, katerih dejavnost se tako ali drugače odvija na socialnem področju, od krvodajalstva do pomoči ostarelim občanom, do zdravljenja alkoholikov in narkomanov. Kar šestnajst takih društev je pogodbeno vezano s krajevno zdravstveno ustanovo in smo glede tega med prvimi v deželi in državi. Kljub temu pa stanje ni najboljše, zaradi prevelike razdrobljenosti, neorganiziranosti, ker vsakdo, pa čeprav v sodelovanju z javnimi ustanovami (KZE) skrbi za ozko omejeno področje.
V državnem okviru se že nekaj časa lepo razvija pobuda Movimento di Volontariato Italiano. Gre za gibanje, ki ga vodi Luciano Tavazza in ki ima kot osnovni cilj večjo povezavo in koordinacijo med različnimi prostovoljnimi društvi,''ki delujejo na socialnem področju, da bi v okolju kjer ta društva delujejo, postala politični (družbeni) subjekt. Samo tako bo mogoče premagati močno razširjeno apatičnost, okostenelost in velikokrat tudi napačna prepričanja o pomenu in vlogi delovanja posameznih društev.
O teh vprašanjih je tekla beseda na nedeljskem srečanju s predsednikom združenja MOVI, Lucianom Ta-vazzo. Pobudo za srečanje je dal Go-
skušal ukrasti še tri vozila, dokler ga niso aretirali pod kopico obtožb; tatvina, večkratni poskus tatvine, povzročitev telesnih poškodb, beg brez nudenja pomoči po nesreči, vožnja brez vozniškega dovoljenja.
V petek so ga na sodišču obsodili na- 8 mesecev in 10 dni zapora ter 190 tisoč lir globe. Sodniki so delno upoštevali, da je Dario kradel izključno zalo, da bi lahko obiskal ljubljeno dekle v smrtni nevarnosti, toda niso niti prezrli dejstva, da je žc bil v preteklosti večkrat obsojen. Tako, mu niso priznali pogojne prostosti (po zakonu je namreč »socialno nevaren subjekU), pač pa samo hišni pripor.
Tak je torej zaenkrat epilog zgodbe teh dveh mladeničev, ki životarita ob robu naše družbe. Družba ju noče, kot noče njima podobnih, onadva in njema podobni nočejo take družbe. Ne da bi iskali socialnih in individualnih razlog na ta konflikt, ne moremo mimo ugotovitve, da je ta konflikt močno prisoten, tukaj, v Gorici.
O tem so se prejšnji teden soočali na razpravi o »socialnem vprašanju«
riški Zeleni križ, društvo, ki deluje na humanitarnem področju že več kakor šestdeset let. Na srečanju — pogovoru, prvem te vrste, je bilo prisotnih nekaj nad trideset predstavnikov različnih društev. Kljub bolj skromni udeležbi pa je bil sestanek nadvse koristen in pomemben in bo najbrž naslednji, mogoče še pred koncem leta, naletel na živahnejši odziv.
Že med nedeljskim pogovorom so predstavniki raznih društev, poleg krajše predstavitve dejavnosti, iznesli vrsto vprašanj, ki so pravzaprav skupna: premajhno zanimanje širše skupnosti za dejavnost na posameznih področjih, organizacijske težave, premagovanje različnih ideoloških ali verskih pomislekov (društvo darovalcev telesnih organov) itd. Na srečanju so posebej naglasili, da boljša povezanost in organiziranost, to je cilj, ki ga zasleduje MOVI, ne pomeni istitu-cionalizacijo društev, ki delujejo na socialnem področju, oziroma, da bi ta društva prevzela naloge za katere so dolžne skrbeti država in druge u-stanove.
Gre v bistvu za iskanje načina, kako najti izhod iz sedanjega statičnega in dokaj neurejenega položaja za zadovoljevanje dokaj različnih potreb v stalno spreminjajoči se družbi. Potrebe, ki so prisotne tudi v državah, kjer je zagotovljena največja družbena varnost posameznika. Prav v teh državah, tako je bilo slišati na nedeljskem srečanju, je najbolj razvita de-
li Gorici, ki ga je priredila KD. Ne-glede na vsebino razprave, med katero je bilo slišati tudi precej različne glasove, ne moremo mimo pomembnega dejstva, da se danes odkriva tudi druga, skrita plat našega mesta, tista plat, ki nas »moti« in zato neradi razmišljamo o njej. Toliko, da se razumemo, na primer tista plat, zaradi katere je v našem mestu 11-krat več samomorov kot v vsedržavnem povprečju (53,7 proti 4,9 na 100 tisoč prebivalcev).
Preosnova svetovnega gospodarstva je prizadela socialno politiko in u-stvarila t.i. »nove reveže«, je bilo med drugim rečeno med razpravo. Treba je iskati novih odgovorov na nove družbene potrebe. Z različnih strani prihajajo različni predlogi: prehod od asistencializma na urejen sistem socialnega skrbstva, poudarek na pomoči s strani prostovoljcev, iskanje novih (ali ponovno odkrivanje starih) moralnih vrednost.
V Gorici bodo spomladi upravne volitve. Del volivcev bo gotovo ocenjeval stranke tudi po odgovorih, ki jih dajejo na socialno problematiko.
javnost društev, ki delujejo na socialnem področju in na prostovoljni podlagi.
Spomenik Bekarju
Odbor za postavitev spomenika pokojnemu profesorju Emilu Bekarju obvešča vse bivše dijake in prijatelje, da je bilo doslej že vse urejeno za postavitev snomenika pok. šolniku in pesniku. Naročen je bil tudi spomenik, vendar, zaradi slabih vremenskih razmer, ga niso še postavili. To bo urejeno v začetku prihodnjega leta, ko bomo tudi počastili 40-letni-co povojne slovenske gimnazije, na kateri je pok. Milan Bekar tudi poučeval. Odbor tudi obvešča, da so doslej nabrali precej denarja, da pa so še vedno dobrodošli še kaki prispevki, ki jih zbirajo na Kmečki banki. Med zadnjimi so prispevali Jože Peri n iz Krmina 10.000 lir, družina Bratuš pa 150 tisoč lir.
šolske vesti
Ravnateljstvo državnega učiteljišča A. M. Slomšek iz Trsta sporoča, da bo prva seja za profesorje in dijake 5. dopolnilnega letnika jutri, 31. t.m., ob 15. uri v šolskih prostorih.
razna obvestila
Mladinski odsek KD Sovodnje prireja v soboto martinovanje. Prijave še danes in jutri pri odbornikih MO.
gledališča
VERDI 20.30 »Sei personaggi in cerca d’autore«. L. Pirandello. Režija G. Vatroni Griffi. Nastopa G. Bosetti.
kino
Gorica
VITTORIA 17.30-22.00 »Una donna allo specchio«. S. Sandrelli. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO 17.45—22 00 »Indiana Jones il tempio maledetto«.
Tržič
PRINCIPE 18.00-22.00 »Nudo e crudele«.
EXCELSIOR Danes zaprto.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00—20.00 »Tarzan«.
SVOBODA 20.00 »Biade runner - Iztrebljevalec«.
DESKLE 19.30 »BUitis«.
POGREBI
Danes v Gorici, ob 8. uri Emma Castro iz Ul. Vittorio Veneto 174, ob 9.30 Štefanija Šuligoj vdova Temovec iz bolnišnice San Giusto, ob 11. uri Severino Quala iz splošne bolnišnice, ob 12.30 Filomena Sebastiana vdova Mussa iz bolnišnice San Giusto.
Tudi nesreča na cesti in sodna razprava spadata poleg
Koliko mladine je v našem mestu emarginirane ?
Italijanska nogometna A liga
VERONA NEUSTAVLJIVA ?
V italijanskem drugoligaškem nogometnem prvenstvu
Triestini le točka s
Verona je uspešno zaključila mesec v katerem se je pomerila z In-terjem, Juventusom, Romo in v ne del j o s Fiorentino ter z zmago nad slednjo še utrdila svoj vodilni položaj na lestvici. Z dosedanjimi nastopi je resno napovedala svojo kandidaturo za državni naslov, čeprav pred prvenstvom ni bila v najožjem krogu favoritov.
Nedeljsko kolo. je bilo kolo velikih derbijev. Roma je s točko proti Ju-ventusu v Turinu potrdila, da je nanjo treba še vedno računati. Njen uspeh je še večji, če vemo, da so do točke prišli z desetimi igralci. V milanskem derbiju so LiedhoLmovi varovanci premagali Rummeniggejev In ter
Še en neuspeh pa je doživel Udi nese, ki je proti Avellinu doživel Pravo katastrofo
IZIDI 7. KOLA
Atalanta - Napoli 1:0; Avellino - U-dinese 4:1; Como - Ascoli 1:0; Juventus - Roma 1:1; Lazio - Cremonese 2:1; Milan - Intcr 2:1; Sampdoria -Torino 2:2; Verona - Fiorentina 2:1.
LESTVICA
Verona 12, Torino in Milan 10, Samp-
doria 9, Juventus, Fiorentina in Inter 8, Avellino, Como in Atalanta 7, Roma. 6, Udinese, Napoli in Lazio 5, Cremonese 3, Ascoli 2.
PRIHODNJE KOLO (11. IL) Cremonese - Verona; Fiorentina - A-scoli; Inter - Juventus; Napoli - Avellino; Roma - Lazio; Sampdoria - Como; Torino - Milan; Udinese - Atalanta.
totocalcio
Atalanta - Napoli	1
Avellino - Udinese	1
Como - Ascoli	1
Juventus - Roma	X
Lazio - Cremonese	1
Milan - Inter	1
Sampdoria - Torino	X
Verona - Fiorentina	1
Bari - Genoa	1
Catania - Arezzo	1
Triestina - Padova	X
Reggiana - Ternana	X
Venezia - Mantova	2
KVOTE
13 (310 dobitnikov) 29.633.000 lir 12 (9.468 dobitnikov) 968.000 lir
Triestina — Padova	0:0
TRIESTINA: Bistazzoni, Bagnato, Cerone, Costantini, Biagini, Braghin (Gamberini od 60’), De Falco, Dal Prà, Romano, Vailati, De GiorgiS (D’Ottavio od 70’).
PADOVA : Bene velli, Salvatori, Fa-nesi. Da Re, Baroni, Pellet, Sorbello, Restelli, Sorbi, Valigi (Donati od 52'), Predella (Fasolo od 74’).
SODNIK: Limbardo (Marsala)
Tradicionalni derbi med Triestino in Padovo se je končal brez zadetkov in Tržačani so tako izgubili prvo točko na domačem igrišču. Rezultat ni presenetljiv, čeprav je imela Triestina več priložnosti in bi po prikazani igri morda zaslužila tudi zmago. Po drugi strani pa so se gostje spretno in tudi srečno branili in odnesli dragoceno točko iz Trsta. Najbolj zaslužen za uspeh Padove je nedvomno vratar Bene velli, ki je pred kratkim v Padovo prestopil iz Atalante.
Triestina je začela precej napadalno, vendar resnejših nevarnosti pred golom Benevellija ni bilo. Gostje so se omejili na obrambo, tako da je bil tržaški vratar Bistazzoni popolnoma nezaposlen.
Več priložnosti so si domačini u-stvarili v drugem delu, ko so mnogo bolj odločno napadali, vendar De Falco in tovariši pri zaključnih strelih niso imeli sreče. Pri tem se je izredno izkazal vratar gostov Benevel-li, ki je z nekaj izrednimi posegi praktično sam priboril točko za goste. Bagnato ga je sicer v 68’ pre-
totip
1.	—	1.	Laffitte	1
2.	Castagnole	X
2.	—	1.	Canoro	1
2.	Sciorlando	X
3.	—	1.	Custer	2
2.	Peg’s Pelai	X
4.	—	1.	Baiser d’iris	X
2.	Bamonte	X
5.	—	1.	Cece del Dosso	X
2.	Combutta	X
6.	—	1.	Finaxa	X
2.	Chiloe d'Ausa	1
KVOTE
12 (15 dobitnikov) 16.427.000 lir 11 (403 dobitniki)	590.000	lir
10 (4.439 dobitnikov) 53.000 lir
Padovo
magai, toda na golovi črti se je znašel branilec gostov Restelli in z glavh odbil žogo v kot. Padova si je v drugem delu ustvarila eno samo priložnost, ko je Baroni silovito streljal prosti strel z roba kazenskega prostora, vendar se je Bistazzoni izkazal.
IZIDI 7. KOLA
Bari . Genoa 1:0; Catania - Arezzo 1:0; Cesena - Empoli 1:1; Parma Monza 1:0; Perugia - Bologna 0:0; Pisa - Lecce 3:1; Sambenedettese -Campobasso 1:0; Taranto - Pescara 0:0; Triestina - Padova 0:0; Varese - Cagliari 0:0.
LESTVICA
Pisa 12, Bari 10, Triestina 9, Arezzo, Pescara, Perugia, Lecce, Taranto in Bologna 8, Monza, Catania in Varese 7, Genoa, Cesena, Padova, Empoli in Sambenedettese 6, Parma 4, Campobasso in Cagliari 3.
PRIHODNJE KOLO (4. 11.)
Arezzo . Perugia; Bologna - Parma; Empoli - Bari; Genoa - Cesena; Lecce - Catania; Monza - Taranto; Padova - Varese; Pescara - Campobas-so; Pisa - Cagliari; Triestina - Sambenedettese.
Na maratonskem teku v New Yorku
Velik uspeh Pizzolata
Bearzot in Vicini izbrala ekipi *
Italijanska nogometna reprezentanca se bo v soboto v Lausannu pomerila z izbrano vrsto Švice. Tekma sodi v okvir prijateljskih tekem v sezoni 1984-in bo selektorju Bearzotu služila Predvsem za preverjanje novih moči v italijanskem nogometu.
Že v sredo pa se bosta Švica in I-tnbja pomerili v Locarnu z ekipama »under 21«.
Za tekmo A reprezentanc je Enzo Bearzot sklical naslednje igralce; Galli, Tancredi, Cabrini, Scirea, -Ber-gomi, Coliovati, Vierchowod, Righetti, Bagni, Sabato, Dossena, Di Gennaro, Rossi, Altobelli, Giordano, Conti, Fan-na. Serena.
Selektor ekipe »under 21« Vicini pa je pozval naslednje igralce: Zenga, Rosin, Calisti, Graverò, Francini, Caligini, Lucci, Pregna, Carobbi, De Napoli, Policano, Giannini, Donadoni, Gazzaneo, Mancini, Vialli, Tovalieri, Baldieri.
NEW YORK — Italijanski atlet Orlando Pizzolato je nepričakovani zmagovalec maratonskega teka v New Yorku. Uspeh' italijanske atletike sta dopolnila še De Madonna, ki je bil peti, in Fogli jeva, ki je med ženskami zasedla tretje mesto.
Podvig Pizzolata je res izreden, če vemo, da je na tem maratonu nastopilo preko 18.000 tekačev in da dose-daj večjih uspehov ni imel. V New Yorku je pustil za seboj atlete, ki so imeli dosedaj mnogo boljše osebne rekorde od njega.
VRSTNI RED
MOŠKI: 1. Pizzolato (It.) 2.14’53”; 2. Murphy (VB) 2.15 36 ”; 3. Steffny (NDR) 2.16 22 ”; 4. Petersen (ZDA) 2.16 35”; 5. De Madonna (It.) 2.17’05”.
ŽENSKE: 1. Waitz (Nor.) 2.29 30’;
2 Marot (VB) 2.32’58”; 3. Fogli (It.) 2.37’25”; 4. Dussieres (Kan.) 2.37’34”; 5. St. Hilaier (ZDA) 2.37’49 ”.
JUGOSLOVANSKA KOŠARKA Zvezda v vodstvu
V zadnji tekmi prve jugoslovanske košarkarske A lige je Crvena zvezda doma premagala Zadar s 108:87 in brez poraza vodi na lestvici po šestih kolih.
LESTVICA: C. zvezda 12, Gibona 10, Partizan, Zadar in Borec 8, Bosna in Jugoplastika 6, Radnički in Šibenka 4, Budučnost, IMT in Sloga 2.
PRIHODNJE KOLO: Zadar - IMT; .Gibona - Crvena zvezda; Radnički -Bosna; Borec - Jugoplastika; Sloga - Budučnost; Partizan - Šibenka.
V italijanski košarkarski A-l in A-2 ligi
Poraz Stefanela in Segafreda v gosteh
TržaJki Stefane! je v Riminiju doživel nov poraz. Domači Marr je bil stalno v vodstvu in Tržačani s poško dovanim Dillonom in tokrat izredno slabim Colemanom kaj več kot čast-^ga poraza niso mogU pričakovati, n Stefanelu je bil najboljši Bertolot-1, dobro pa je zaigral tudi Boris Vitez,
Med ostalimi izidi velja omeniti že P^to zaporedno zmago Bancorome in
visoko
zmago videmskega Australia-
^a nad Skansijevim Honkyjem. Pri ustralianu je ponovno blestel Dalipa-Sic, ki je dosegel 48 točk z izrednim Odstotkom uspešnih metov (19:24).
V A 2 ligi je goriški Segafredo klo-du v Cremoni proti poprečni ekipi Pondilatteja, ki je proti Goričanom „°segel svojo prvo zmago na domačem igrišču.
Marr — Stefanel 74:71 (38:30)
MARR; Benatti 11, Dal Seno 7, Cec-mni 24, Qttaviani, Wansley 18, Johnson 14.
STEFANEL: Bobicchio, Fischetto 10,
Lanza 6, Coleman 15, Riva 2, Vitez 13, Dillon 2, Bertolotti 23.
IZIDI 5. KOLA
Grana rolo - Jollycolombani 103:100; Simac - Scavolini 84:78; Ciaocrem -Bertoni 99:91; Indesit - Yoga 116:91; Australian - Honky 110:85; Marr - Stefanel 74:71; Bancoroma - Mu Lat Napoli 102:85.
LESTVICA
Bancoroma 10; Ciaocrem 8; Riunite, Australian, Granarolo, Jollycolom bani, Simac, Berloni, Mu Lat Napoli in Peroni 6, Indesit in Marr 4, Sca-volini, Stefanel in Yoga 2, Honky 0.
PRIHODNJE KOLO (4. 11.)
Granarolo - Bancoroma; Berloni -Indesit; Jollycolombani - Riunite; Peroni - Yoga; Mu Lat - Simac; Honky -Marr; Scavolini - Ciacrem; Stefanel -Australian.
A 2 LIGA
Spondilatte — Segafredo 84:75 (44:34)
SPONDILATTE: Manzin 4, Lottici
25, Marella 5, Bigot 3, Seno, Bellone 7, Beai 14, Smith 26.
SEGAFREDO: Bon, Bull ara 1, Biag-gi 7, King 10 Sfiligoi, Ardessi 33, May-field 22, Nobile 2.
IZIDI 5. KOLA
OTC Livorno - Mister Day 88:77; Landsystem - Reyer 84:88; Fermi -Brescia 89:92; Pepper Mestre - Master V. 82:71; Benetton - Latini 84:72; Sebastiani - Viola R. Calabria 110:94; Cida - Succhi G. 89:86; Spondilatte -Segafredo 84:75.
LESTVICA
OTC Livorno, Brescia in Cida 8, Viola R. Calabria, Benetton, Pepper in Sebastiani 6, Fermi, Reyer, Spondilatte, Segafredo, Latini in Mister Day 4, Master V. in Succhi G. 2. Lansystem 0.
PRIHODNJE KOLO (4. 11.)
Brescia - Pepper; Latini - Sebastiani; Segafredo - Fermi; Reyer - OTC; Mister Day - Cida; Succhi G. - Land-sistem; Viola - Spondilatte; Master V. - Benetton.
j 1. in 2. jugoslovanska nogometna liga
Crvena zvezda se prebuja
Komentar FRANCI BOŽIČ
Po premoru zaradi reprezentančnega nastopa in tekmah za evropske nogometne pokale so jugoslovanski prvoligaši odigrali 9. kolo, medtem ko so drugoligaši že pri 12. V prvi ligi je na vrhu lestvice zdaj Železničarja zamenjal Partizan, zagrebški Dinamo pa se je spustil spet prav k dnu lestvice.
Crvena zvezda se prebuja, doslej vodilni Željezničar ji v Beogradu sploh ni bil enakovreden. Gole za Beograjčane so dosegli B. Djurovski, Šestič in Janjanin, po 3:0 pa je bil za goste uspešen Bahtič. Hajduk je sicer više na lestvici kot Crvena zvezda, toda ta čas igra še slab'.?. Tokrat je z 0:1 klonil proti novincu Iskri, zanimivo pa je, da je zmagoviti gol za Iskro dosegel Petrinovič, ki so ga nekoč pri Hajduku in Olimpiji odpisali kot netalentiranega igralca. Partizan je v Lóndonu med tednom doživel pravo katastrofo, toda z zmago nad Veležem v Mostarju se je vsaj malo opral sramote. Strelca za Par tizan sta bila Klinčarski in Kaličanin, treba pa je reči, da so se Beograjčani v glavnem le branili. Vardar zaradi zapore igrišča (po tekmi s Crveno zvezdo za pokal je neki funkcionar močno brcnil mariborskega sodnika Šoštariča) z Dinamom ni smel igrati v Skopju, temveč v bližnjem Tetovu. Pokazalo se je, da to sploh ni nobena kazen, saj je imel Vardar na tribunah 20 tisoč gorečih navijačev. Vardar je zmagal z goloma svojih prvih adutov Pančeva in Kingova, Zagrebčan Čerin pa je zamudil nekaj velikih priložnosti za goste. Rijeka je blestela prejšnjo sredo z madridskim Realom, tokrat pa je v igri z Vinkovčani skoraj ni bilo mogoče prepoznati. Bilo je 0:0, publika na Reki pa seveda razočarana.
Slovenska drugoligaša sta imela spet črn dan. Še zlasti Mariborčani, ki so doma s Šibenikom izgubili že četrto tekmo zapored in se z vrha lestvice preselili prav k dnu. Vijoličasti so pred 3 tisoč gledalci (tudi
navijačev je vse manj) z igro povsem razočarali, šibenčani bi lahko zmagali celo z višjim izidom. Mariborčane seveda čaka hud boj za obstanek, čeprav je sprva kazalo povsem drugače. Olimpija pa je prav lako razočarala v Zrenjaninu, po 3:0 za Proleterja je Ljubljančan Voljč dosegel častni gol. V Olimpiji skoraj ni bilo boljšega moža, še najslabši pa je bil izkušeni kapetan in vratar Dalanovič. Ljubljanski nogometaši so pred tekmo napovedali stavko, nezadovoljni so zaradi tega, ker jim vodstvo kluba dolguje premije še iz prejšnje sezone, toda po pogajanjih s funkcionarji so le odpotovali v Zrenjanin.
IZIDI 9. KOLA L ZNL: Osijek -Vojvodina 1:0 (0:0), Radnički - Priština 1:0 (0:0), Sarajevo - Budučnost 0:0, Velcž - Partizan 0:2 (0:0), Iskra -Hajduk 1:0 (0:0), Vardar - Dinamo (Z) 2:0 (1:0), Crvena zvezda - Željezničar 3:1 (2:0), Sutjeska - Sloboda 3:0 (1:0), Rijeka - Dinamo (V) 0:0.
LESTVICA: Partizan 13, Željezničar 12, Sarajevo in Radnički 11, Hajduk, Vardar, Rijeka in Budučnost 10, Velcž, Osijek, Iskra in Sloboda 9, Crvena zvezda in Priština 8, Dinamo (V) 7, Sutjeska 6, Dinamo (Z) in Vojvodine. 5.
PRIHODNJE KOLO (sreda, 31. t.m.): Vojvodina - Dinamo (V), Sloboda - Rijeka, Željezničar - Sutjeska, Dinamo (Z) - Crvena zvezda, Hajduk -Vardar, Partizan - Iskra, Budučnost -Velež, Priština - Sarajevo, Osijek -Radnički.
IZIDI 12. KOLA V 2. ZNL: Borec -Leotar 1:1 (0:1), Kikinda - Radnik 0:0, Maribor - Šibenik 0:1 (0:0), Preletel' - Olimpija 3:1 (1:0), Rudar - Je-dinstvo (Br) 1:0 (0:0), Crvenka - Split 0:1 (0:1), Vrbas - Novi Sad 1:0 (1:0), Gosk Jug. - Jedinstvo (Bi) 1:0 (0:0), Spartak - Čelik 1:0 (1:0).
LESTVICA: Gošk Jug. 17, Proleter, Spartak in Split 16, Čelik, Jedinstvo (Bihač) in Šibenik 14, Jedinstvo (Brčko), Borec, Leotar in Vrbas 12, Novi Sad 11, Olimpija in Rudar 10, Maribor in Kikinda 9, Radnik 8, Crvenka 4.
TONE SVETINA
Med nebom in peklom
-______281______
Boj z nevidnim nasprotnikom je potihnil. Z vrhov gorovja je bilo slišati samo še posamezne detonacije.
Doživela) sta grozno presenečenje. Namesto ujetih Partizanov in trupel, ki bi jih privlekli z gorovja, so Pohajale v kasarne nad reko tik pod mestom kolone rriul' ki so nosile mrliče in težke ranjence.
Losanna se je zgrabil za glavo: »Kako je to mogoče?«
, V praznih h ali ah, iz katerih so odstranili avtomo-Re in oklopnike, je bilo kakšnih sto belih krst, v ka-®re so vojaki s sklonjenimi glavami odlagali mrtve.
cd krstami so hodili poparjeni in zbegani oficirji in delali red.
Zunaj je pripekalo sonce. Bilo je v vročem poletju,
soparen zrak je zaudarjal po krvi in vonju na novo razkuženih latrin. Losanna, ki je bil vajen vonja žensk in pariških parfumov, je vihal nos in si z robčkom zastiral usta.
»Vojna obvezno diši po dreku in mizerji,« je rekel Gattinara, ki je te vonjave laže prenašal, celo dražile so ga, zato je užival, ko se je občutljivi inšpektor kremžil.
»Ne morem in ne morem razumeti, kako se je to zgodilo spričo naše premoči in natančnih obvestil, ki smo vam jih poslali,« se je Losanna obrnil na polkovnika, ki ju je prišel pozdravit in vabit na kavo v svojo pisarno.
»Gospod inšpektor, v vojni se lahko zgodi vse. Na srečo nisem bil gori. Tisti, ki pa so bili, so razumeli povelje preveč dobesedno in ga hoteli tankovestno u-resničiti. Te reveže, ki jih zlagajo tu v krste, so ves dan gonili v naskok na utrjene, v skalo vsekane položaje in rove. Tako nekako, kot je general Cadorna v prvi svetovni vojni gonil v smrt svoje polke. Rezultat imate tu. Poznam ta teren, en sam mož, dobro prikrit v skalah, lahko zadržuje sto mož ves dan ali še dlje... Blagor tistemu, ki se lahko igra s tujimi življenji, in gorje tistemu, ki mora dati glavo na tnalo. Prosim, sporočite v Rim, kako dejalo z vojaki. Ne razu-
mem, zakaj tistim, ki so vodili napad, ni prišlo na misel, da bi sovražnika bombardirali. Kdo ve, koliko eskadrilj letal je tu v bližini na letališču v Vidmu, kjer piloti spijo in se gonijo za ženskami, bombe pa rjavijo po skladiščih. Saj vam rečem, nora in brezglava akcija... Nobene koordinacije... Zakaj pa imamo letalstvo? Seveda se jim zdi za malo, da bi bombardirali partizane. Tako so jim pa še ušli in brez posebnih žrtev. Šli bomo za njimi, gonili jih bomo tudi čez mejo!«
»Pametno mislite, gospod polkovnik,« je pritrdil Losanna. Komaj je čakal, da so zapustili bedno in smrdljivo mrtvašnico ter se napotili za polkovnikom v prostore poveljstva.
»Kako se počutite, gospod polkovnik, v tem kotlu?« je dejal Gattinara in se oziral okoli sebe. Na vseh štirih straneh neba so v krogu skoraj enakih oddaljenosti rastli v nebo hrbti gora, ki so prehajali drug v drugega. Gore nad reko so se vlekle vzdolž njenega korita, vzporedno na obeh straneh za njimi pa obmejne gore z nepremagljivo obrambno črto — vsaj po vojaških ocenah — vse prevotljene in zasekane s potmi, ki so držale tja do vrhov v oblakih.
»Jaz? Hvala, dobro, doma sem iz hribovskih krajev, zato sem pri alpincih z veseljem, ker tu branimo našo vzhodno mejo.«
Po tretjem zaporednem porazu v 5. kolu košarkarskega prvenstva C-l lige
Jadranovci razočarali svoje navijače
JADRAN — CEAM BOLOGNA	69:71 (40:37)
JADRAN: Ivo Starc 2, Žerjal, Rauber 8 (0:1), Ban 36 (7:7), Čuk 12 (0:2), Klavdij Starc 4 (0:2), Sosič 2, Gulič 5, Viemec, Vassallo.
CEAM BOLOGNA: Cavicchioli 20 (8:12), Gherardi, Cottignola 2, Fiegna, Righi 1 (1:2), Sanguettoli 5, Coronclli 2, Chitaro, Zunaielli 20, Bergonzoni 21 (6:8).
SODNIKA: Pascti» in Fabbri iz Firenc. PROSTI METI: Jadran 8:12, CEAM 15:22. OSEBNE NAPAKE: Jadran 26, CEAM 17. PET OSEBNIH NAPAK: Chit-taro (34), Ban (40). 3 TOČKE: Sanguettoli 1, Gulič 1, Ban 1, Bergonzoni 1.
TRENUTNO STANJE V KOŠARKARSKI C-1 LIGI
GLEDALCEV: 1.500.
Vsem, ki so v nedeljo, po ponovnem (tretjem zaporednem) porazu jadra-novcev zapuščali tržaško športno dvorano, je bilo jasno, da nekaj ni v redu z našo združeno ekipo. Nemogoče je bilo namreč, da so lahko naši košarkarji izgubili proti tako skromnemu nasprotniku, kot je bolonjski Ceam. Apatičnost, nezbranost večine igralcev, pomanjkanje volje do zmage, po žrtvovalnosti nikakršne: s takim odnosom do igre je bil seveda poraz neizbežen. Verjetno niti sami Bolonjčani
Jadran v številkah
METI, Ban 13:20 (2 točki), 1:1 (3 točke); Čuk 6:15, 0:0; K. Starc 2:5, 0:0; Žerjal 0:1, 0:0; I. Starc 1:3, 0:0; Rauber 4:13, 0:0; Gulič 1:2, 1:2; Sosič 1:2, 0:0. SKOKI: Ban 5 v obrambi, 1 v napadu; Čuk 7, 4; K. Starc 2, 1; Žerjal 1, 0; Rauber 2, 4; Sosič 2, 0. IZGUB IJENE, PRIDOBIJENE ŽOGE. Ban 7, 1; čuk 2, 3; K. Starc 2, 3; Žerjal 1, 1; Rauber 3, C; Gulič 1, 0; Sosič 3, 0; BLOKADE. Čuk 2. ASISTENCE. I. Starc 1. (Priredil M. Oblak)
niso mogli verjeti, da bodo jadranovci z njimi tako »radodarni«. Ko pa so uvideli, da lahko zmagajo, so se požrtvovalno vrgli v borbo in z enostavno ter disciplinirano igro prevzeli pobudo v svoje roke in tudi zasluženo o-svojili točki.
Toliko napak je bilo v tem srečanju, da je vsaka tehnična ocena o le-tem odveč. Gledalci so nemo spremljali potek tekme, ki je bila v prvem polčasu bolj podobna srečanju rekreacijskih moštev, v nadaljevanju pa živ dokaz, kako naj se ne igra košarka. Že dejstvo, da so naši fantje v drugem polčasu dosegli le 29 točk, jasno kaže o njihovi neučinkovitosti. Če
k temu dodamo slabo zapiranje v o-brambi, 15 izgubljenih žog, komaj 19 odbitih žog (ob tako nizkem izidu), manj kot 50% v metu, potem je vsak komentar odveč. S tako igro je težko premagati tudi moštva s spodnjega dela lestvice.
Edini od naših, ki se je hrabro in požrtvovalno boril skozi vse srečanje, je bil Marko Ban. Dosegel je 36 točk (13:20 v metu in 7:7 v prostih metih ob 6 skokih). Kazalo je, kot da bi gledali srečanje »Ban - Ceam«.
Kaj se torej dogaja v našem moštvu?
»Zaradi že nekaj časa trajajoče psi-
Ljubljančanka Vesna Gregori od meščanskega Partizana je zmagovalka II. Borove trofeje za »Modri kij«. Njen nastop s tem težkim orodjem je bil pravo doživetje in je potrdila, da sodi trenutno med tehnično najbolje pripravljene telovadke v Jugoslaviji v vajah s kiji. Ker je ob najvišji oceni s kijem (9,25) imela tudi najvišjo v vaji z žogo (9,30) je prepričljivo osvojila tudi prvo mesto v svoji skupini.
Pa tudi sicer so ljubljanske telovadko potrdile svojo vrednost in so bile v povprečju vsiaj za razred boljše od Tržačank, med katerimi je le Pavleti-čeva dokazala, da sodi mednje, zlasti s prikazano vajo s kiji, medtem ko je imela z obročem (ki sicer sodi v njen »železni program«) precej smole. Nastop Degrassijeve (SGT) je po-
hične krize, ki vlada v ekipi, je pri nekaterih igralcih zelo padla intenzivnost dela na treningih in to se odraža tudi v slabih razultatih. Dokler se nivo dela ne dvigne vsaj za 50 od sto, tudi ni pričakovati razveseljivih rezultatov,« je po tekmi dejal Jadranov trener Andrej Žagar.
Kaj pa pomeni ta tretji zaporedni poraz?
»Poraz nas potiska vedno bolj proti dnu prvenstvene lestvice in verjetno bo zelo težko ponoviti serijo zmag iz lanske sezone, ki nas je še na zadnja vrata pripeljala v play-off. časa za preobrat bo vedno manj, po drugi strani pa še vedno vse ni izgubljeno,« je še dodal Žagar.
In kaj meni Jadranov predsednik Gantar?
»Brez rednih treningov in brez angažiranosti je težko zmagati. Tokrat smo bili zelo slabi v skoku. Sicer pa je osnova vseh uspehov temeljit trening.«
Razlog zadnjih neuspehov je torej na dlani.	(B. Lakovič)
trdil, da kakovostni napredek te panogo pri tem društvu stagnira, saj bi bila z doseženimi točkami celo v mlajši kategoriji šele peta.
Kar se tiče Borove vrste kot celote pač pa še vedno plačuje ceh svojemu začetništvu, kljub temu pa lahko nanjo že računamo, zlasti, če bodo dekleta osvojila tudi nekaj težjih prvin od teh, ki so jih predstavile. To je potrdil tudi nastop (izven konkurence) male Vanesse Mezgec z žogo.
Tekmovalke so pripravile v okviru prireditve tudi dve skupinski točki (e-no borovke, drugo Ljubljančanke) ki sta prijetno dopolnili tekmovanje.
Prireditev, ki je privabila lepo število gledalcev, sta si med drugimi o-gledala tudi predsednik deželnega od-
IZIDI 5. KOLA
JADRAN - CEAM Bologna 69:71 Cave ja Forlì - Udine Nord 72:76 Vlrtus Padova - Castelfranco 85:66 Italmonfalcone - Pali. Vicenza 66:76 B. Ravenna - Fulgor Forlì 67:65 Siefanel - Leasest Scrvolana 111:79 Tre Stelle Modena - B. Oderzo 95:79 B. San Dona - B. Fidenza 87:77 PRIHODNJE KOLO (3.11.) Italmonfalcone - JADRAN (20.30 v Tržiču); CEAM Bologna - Stefanel TV; Castelfranco - B. Ravenna; Fulgor FO - Caveja FO; Servolana Leasest -B. Oderzo; Udine Nord - San Dona; Pali. Vicenza - Virtus PD; B. Fidenza - Tre Stelle Modena.
bora italijanske gimnastične federacije Maurenzi in predsednik odbora za telesno kulturo pri SKGZ, prof. Rupel.
Rezultati
Mlajša skupina
1. Lomšek (Partizan Moste) 18,05; 2. Maumovska (Narodni dom) 18,00; 3. Martinc (ND) 17,75; 4. Pavletič (Bpr) 17,70; 5. Buzcčan (Bor) 16,65; 6. Dvoršak (PM) 16,20; 7. Carli (Bor) 10,05.
Starejša skupina
1. Gregori (PM) 18,55; 2. Stanič (PM) 18,30; 3. Kacin (PND) 18,10; 4. Vihtelič (PM) 17,60; 5. Lakota (PND) 17,55; 6. Kopanja (PND) 17,30; 7. Degrassi (SGT) 17,20.
(—boj—)
LESTVICA
1.	Vicenza	5 5 0	404:368	10
2.	Virtus	5 5 0	423:390	10
3.	San Dona	5 4 1	426:396	8
4.	Udine Nord	5 4 1	407:381	8
5.	Castelfranco	5 4 1	395:384	8
6.	Fidenza	5 3 2	380:374	6
7.	Stefanel TV	5 2 3	449:414	4
8.	JADRAN	5 2 3	425:394	4
9.	Italmonfalcone	5 2 3	400:382	4
10.	Tre Stelle MO	5 2 3	433:432	4
11.	CEAM BO	5 2 3	355:392	4
12.	B. Ravenna	5 2 3	386:425	4
13.	Fulgor FO	5 1 4	367:385	2
14.	Caveja FO	5 1 4	420:460	2
15.	Ser. Leasest	5 1 4	393:442	2
16.	B. Oderzo	5 0 5	396:450	0
ŠPORTNO ZDRUŽENJE DOM organizira vadbo košarke in miniba-sketa (letniki 1971 in mlajši), ki bo ob torkih in petkih od 14.30 do 15.30 v telovadnici Kulturnega doma.
NAMIZNOTENIŠKI ODSEK ŠZ BOR vabi rekreativce vseh starosti na treninge ob torkih in petkih od 19. do 21. ure v tclovdanici na liceju »Prešeren«.
ŠPORTNA ŠOLA SV. IVAN obvešča, da so se na stadionu »1. maj« v Trstu pričele vadbene ure za osnovnošolsko mladino z naslednjim sporedom: ob torkih in petkih, 1. in 2. razred od
15.	do 16. ure; 3., 4. in 5. razred, od
16.	do 17. ure.
ŠD MLADINA
prireja tečaj predsmučarske telovadbe za odrasle. Tečaj je v telovadnici pri-staniščnih delavcev na Proseku ob ponedeljkih in petkih od 20. do 21. ure. Zainteresirani naj se zberejo neposredno na treningih, kjer bodo tudi dobili vse ustrezne informacije.
Jadranov! strelci
Ban 132 (35:41); Čuk 76 (2:10); Rauber 47 (7:9); K. Starc 38 (4:11); Daneu 33 (5:7); Gulič 33 (4:5); I. Starc 30 (6:10); Žerjal 22 (6:6); Sosič 12 (4:5); Vremec 2 (2:2).
Na gimnastični prireditvi Bora za »Modri kij«
Ljubljančanke za razred boljše
obvestila
Predstavili ekipe ŠD Kontovel Electronic Shop
I o
»Zdelo se nam je primerno in potrebno, da našemu, že itak pestremu delovanju dodamo nekaj takih prijaznih in prijetnih pobud. Namen le-teh pa je predvsem ta, da se vsaj nekajkrat letno srečamo vsi skupaj: odbojkarice, košarkarji, trenerji, odborniki, simpatizerji in vsi tisti, ki jim je naše društvo pri srcu, da se tako prijateljstvo med nami še bolj okrepi in sklene v obroč ene same velike družine. Kajti, samo če bomo složni, prijatelji, bomo lahko težili k utrjevanju in izboljšanju naše dejavnosti na tem delu naše zemlje,« tako je med drugim dejal v svojem pozdravnem nagovoru predsednik SD Kontovel Henrik Lisjak na kratki, toda prijetni svečanosti v soboto ob predstavitvi Kontovelovih moštev in sponsorja Electronic Shop.
Lisjak se je seveda zahvalil sponsor ju Nadji in Pavlu za neprecenljivo finančno pomoč, nato pa še predstavil košarkarko moštvo (člani in mladinci), ki bo, kot odbojkarska ekipa, odslej nosilo ime sponsorja.

Na sliki : Kontovclovi košarkarji med sobotno predstavitvijo
Na namiznoteniškem turnirju v Padovi
Tanja Ukmar druga
Ostali slabši - Smola igralk Doma
Prejšnji konec tedna je bil v Padovi državni namiznoteniški turnir za vse mladinske kategorije, poleg tega so tekmovali tudi v tretji kategorij. Predstavniki zgoniškega Krasa so tudi tokrat dosegli zavidljive, čeprav bistveno slabše rezultate kot na prejšnjem turnirju v Veroni, kjer so presegli najbolj optimistična pričakovanja. Tudi tokrat se je v tretji kategoriji zelo dobro odrezala Ukmarjeva, ki je z odličnim drugim mestom potrdila, da spada v sam vrh tretje-kategornic. V polfinalu si je privoščila zmago nad starejšo sestro bolj znane Bušnardove, v finalu pa je z gladkim 2:0 klonila nepoznani Sacchi jevi. Tudi Škrkova je tokrat zaigrala dokaj učinkovito in se povsem zasluženo uvrstila med prvo osmerico.
Žal pa tokrat ni potrdil prejšnjega
V košarkarskem promocijskem prvenstvu na Tržaškem
Težka zmaga borovcev, visok poraz Poleta
Bor Radenska - Santos 99:89 (55:33)
BOR 'RADENSKA: Sosič 13 (1:3), Volk, Foretti 28 (1:2), Furlan 12 (2:2), Pregare 4, Čok 14 (0:1), Kneipp 18 (4:5), Pisani 6 (2:2), Ražem 2, Can-ciani 2 (2:2).
PON: Pisani (32) in Furlan (33); 3 točke: Peretti (1).
Borovi člani so proti Santosu le delno zadovoljili. V prvem polčasu so zaigrali zelo dobro in popolnoma nadkri-lili nasprotnike, ki so bili nemočni proti hitrim Borovim protinapadom. Naši so si že v prvih petih minutah i-gre pridobili precejšnjo prednost, ko so Tržačanom zadali delni izid 13:1 in odtlej dalje so igralci Radenske do odmora svojo prednost še povečali na dvajset točk. V tem delu igre se je odlikoval predvsem Peretti, kii je že v prvem polčasu dosegel 22 točk in ga nasprotniki nikakor niso mogli zaustaviti.
Vse je že kazalo, da bo drugi del tekme za naše le formalnost, medtem ko se je na igrišču zgodilo obratno. Zdelo se je, da so borovci pozabili na učinkovitost in na dobro igro, tako da so po dokaj razburjeni in neprivlačni igri skoraj v celoti izgubili pridobljeno prednost. Igralci Santosa pa so neovirano prodirali v Borovo cono. Kljub neugodnemu preobratu pa so Sosič in tovariši uspeli obdržati vodstvo do končnega žvižga in tako pospravili prvi prvenstveni par točk. Bor Radenska pa je v tem srečanju zmagal mnogo težje kot bi kdo lahko razbral iz končnega rezultata (Cancia)
Polet - Alabarda 49:99 (16:41)
POLET: F. Taučer 24, Krpan 9, Sancin 8, Daneu 3, Malalan 4, Grgič 1. Ferluga, Tavčar, Persi.
Čeprav so poletovci tokrat igrali nekoliko bolje kot v prvem kolu, pa so vseeno visoko izgubili proti močnemu
moštvu Alabarde. Pri raašem moštvu pa zaskrblja totalna neučinkovitost v napadu. Če upoštevamo, da so bili gostje v premoči pod košema in da so lahko tako sprožili več. protinapadov, tudi ni bilo pričakovati kuj več od
naših fantov, med katerimi pa je zelo dobro igral Franko Taučer, ki je bil tudi najboljši strelec Poletovega moštva.
Taučer pa se je odlikoval tudi z dobrim skokom.	(S. Tavčar)
TAKO V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU
IZIDI 2. KOLA
Kontovel Elee. Shop - Fruttetna 89:86 Bor Radenska - Santos	99:89
Polet - Alabarda	49:99
CUS Trst - Ferroviario	74:86
Libertas - In ter Milje	84:65
Scoglietto - Barcolana	76:85
PRIHODNJE KOLO (3. 11.)
Kontovel Electronic Shop - Scoglietto (Prosek, ob 17.30); Intcrmuggia -Polet (Milje, ob 20. uri); Barcolana -Bor Radenska (Ul. della Valle, ob 20. uri); Santos - Ferroviario; Fruttetna - Libertas; Alabarda - CUS Trst.
LESTVICA			
Alabarda	2 2 0	193:130	4
Libertas	2 2 0	169:147	4
KONTOVEL El. S.	2 2 0	177:158	4
Ferroviario	2 2 0	162:143	4
Barcolana	2 2 0	140:128	4
Fruttetna	2 1 1	183:136	2
BOR RADENSKA	2 1 1	168:165	2
CUS Trst	2 0 2	125:141	0
Scoglietto	2 0 2	157:179	0
Intcrmuggia	2 0 2	137:162	0
Santos	2 0 2	137:162	0
POLET	2 0 2	96:196	0
odličnega tretjega mesta Štoka, ki se je moral zadovoljiti z uvrstitvijo od 17. do 32. mesta. Ostali so bili bistveno slabši, a pomembnejše je to, da je bilo v tej kategoriji nekaj mladih Kraševih igralcev, ki so si nabirali bogate izkušnje za svojo, upajmo uspešno tekmovalno kariero. V tej kategoriji je slavil K raso v dobri znanec Matijevič, ki branj v tretjcliga-škem prvenstvu barve Cordenonsa.
Tudi v tekmovanju naraščajnic za-sledimp dve Krasovi predstavnici med prvo osmerico in sicer Ksenjo Marušič in Tanjo Ukmar. Posebno ta je zapustila zelo dober vtis, ko je v četrtfinalu podlegla nosilki št.'4 Arisije-vi s tesnim 2:1. Krasovka je zaigrala zelo sproščeno in učinkovito in kar se tiče sprejemanja servisov je tokrat pokazala bistven napredek. Med šest najsterico pa so se uvrstile še Damja na Guštin, Nevenka Marušič in Martina Raubar, katerim naj ta uspeh vlije še veliko dobre volje in požrtvo valnosti pri treningih.
Med fanti se je Štoka prebil do četrtfinala, kjer je naletel na brata, bolj znanega Bisija, kateremu se N krasovec upiral do zadnjih udarcev, na koncu pa je obakrat zelo tesno podlegel (21:18), (21:19). Igorju Colji pa ni uspelo premostiti osmine finala. Vsekakor so v Krasovem taboru zadovoljni z nastopom svojih varovancev v Padovi, saj uvrstitev med prvih osem pomeni že lep uspeh.
(Z. S.)
V Padovi sta nastopili tudi članici goriškega Doma Lutmanova in Fab-brova, ki sta s svojim nastopom zadovoljili, a z žrebom res nista imeli sreče. V igri dvojic sta namreč v prvem kolu s tesnim 2:1 (21:17. 19:21, 19:21) klonili celo kasnejšima finalistkama, med posameznicami Pa je Lutmanova prav tako že v prvem kolu izgubila s Paperinijevo, potem ko je v tretjem odločilnem nizu že vodila z 10:1 (končni izid 21:17. 16:21, 22:24).
Res škoda, saj bi se obe naši predstavnici lahko prebili najmanj v nadaljnje kolo, le da bi v ključnih tre; nutkih v končnici setov pokazali več odločnosti in samozavesti. (MAL)
2. AMATERSKA LIGA: Zarji točka, Vesni obe
Sah: dvoboj za svetovni naslov
Karpov-Kasparov: včeraj prekinitev
MOSKVA — Anatolij Karpov in Garrì Kasparov sta prekinila včerajšnjo, 19. partijo dvoboja za naslov svetovnega prvaka.
Do prekinitve je prišlo v 44. potezi in po dokaj ostrem boju. Bele figure je imel svetovni prvak Karpov. Partijo bosta šahista nadaljevala danes.
Trenutno stanje pa je še vedno 4:0 ob 14 remijih v korist Anatoli ja Karpova.
Motociklizem
— koledar 1985
MtiNCHEN — Svetovno motociklistično prvenstvo 1985 se bo pričelo 23- marca z dirko za VN Južne A-frike v Kyalamiju (250 in 500). Dirka za VN Italije v Mugeliu (80, 125, 250, 500 in sidecar) bo 26. maja, za VN Jugoslavije na Reki (80, 250 in 500) Pa 16. junija. Skupno bo na sporedu 12 dirk, zadnja bo. VN San Marina v Imoli 1. septembra (80, 125, 250 in 500).
C. E. Prisco — Vesna 0:1
(0:1)
STRELEC: v 42. min. Candotti (11-metrovka).
C. E. PRISCO: Calligaris, Sossi, Braico, Iurincich, Ambrosetti (od 61. min. Sossi IL), Oliosi, Cesar, Garofalo, Caniglia, Zacchigna, Miozzo, Car-meli.
VESNA: Savarin, Tucci, Pisani (od 5. min. Somma), Sedmak, Penco, Fabio Candotti, Bruno, Di Benedetto, Kostnapfel, Potasso, Pipan.
Končno nov par točk, ki je gotovo najlepše plačilo za kriške nogometaše pa tudi premražene navijače, ki so kot ponavadi spremljali kriško ekipo v mrzli in vetrovni tekmi. Takoj povejmo, da je Vesna v jesenskem roku najela še dva igralca. Di Benedetta pa potrdila. Od novih sta v nedeljo zaigrala omenjeni Di Benedetto in Pisani, ki sta nedvomno pozitivno opravila svojo nalogo. Manjkala pa sta Verbič in Jerman (prvi zaradi izključitve, drugi zaradi poškodbe), mesec dni bo odsoten tudi poškodovani branilec G. Basiacco.
Nedeljska tekma je potekala v o-
čitni premoči Vesne, ki je po zaslugi res dobrih veznih igralcev gospodarila po vsem igrišču : vezni igralci so vzpostavili močno mrežo na sredini, ki je zapirala pot gostom na kriško stran, v napadu pa vselej nudila lepe in učinkovite predložke. Škoda, da je tekmo ovirala burja, a tudi sodnik tokrat res ni bil kos svoji vlogi. Kar se rezultata tiče, bi si Vesna v drugačnih pogojih nedvomno prislužila večji izkupiček, saj je neštetokrat za las streljala mimo Vrat. Domačini pa so samo enkrat resno zaposlili Sa-varina. Skratka, spodbuden nastop Križanov, ki bodo s tako igro nedvomno prišli še do lepih rezultatov.
(A. Kostnapfel)
Begliano — Zarja 1:1 (0:1 )
STRELCA: Piščanc v 28. min., Cappello v 60. min.
BEGLIANO: Tortolo, Benedet, Venuti, Čebula, De Fabbris, Cappello, Gregoris, Lo Faro, Lo Gozzo, Anut, Clementin.
ZARJA: Racman, Bencich (v 65. min. Sorelli), Gotti, Marc (v 65. min. Grgič), Gabrielli, Križmančič, Udovi-cich. Bon, Meden, Sossi, Piščanc.
Tudi z gostovanja proti šibkemu Beglianu ni Zarji uspelo odnesti obeh točk, čeprav sta se jim ponudili na zlatem krožniku. Zmaga pa bi bila prevelika nagrada za Bazovce, saj so odigrali eno slabših tekem v letošnjem prvenstvu. Tekma se je začela z odločno premočjo domačinov, ki so nekajkrat nevarno ogrozili Zarjina vrata. Kmalu pa so se Bazovci organizirali in izpeljali nekaj uspešnih akcij. V eni izmed teh je Sossi izbojeval žogo ter z lepo podajo našel samega Piščanca, ki je z glavo premagal Tortola. Do konca polčasa so imeli Bazovci še nekaj lepih priložnosti.
V drugem polčasu so se domačini pognali v napad, toda brez jasnih idej in je bil vratar Racman le malokrat zaposlen. Vse je zgledalo, da bodo zarjani z lahkoto odnesli obe točki, ko so domačini v 60. min. izkoristili trenutno nepazljivost bazov-ske obrambe in izenačili. Do konca tekme moramo zabeležiti lep strel Sossi ja ter enkratno priložnost Udo-vichicha, ki pa jo je na neverjeten način zapravil. (B. Grgič)
3. AL (skupina L): Mladost sama na vrhu
MLADOST — PRIMOREC	2:1	(1:1)
MLADOST: Zanier, Lakovič, Pahor, Marizza, D. Frandolič, Ulian (Delutti), K. Ferfolja, Gergolet, G. Ferfolja, Lavrenčič, Kobal (Šuligoj).
PRIMOREC: Leone, Carli, Bruni, Modesti M. Kralj, Milkovič, E. Kralj, Finessi, Sullini, Mule (P. Kralj), Ritossa, Serra, Carli, Malalan.
STRELCA: v 23. in 72. min. K. Ferfolja, v 35. min. Milkovič.
»Kljub dejstvu, da nam je v današnjem derbiju manjkalo pet ključnih igralcev in da sem poslal na igrišče precej zasilno postavo, sem mnenja, da bi bil remi najboljša in najbolj pravilna slika tekme, • v kateri je bila naša ekipa nezasluženo poražena. Pričakoval sem si čvrsto ekipo Mladosti, ki smo ji bili povsem enakovredni, vendar pa so me Kraševci z Goriškega precej razočarali. Vsekakor je za nogomet značilno, da ti mnogokrat ne poplača vloženega truda.«
Tako je izjavil trener gostov, ki Se je po tekmi rad odzval našemu povabilu na kratek razgovor. Besede so bile kot pri vsakem poražencu nedvomno grenke, vendar je v njih veliko resnice, saj bi neodločen izid derbija ne bil noben škandal.
Domačini, ki so stopili na igrišče s Precej neobičajno postavo, so ustvarili več priložnosti za gol, toda s prika-zano igro ne morejo biti zadovoljni. Miniussijevi varovanci so gospoda-r°li na igrišču le v prvih desetih minutah in v prvih petnajstih minutah drugega polčasa tekme, a tudi leteti je bila igra domačinov precej raztrgana, z netočnimi podajami. Gostje so precej dobro nadzorovali nasprotnikove ofenzive, tudi če so več-
krat tvegali. Če je napad Mladosti imel boljši učinek, saj sta se Karlo Ferfolja, heroj dneva z obema zadetkoma, in Gabrijel nadomeščala in dopolnjevala, so bili branilci in igralci na sredini precej neučinkoviti.
Tekma je bila zanimiva od vsega začetka in je zadovoljila številne gledalce. Mladost je povedla s Karlom Ferfoljo v 23. minuti, ko je ta izkoristil podajo Marizze s prostega strela. Reakcija gostov je bila takojšnja, a pred golom niso ustvarili večjih priložnosti. Izenačenje je prišlo v 35. minuti z močnim strelom Milkoviča, ki je premagal nekrivega Zaniera. Po izenačenju je Frandolič posegel v zelo nevarni situaciji, ki se le za las ni iztekla v prid gostov. V drugem polčasu smo takoj zabeležili lep strel Karla Ferfolje, ki tokrat ni imel sreče. Po raznih priložnostih na obeh stranh pa je dobro izkoristil predlo-žek v sredino in v 72. minuti premagal nasprotnega vratarja. Tudi tokrat so gostje reagirali, a rezultat je do konca ostal nespremenjen.
»Verjetno so se moji igralci pred tekmo zmenili, da me bodo s svojimi 'pobudami’ trpinčili,« je izjavil trener domačinov, brez dvoma zadovoljen z nedeljsko zmago, in zaključil: »Po doseženi prednosti bi morali vzeti igro
v roke, tega pa nismo bili zmožni. Vsekakor mislim, da smo si zmago zasluženo priborili, čeprav smo tvegali več, kot je bilo v načrtu. Mislim, da smo tudi zasluženo prvouvrščeni, moramo pa si pridobiti še mentaliteto »leader-ja«, potem pa že lahko pomislimo na prestop v višjo ligo.« (zf)
Italcantieri — Primorje 1:1
(1:1)
PRIMORJE: Micor, Castriotta, Per-tot, V. Husu, Rojaz, Bezin (od 46. min. A. Husu), Antoni (od 61. min. Milkovič), Bortolotti, Dinoi, Livan, Coslovich.
STRELEC za Primorje: Antoni v 36. min.
Proseško Primorje ni v gosteh pri skromni ekipi Italcantieri ja iztržilo več od remija. Neodločen izid nedvomno zadovoljuje le domačine, ki po prikazani igri niso bili kos boljšim Prosečanom, katerim pa kljub dobri organizaciji igre primanjkuje spretni strelec, saj so v vsem srečanju »rdeče-rumeni« imeli na razpolago vsaj štiri stoodstotne priložnosti, a jih niso znali izkoristiti. Tako so v edinem protinapadu v prvem polčasu domačini prvi povedli tudi zaradi napake v proseški obrambni vrsti. Toda »rdeče-rumeni« so takoj reagirali in kmalu nato zasluženo izenačili.
Tudi v drugem delu srečanja so Prosečani imeli rahlo premoč, vendar svojih akcij niso znali konkretizirati, tako da je rezultat ostal nespremenjen do kraja. (V. Husu)
S. Nazario — Kras 2:0 (2:0)
STRELCA: Canazza v 15. min. in Carene v 25. min.
KRAS: Benvenuti, Sugan, šuc, Lakota, Petelin, P. Terčon, Klun, Bla-žina (od 62. min. Volo), M. Terčon, Škerk (od 46. min. Vidali), Košuta.
Krašovci so po dveh začetnih zmagah morali kar trikrat zapored poraženi zapustiti igrišče. Njihov položaj postaja vedno bolj zaskrbljujoč, čeprav Hafnerjevi varovanci zadovoljivo igrajo. Vse to pa ne zadošča, kajti pogosto delajo naivne napake v obrambi in s tem otežkočajo delo napadalcem.
O nedeljski tekmi s solidnim moštvom San Nazario lahko povemo naslednje : v prvem polčasu so imeli domačini veter v hrbet in s tem očitno terensko premoč, saj so stalno spravljali v težave zbegane krasovce. Sicer so le dvakrat streljali proti vratom Benvenutija, to pa je bilo dovolj, da so bili obakrat uspešni.
V drugem polčasu se je slika spremenila v korist rdeče - belih, ki so neštetokrat streljali na nasprotnikova vrata, kjer pa je žogi zaustavil pot vratar Sardi, ki je nekajkrat res mojstrsko posegel. Igra se je razživela, ko sta na igrišče stopila Vidali in Mario Terčon : posebno slednji se je nekajkrat znašel v ugodnem položaju, a je vse priložnosti nerodno zamudil. Za odličnega strelca se je izkazal novi prišlec, bivši igralec Sto-cka, Lakota, vendar je vratar nasprotnikov z akrobatskim posegom odbil oba njegova strela. (Z. Skupek)
3. AMATERSKA LIGA: skupina I
3. AMATERSKA LIGA: skupina M
Brazzanese - Sovodnje 0:1 (0:0)
SOVODNJE: Rajko Pete jan, Toma-,. Damjan Vižintin, Rudi Petejan, IdVl0 Vižintin, Egon Petejan, Grillo, pterenin, Butkovič, Čaudek (Paulin),
STRELEC : čaudek v 59. min.
Za verjetno eno najzanimivejših presenečenj tega kola je poskrbela enajsterica iz Sovodenj, ki je sredi Krmd-, '! odpravila Brazzanese, ekipo, ki je etos štantala z vsemi aduti za napredovanje. Sovodenjci pa so tokrat i-jteah odlično, tako da je bila nedeljska Predstava v Krtninu zares privlačna vvi občinstvo. Očitno je, da so učinki Ključitve mlajših igralcev v ekipo lvr aj° *n da je bila izbira trenerja 1 ar sona, ko je mladim dal nalogo, da !. Prevzamejo svoje odgovornosti v “PL Povsem pravilna.
V nedeljo so Sovodenjci že od vse-j3 začetka pokazali, da jim remi ni Py°*j, pa čeprav bi kakovost domače fpe to narekovala. Igrali so odločno p si tudi zapravili več priložnosti za h°L Zadetek pa so vendar dosegli Caudekom , ki je tako kronal teren-K° Premoč gostujoče enajsterice.
Juventina - Manzano 0:1 (0:0)
JU VENTINA:	Jug, Chizzolini,
term, Medeot, Marko Krpan, Talleri, T » .Negro (Boris Nanut), Tavčar, aHn- Cingerli (Russo), Robert Krpan, »tandrežci nadaljujejo serijo nega-vnih rezultatov, zaradi česar so obti-(5 ' na zadnjem mestu razpredelnice. Pitno bo treba nekaj ukrepati, da ne tedi letošnje prvenstvo podobno lan-«emu. Treba je sicer povedati, da sta ,'te med tednom ekipo zapustila dva oudna igralca : branilec Ravagin je namreč prestopil k Itali iz Gradišča, Kl *Sra v prvi amaterski ligi, napada-
lec Panico pa je zaradi nesporazumov z vodstvom1 prav tako zapustil Štan-drežce.
Tudi na nedeljskem srečanju je prišla na dan nepovezanost, saj je vsakdo igral po svoje brez vsake učinkovitosti. To pa so gostje znali odlično izkoristiti in četrt ure pred zaključkom srečanja zatresli domačo mrežo.
Protesti zaradi Noaha v J. Afriki
LONDON — Sam Ramsamy, predsednik južnoafriškega protirasistične-ga olimpijskega odbora, je ostro protestiral proti temu, da bi francoski teniški igralec Yannick Noah nastopil na nekem turnirju v Južni Afriki. Če bo Noah igral v tej deželi, je dejal Ramsamy, bo zgubil pravico, da nastopi v drugih afriških državah
Union — Gaja 2:3 (0:1)
GAJA: Žagar, Kalc, Stranjščak (od 70. min. Dubani), Bačer, Rismondo Marko, Boris Rismondo, Branko Grgič, Simonut, Lenarduzzi (od 75. min. Tomè), Alfieri, Salvi.
Gaja je tokrat v gosteh osvojila svojo prvo prvenstveno zmago proti skromnemu Unionu. Že v deseti minuti so Gajevci povedli z Brankom Grgičem, ki je po kombinaciji z Lenarduzzi jem in B. Rismondom potisnil žogo v mrežo.
V	drugem polčasu pa je takoj v prvi minuti Gajina obramba nekako zaspala in Union je to izkoristil in izenačil. Deset minut kasneje so gajev-ci po lepi skupni akciji znova povedli z Brankom Grgičem, ki je sam preigral obrambo, ter s kakih 25 metrov premagal domačega vratarja.
V	50. minuti so gajevci znova ime-
li priložnost, da zaokrožijo rezultat, ko se je Salvi sam znašel pred vrati, a je žogo nespretno poslal čez prečko. Šele v 75. min. so zeleno - rumeni dosegli svoj tretji gol, po zaslugi debitanta Dubani ja, ki je izkoristil napako domače obrambe. Dve minuti pred koncem pa so Podlonjerci v protinapadu izkoristili nepazljivost celotne obrambe in znova premagali Žagarja. Omenimo, da je Gaja osvojila svojo prvo zmago predvsem po zaslugi Branka Grgiča, ki je bil po sodbi vseh prisotnih najboljši mož na igrišču. (A. Kalc)
S. Vito — Breg 4:2 (2:2)
STRELCA za Breg: v 20. min. Mondo, v 25. min Peroša.
BREG: Paniconi, Savron, Igor Tul (od 46. min. Albertini), Buffa, Pao-letti, Peroša, Jež, Mondo, Miloš Tul, Azzolin (od 70. min. Paoli), Grbec.
RUMENI KARTON : Grbec, Šavron.
Po 25. minutah igre je Breg že vodil z 2:0. V naslednjih* minutah pa so nasprotniki nezasluženo remizirali zaradi dveh avtogolov Bregove obrambe in v uvodnih minutah drugega polčasa povišali na 4:2, predvsem zato, ker je v obrambi prišlo do nesporazumov. Zadnje pol ure so Brežani sicer silovito napadali, vendar konkretnih rezultatov ni bilo.
Verjetno gre vzrok za ta poraz i-skati zlasti v nezbranosti in celo strahu, da bi tekmo srečno končali. Pri rezultatu 2:1 je Miloš Tul imel priložnost za zadetek, vendar je vratar odlično posegel. Takoj zatem so do-1 mačini remizirali in tu se je začela nezgoda. Upati je, da bo ta šola koristila. Dodali bi še, da je Breg nastopil v okrnjeni postavi, saj so manjkali Grisonich, Ferfolja, Zonta in Strnad, zato je moral trener Zanon nekoliko spremeniti postavo. (Miloš Tul)
B
Sari
REŠIM
ZASTOPSTVA - IZVOZ - UVOZ
Ulica Cicerone 8
34100 TRST P.P. 101
Tel.: 61241 - 61478 - 62112 - 62995
Telex: 460561
FILIALA:
Korzo Italia 202 34170 GORICA Tel.: (0481) 30840
rezultati
2. AMATERSKA LIGA Skupina F IZIDI 6. KOLA
Fortitudo - Isonzo	1:0
C. E. Prisco - Vesna	0:1
Aurišina - Domin	1:2
Begliano - Zarja	1:1
Libertas - Zaule	2:1
Radio Sound - Opicina	0:2
San Sergio - Giarizzole	1:0
Stock - CGS	2:0
LESTVICA
Opicina	6	4	2	0	13:5	10
Fortitudo	5	3	2	0	5:1	8
San Sergio	6	3	2	1	10:4	8
Stock	6	2	4	0	7:4	8
Radio Sound	6	3	1	2	8:6	7
Libertas	6	3	1	2	7:7	7
Domio	5	2	2	1	6:5	6
Vesna	6	2	2	2	4:3	6
Zaule	6	2	2	2	6:6	6
Giarizzole	6	1	4	1	5:5	6
Isonzo	6	2	1	3	5:6	5
C. E. Prisco	5	0	1	1	3:4	4
Aurišina	6	1	2	3	4:9	4
Zarja	6	0	3	3	4:8	3
Begliano	6	1	1	4	6:11	3
CGS	5	0	1	4	3:12	1
PRIHODNJE		KOLO (4.11.)				
Zaule - Fortitudo; CGS - C. E. Prisco; Giarizzolc - Radio Sound; Vesna -Aurišina; Domin - Begliano; Zarja -Stock; Isonzo - San Sergio; Opicina -Libertas.
3. AMATERSKA LIGA Skupina L IZIDI 5. KOLA
Barbarians - Romana	0:3
San Nazario - Kras	2:0
Mladost - Primorec	2:1
San Marco - Fossalon	1:0
Sagrado - Staranzano	1:0
Italcantieri - Primorje	1:1
Počitek: Fogliano
LESTVICA
Mladost 9, Fogliano 7, Staranzano, San Nazario 6; Fossalon, Primorje, San Marco 5; Kras, Italcantieri, Sagrado .4; Romana 3; Primorec 2; Barbarians 0.
PRIHODNJE KOLO (4. 11.)
Primorec - Sagrado; Staranzano -Barbarians; Kras - Fogliano; Fossalon - Italcantieri; Romana - San Marco; Primorje - San Nazario; počitek: Mladost.
Skupina I IZIDI 5. KOLA
San Lorenzo - Jalmicco	1:1
Audax - Medea	1:0
Azzurra - Mariano	1:3
Visco - Picdimonte	1:1
Brazzanese - Sovodnje	0:1
Juventina - Manzano	0:1
LESTVICA
Mariano 9; San Lorenzo 8; Piedi-monte in Sovodnje 6; Brazzanese, Au-dax, Jalmicco in Manzano 5; Azzurra 4; Visco 3; Juventina in Medea 2.
PRIHODNJE KOLO (4. 11.)
Sovodnje - San Lorenzo; Jalmicco -Audax; Medea - Azzurra; Picdimonte -Mariano; Juventina - Brazzanese; Manzano - Visco.
Skupina M IZIDI 5. KOLA
Chiarbola - Sant’Andrea	3:3
Supereaffè - San Luigi	0:0
GMT - Rabuiese	2:2
Sant’Anna - Olimpia	0:1
San Vito - Breg	4:2
Union - ' Gaja	2:3
Roianese - Campanelle	0:2
LESTVICA
Olimpia, Campanelle 9; San Vito 8; Rabuiese, San Luigi 7; Breg, Gaja 5; Roianese, Supere affé 4; Sant’Anna 3; GMT, Chiarbola 2; Sant’Andrea 1; Union 0.
PRIHODNJE KOLO (4. 11.)
Gaja - Campanelle; Breg - Union; Olimpia - San Vito; Rabuiese -Sant’Anna; San Luigi - GMT; Sant’An-drea - Supereaffè; Chiarbola - Roianese.
NOGOMETNA C-2 LIGA
IZIDI 6. KOLA
Gorizia - Virescit 1:1; Mira - Mon-tebelluna 0:0; Novara - Trento 0:0; Omegna - Pro Vercelli 2:2; Ospita-letto Pro Patria 1:0; Pergocrema -Fanfulla 0:0; Pordenone - Pievigina 0:0; Rhodense - Mestre 0:0; Vene zia - Mantova 0:1.
LESTVICA: Mantova 10, Ospita-letto 9, Mestre in Pro Patria 8, Pordenone, Fanfulla, Novara in Virescit 7, Pievigina in Pergocrema 6, Montebelluna, Pro Vercelli, Trento in Mira 5, Venezia in Omegna 4, Rhodense 3, Gorizia 2.
PRIHODNJE KOLO: Mestre - Gorizia.
kratke vesti
Italija osvojila medcelinski pokal
LIMA — Italijanska državna balinarska reprezentanca je drugič zapored osvojila medcelinski pokal.
Kubi svetovni naslov v bezbolu
HAVANA — Z zmago z 10:1 proti ZDA, je Kuba osvojila svetovni naslov v bezbolu.
Naročnino Mesečna 10 000 lir - celoletna 120 000 lir. - V SFRJ številka 20.00 din. naročnina za zasebnike mesečno 180.00. letno 1 800.00 din. za orga nizociie in podjetja mesečno 250.00. letno 2.500.00
Poštni tekoči račun za Itolljo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ žiro račun 50101 603 45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi Ob delavnikih trgovski 1 mòdui (šir 1 st. viš 23 mm) 43 000 Finančni m legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širim 1 stolpca Mali oglasi 550 lir beseda Ob praznikih povišek 20"- IVA 18' Osmrtnice zahvale m sožalja po formatu Oglasi iz dežele Furlanije Jurske krajine se noro Č0|0 pri oglasnem oddelku PUBUEST Trst Ul Montecchi 6 tel 775 275. tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI
primorski
TRST Ul. Montecchi 6 PP 559
Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481)83382 -85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogomil Samsa
Izdaja LJzTT	Ifefld aenluR«U
in tiskaj Trst	ril J|1 zveze teeoptoiih
I >	NIX zelohvkov FIEG
30. oktobra 1984
Ob naraščanju politične napetosti na Poljskem in pozivih k treznosti
Še nepojasnjene okoliščine umora duhovnika Popieluszka Od včeraj potapljači iščejo njegovo truplo v reki Visli
VARŠAVA — Kljub intenzivni preiskavi ob reki Visli, kamor naj bi ugrabitelji — po včerajšnjih izjavah poljskega ministrstva za notranje zadeve — vrgli truplo Popieluszka, niso pripadniki varnostnih sil našli poljskega duhovnika, ki je po proglasitvi vojnega stanja na Poljskem zaslovel z »mašami za blagor domovine«.
Deset dni po njegovi ugrabitvi pri Torunju so sedaj Poljaki nehali gojiti upanje, da je opat Popieluszko živ. To upanje je šele v petek nekako podkrepil podpredsednik Solidarnosti Jawor-ski, ko je na osnovi verodostojnih virov trdil, da je poljski duhovnik v rokah pripadnikov službe za notranje zadeve in da je še živ. Zato je v poljski in mednarodni javnosti globoko odjeknilo sporočilo ministra za notranje zadeve generala Kiszczaka, ki je v soboto zvečer preko radia in telezi vije izjavil ,da so Popieluszka ugrabili trije pripadniki službe za notranjo varnost in sicer kapetan Piotrowski, načelnik oddelka ministrstva za notranje zadeve, in poročnika Chmie-lewski in Penkala ter da je po prvih podatkih u-temeljena domneva ,da je bil duhovnik ubit.
Organizator ugrabitve, kapetan Piotrowski je po drugi strani izjavil, da je osebno ubil Popieluszka, vendar se niso njegove besede ujemale s pričevanjem drugih dveh ugrabiteljev. O-ba sta namreč trdila, da so duhovnika pustili živega v predmestju Torunja, Natančna preiskava vsega tega področja pa ni dala nobenega sadu. Nato so začeli iskati Popieluszka ob reki Visli tudi s pomočjo potapljačev. Toda tudi tokrat dajejo ugrabitelji nasprotne si izjave. Kapetan Piotrowski namreč, trdi, da so truplo poljskega duhovnika vrgli v Vislo pri Torunju. Praga dva pa pravita, da so to storili pri jezu v Wloclaweku. S tem v zvezi gre poudariti, da so se v določenih krogih Cerkve že v petek širile govorice, da so Popieluszka našli mrtvega pri omenjenem jezu.
Medtem ko se preiskava, ki bo morala razkriti tudi ozadje ugrabitve, njene cilje in predvsem njene naročnike, rastejo na Poljskem napetost, tesnoba in mobilizacija. V nedeljo so v vseh cerkvah, kjer so izobesili sliko duhovnika, molili zanj. Največ vernikov pa se je zbralo v
cerkvi sv. Stanislava Kostke v Varšavi, kjer je maševal Popieluszko. Med ogromno množico, ki je stala tudi pred cerkvijo in je nosila transparente z napisi Solidarnosti, čeprav brez političnih parol, so bili tudi voditelji razpuščenega sindikata Solidarnosti. Verski obred pa so zaključili kot v drugih cerkvah s patriotsko - versko himno »Bog, povrni nam svobodno domovino«.
V Gdansku pa je moral poseči sam predsednik Solidarnosti Lech Walesa, da bi preprečil procesijo vernikov do spomenika padlim iz 1970. leta pred ladjedelnico Lenin. Walesa je pozval k političnemu pacifizmu in k treznemu razmišljanju pred vsakim odgovorom na to politično provokacijo, ki teži k destabilizaciji Jaruzelskega, kakor se je dalo razbrati iz njegovih besed. Tudi kardinal Glemp je med nedeljsko pridigo pozval vernike, naj se ne prepustijo čustvom- in sovraštvu, medtem ko je Jaruzelski poudaril, da je vlada zavzela ob tem dogodku pošteno in ne dvoumljivo stališče, da pa bo, v imenu družbenega miru, odgovorila z zakonitimi a odločnimi sredstvi na morebitne provokacije.
Najdaljša kita na svetu
Higienski papir kot orožje v rokah opozicije v Nikaragui
higienskega papirja. Novinar nadaljuje, tokrat v resnem tonu, da je resi da ta higienska potrebščina v državi večkrat manjka, da pa vlada u-spesno rešuje probleme, kot je boj proti upornikom, ki jih podpira ZDA, in organizacija sanitarne službe. Poleg tega pa v državi, kljub kritičnim razmeram, ne primanjkujeta ne hrana ne gorivo, zaključuje pisec uvodnika.
Odkar so levičarski sandinisti julija 1979 porazili diktatorski režim Anastasia Somoze, ki so ga podpirale ZDA, ter prevzeli oblast, jih opozicija onemogoča na najneverjetnejše načine. Edino to jim priznavajo, da so z u-spešno in učinkovito reformo popolnoma obnovili sanitarni sistem države, ki je bil do takrat na najnižji možni ravni. Odprli so namreč kar 300 »kemičnih« bolniških ambulant ter celo bolnišnice tam, kjer ljudje sploh niso vedeli, da obstaja zdravniška služba.
Sicer pa, kot piše v uvodniku »El nuevo diario«, če so si nasprotniki sandinističnega režima izmislili problem higienskega papirja, so tudi sami krivi, saj pred sandinistično revolucijo tega življenjskega pripomočka v nekaterih predelih države sploh niso poznali.
PRED 30 LETI SE JE V ALŽIRIJI ZAČEL UPOR
ALŽIR — V nedeljo so v Alžiriji začeli s proslavami 30. obletnice začetka oboroženega boja za osvoboditev te države. Ob tej priložnosti bodo glavni ukrepi pomilostitev sedanjih nasprotnikov alžirskega režima, ki so v izgnanstvu ter politična rehabilitacija nekaterih zgodovinskih voditeljev alžirske revolucije.
Na ta način je hotel sedanji alžirski predsednik Šadli Bendžedid s politično potezo poudariti važnost teh manifestacij, ki se bodo zaključile 1. novembra. Tretji alžirski predsednik po osvoboditvi leta 1962 (prvi je bil Ben Bella, drugi pa
Boumedien) je hotel tudi dokazati, da so se v Alžiriji dokončno zaključili spori v notranjosti »Narodnoosvobodilne fronte«, ki je še vedno edina stranka, ki vlada v državi. Prav pred kratkim so namreč pokopali v »pokopališču mučenikov« dvanajst nasprotnikov vladne stranke, ki jih je ta obsodila v odsotnosti, kasneje pa so »skrivnostno« izginili.
Morda bo sedanji alžirski režim pomilostil tudi prvega predsednika Ben Bello, ki trenutno živi v prostovoljnem izgnanstvu v Parizu. Slednjega
so odstavili s predsedniškega mesta leta 1965 z vojaškim državnim udarom.
Ob priliki 30. obletnice začetka osvobodilnega boja v Alžiriji bo predsednik Šadli Bendžedid začel s celo vrsto reform, poleg tega pa bo tudi sprožil »val moralizacije« v notranji politiki. Bendžedid je tudi imenoval najvišje odgovorne za vojsko v državi ter tako prvič ločil politično od vojaške oblasti. Sam se je odpovedal vsem naj-višjim funkcijam, seveda razen predsedniške, da bi lahko »z večjo objektivnostjo« vodil državo v tem prehodnem obdobju reform in sprememb.
V Švici je skupina frizerjev spletla najdaljšo kito na svetu, dolga je 16 metrov, v njej pa so lasje 40 deklet	(Telefoto AP)
MANAGUA — Problem higienskega papirja je v Nikaragui postal politični problem. Dne 4. novembra bodo namreč v državi predsedniške volitve, opozicija pa že pripravlja svoje protivladne kritike in argumentacije. Med največjimi kritikami, ki letijo na sandinistično vlado, je prav pomanjkanje... higienskega papirja.
Vodja nikaragujske opozicije, ki jo podpira ameriški režim, Arturo Cruz, je med neko tiskovno konferenco celo izjavil, da pomeni v Nikaragui pomanjkanje higienskega papirja celo... pomanjkanje svobode. Da bi dali takim trditvam večji poudarek, so pred
kratkim nasprotniki sandinistične vlade z letalom nad severnimi pokrajinami Nikarague spustili nekaj kvintalov tega prepotrebnega življenjskega pripomočka.
Tudi vladni dnevnik »El nuevo diario« je pred kratkim posvetil dolg u-vodnik temu problemu. Novinar ironično piše, da je videl higienski papir v mnogih državah na svetu, da pa nikjer se še ne govori o njem toliko kot v Nikaragui. Pisec uvodnika sarkastično roti ljudstvo, naj se poslužuje »bližnjevzhodnega sistema« uporabe rok in vode in naj zavrnejo buržujski »evropsko-ameriški« sistem uporabe
SAMO ZA POLICAJE V ZDA
Natečaj za najboljši izgovor
NEW YORK — V ameriškem mestecu Shelbyville v zvezni državi Indiana so razpisali natečaj, namenjen policajem. Prvo nagrado bo dobil tisti, ki bo povedal najboljši izgovor, •kar jih je slišal s strani šoferjev. Najbolj pogosti prekrški zadevajo hitrostno omejitev in zato je s tem v zvezi tuài največ izgovorov. Naj povemo, da so hitrostne omejitve v ZDA zelo stroge.
Največ izgovorov zadeva zakonsko življenje: možakar, ki so ga zasačili, ko je vozil prehitro je pokazal dekle, ki se je peljalo z njim in rekel: »Tekel sem, ker je za mano vozila žena in sem se bal, da me odkrije.* Drugi se je opravičeval, češ da mora na stranišče. Ko pa je plačal globo je odkril, da ni več take sile.
Najboljši izgovor pa si je vsekakor izmislil mož, ki je policajem pokazal mrtvo čebelo. Sem pač alergičen na čebelji strup in sem se bal, da me piči, zato sem jo skušal ubiti. Ko pa ga je policaj opozoril na dejstvo, da je čebela pač vsa zaprašena, je šofer vrgel puško v koruzo in dejal: »Je res, vendar so mi doslej vedno verjeli.«
6»
RIŠE: VALTER VALENČIČ
PO IVANU RIBIČU PRIREDIL B.L
KALA
12.
34	»Kala!« je hropnil starec za psico, ki je planila v strmino. Prav tedaj se je pred kočo spet oglasil volčji glas. Ded in Franjo sta se hkrati pognala v breg. Koča pred njima je bila skrita pod debelo snežno odejo in zavita v temo. »Kala!« je spet hripavo kriknil ded in oba sta skušala zadržati sopeči dih. Dolgo sluh ni zaznal ničesar, ker jima je v ušesih šumelo. Naposled pa sta ujela šum, podoben naglemu, sunkovitemu žaganju skrhane žage skozi grčavo deblo. Vedela sta, kaj pomeni: Murk in Kala sta se srečala... »Umori nama jo, satan!«
35	Ded se je zagnal v breg, da ga je Franjo s težavo dohajal. Pičlih sto korakov pred seboj sta zagledala dvoje hropečih, druga v drugo zaganjajočih se senc, ki sta se zdaj divje vzpeli, zdaj spet izginili v snegu. »Kala, daj ga, daj...!« je na vse grlo hropel ded. Vtem pa sta zaslišala za seboj drug šum. Franjo se je sunkovito ozrl in grlo mu je stisnilo: po njuni gazi se je gnalo dvoje temnih živali naravnost proti njima... Toda bila sta Tiger in Šunk. A preden sta pritekla do Kale in volka, se je volčja postava utrnila v noč.
36	»Kala!... Pridi!« je zaklical ded. Kala je prišla do njega in se mu tiho cvilé dobrikala, kakor bi se bala kazni. »Ali ji je kaj prizadejal?«... je vprašal Franjo. »Pridi in poglej! Menda se ne bojiš lastnega psa, ali kaj?« Franjo je stopil k dedu, ki ga je molče prijel za roko in mu jo pritisnil na Kalin tilnik. Franjo je čutil, kako se je prstov oprijelo nekaj vlažnega, toplega in lepljivega. Kala je bila ranjena. »Je kaj hudega, ded?« je vprašal Franjo. »Hudega? Hm! Takšno mladè — pa se ti spravi na Murka...«