IKiteljske menze po vaseh Kje so vzroki raznih nesoglasij med podeželskim učiteljstvom? Rešitvi tega življenjsko važnega vprašanja bi morali v lastnem interesu posvetiti mnogo več pozornosti, da tako dosežemo z dobro voljo in odpravo negativnih vzrokov večjo medsebojno enotnost in soglasje. Kdor je dalje časa opazoval in zasledoval razmere na raznih šolah, je najbrže s presenečenjem ugotovil, da igra prehrana vaškega učiteljstva prav pogosto odločilno vlogo y harmoniji odn. disharmoniji posameznih učiteljskih zborov. Z gospodarsko krizo se je posebno na deželi potencirala borba za pridobitev samskega učiteljstva na prehrano. Samo ob sebi umevno je, da v to borbo posegajo le vaški mogotci ter da revnejše prebivalstvo na vasi nima od tega nobenih dohodkov. Pa tudi učiteljstvo radi te konkurenčne borbe nima nobenih koristi, cene za prehrano ostajajo na deželi slej kot prej višje kakor so za prehrano v mestu. Razen tega pa postaja učiteljstvo vse prečesto žrtev raznih vaških spletkarij in to predvsem tam, kjer je na hrani pri dveh ali celo večih hranodajalcih. Nevede in nehote prihaja učiteljstvo tako pod vpliv krajevnih mogotcev, ki poleg izkoriščanja zanašajo med učiteljstvo nesoglasje, razdor, spore in trenja. Niso neznani primeri, ko so se takšna trenja prav močno stopnjevala ter končno izzvala zelo neprijctne posledice z raznimi neprostovoljnimi prcmestitvami. Kako temu odpomoči? Edina rešitev je v gospodarski oSamosvojitvi vaškega učiteljstva, v snovanju lastnih vaških učiteljskih menz. Seveda pride to v poštev lc tam, kjer je na razpolago kuhinja ter po možnosti šolski vrt. — Vsc samsko učiteljstvo si skupno najamc kuharico ter samo na podlagi dcmokratskih principov določi jedilni list za teden dni naprcj. Ob koncu mcseca pa vsakdo odplača svoj del. Takšne učiteljske menze so po svojem namenu slične nabavijalnim zadrugam, ker onemogočajo gospodarsko izkoriščanje učiteljstva ter preprečujejo njegovo moralno od- visnost od krajevnih mogotcev. Učiteljstvo pa razen tega dobi možnost, da si prehrano z vsemi podrobnostmi uredi po lastnem okusu ter da si poleg tega šc s stalnim dnevnim kontaktom najde prijetno tovariško razvedrilo in zabavo. Ni to kak nerealen, fantastičen predlog, kajti v marsikateri vasi že obstojajo takšne menze, in kot jc izkušnja pokazala, so se vsepovsod zelo dobro obnesle. Prehrana učiteljstva se je t^ako izboljšala in kar je posebno važno — pocenila. Na ta način so se povečali samostojnost, neodvisnost in zunanji ugled učiteljstva. Vse to pa je poleg resničncga tovarištva in družabnosti nujno potrcbno pri vsakem pozitivnem delu, posebno pa pri vzgojnem. Peš.