UDK 808.63-321.2 Alenka Sivic Dular Filozofska fakulteta v Ljubljani
SLOVENSKO GORICA/ZORICA 'dvorišče', '(vaški) trg', 'ograda'
Dostopno gradivo o slovenski besedi gorica/zorica 'dvorišče', '(vaški) trg', 'ograda' in dosedanje etimološke razlage, na podlagi besedotvorno-pomenske analize omogočajo novo etimološko razlago besede iz *clvorica (k psi. *dvore>)
The accessible material for Sin. word gorica/zorica 'front yard', '(village) square', 'enclosure' and the previous etymological explanations based on a word-formational-semantic analysis enable us to posit a new etymological explanation of the word from *dvorica (from CS1. *dvors).
Med besedami, na katerih je France Bezlaj utemeljeval svojo hipotezo o tem, da seje slovenščina razvila iz jezikovno ne povsem enotnega slovanskega superstrata, je posebno mesto pripadalo slovenskima (dalje sin.) narečnima besedama: gorica in zorica.1 Po Bezlajevi domnevi naj bi se bili v vzhodnih Alpah pomešali različni slovanski govori, ki naj bi jih bili slovanski predniki zanesli sem vsaj iz dveh smeri in v daljšem časovnem razponu in ki naj bi se razmeroma poenotili šele v kasnejšem konvergentnem razvoju. Bezlaj je, izhajajoč iz lastne etimološke razlage, v teh dveh besedah videl dokaz, da je zadnji slovanski naselitveni val prodrl v vzhodne Alpe najverjetneje konec 9. stoletja z vzhodnoslovanskega področja, povzročil pa naj bi ga madžarski vdor v Panonijo. Tega domnevnega in poznega naselitvenega vala Bogo Grafenauer, ki se sicer pri rekonstrukciji slovanske poselitve in naselitvenih smeri pogosto opira na izsledke zgodovinskega jezikoslovja in etimologije, v svoji Zgodovini slovenskega naroda: ne omenja. Bezlajevo etimologijo besede zorica (iz *zordb) pa je sprejela ruska etimologinja L. V. Kurkina,3 vendar - se zdi - samo v jezikovnem smislu, tj. kol zahjsl. regionalizem, ki ima vzhsl. vzporednice (prim. blr. azaród/azjaród), ne pa tudi Bezlajeve zgodovinske razlage.
ETIMOLOŠKE OBRAVNAVE: Prva etimološka razlaga sin. dialektizma gorica 'ograjen prostor za svinje' iz etimona gora pripada K. Streklju,4 čeprav jo je z uvrstitvijo k besedam iz gorica 'majhna gora', podal pravzaprav že M. Pleteršnik. F. Bezlaj je besedi gorica in zorica v gornjem pomenu obravnaval prvič v svoji knjigi Eseji o slovenskem jeziku.5 Besedi je obravnaval skupaj, verjetno zaradi
'Ta val jc Bezlaj domneval Se na podlagi Belojača, Balojača, Balujača 'ime vodnih jam' (na južnih obronkih Pohorja), ki jih je razlagal i/. *bolon-ača < *boln-jača, prim. rus. bolonbe »nizinna łąka przy rzece lub jeziorze; zagon, pastwisko« ild.. Prim. F. Bezlaj, Pomen slovenSčine za slovansko etimologijo, VIII. SSJLK, Ljubljana 1972, 196; Leksikološke glose, JP XXX /1-2, 1973, 248.
2 Bogo Grafenauer, Zgodovina slovenskega naroda I, Ljubljana 1978.
1 L. V. Kurkina, Dialektnaja struktura praslavjanskogo jazyka po dannym južnoslavjanskoj leksiki, SA/.U, Razred za filoloSke in literarne vede, Ljubljana 1992, 80, 85, 199.
4	K. Štrekelj, Slovanski elementi v besednem zakladu Štajerskih Nemcev, Časopis za zgodovino in narodopisje 6, Maribor 1909,12.
5	F. Bezlaj, Eseji o slovenskem jeziku, Ljubljana 1967,145; kasneje Se v: Koroški kulturni dnevi I, 1973,79; LeksikoloSke glose, J F XXX/1 2, 1973, 248; Etimološki slovar slovenskega jezika I / A-J, Ljubljana 1976, 163, s. v. gorica.
skoraj enake glasovne in besedotvorne strukture in enakega pomena, in upravično opozoril, da sta z glasovno enako besedo gorica v pomenu 'majhna gora' lahko le v homonimnem razmerju: ker bi bilo razvojno razmerje med pomenoma 'majhna gora' in 'ograda za svinje' nenavadno in ga tudi v drugih slovanskih jezikih ni zaslediti, se mu je zdelo malo verjetno, da bi se bil pomen 'ograda za svinje' razvil iz pomena 'majhna gora'. In ker teh dveh besed ni mogel povezati z nobeno drugo znano sin. besedo ali osnovo, je besedo gorica duhovito razložil na podlagi predstave oziroma pomenske motivacije 'ograditi' in jo etimološko povezal s sin. ograja in ograda, tj. s psi. korenom *gord- (iz ide. *gherdh-). In ker ima ta koren že staro varianto *zord- (iz ide. *g'herdh-), oboje v pomenu 'umfassen, umzäunen, umgürten', seje izpeljava besede zorica iz korenske variante *zord- vsiljevala kar sama. Fonetične težave te etimološke razlage je Bezlaj premoščal tako, daje besedi pojasnjeval kot prežitek »nekega (jezikovnega) infiltrata z drugačnim razvojem tako imenovane metateze likvid« ali pa kot križanje med besedo gorica (h gora) in hipotetično sin. besedo, ki naj bi se razvila iz psi. *o-zordja.6 V etimološkem slovarju7 je svoje mnenje izčistil in v obeh videl samo še psi. (sinonimni?) besedi *gordjica in *zordjica, ki naj bi se glede metateze likvid razvijali po vzhsl. pravilih, tj. v *gorodjica in *zorodjica, jotirani *dj pa naj bi se dokončno razvil že po sin. glasovnih pravilih, tj. v *gorojica in *zorojica. Iz teh domnevanih praoblik naj bi se po kontrakciji oji > /'razvili historični sin. gorica in zorica. Pri tej razlagi, ki je že sama po sebi precej zapletena, je dodatno vprašljiva tudi domnevana kontrakcija oji > /', ki jo poznamo samo iz izglasnih položajev in je verjetno kasnejša (ali analogna). Razumljiv pa je Bezlajev sklep iz te razlage, na katero je gotovo vplivalo tudi dejstvo, da imata besedi vzhodni (sin.) areal, in to je: da sta se v sin. jezikovnem prostoru morali pojaviti v času, katerega spodnjo ipejo določa metateza likvid (okrog 9. st.), zgornjo pa jotacija zobnikov (okoli leta 1000 n. š.), ter da bi lahko služili kot jezikovni kazalec nekega poznega vzhsl. jezikovnega odlomka, o katerem zgodovinski viri nič ne vedo.
DOPOLNITEV SLOVENSKEGA GRADIVA: Za vnovični etimološki pretres tc besed je treba najprej dopolniti gradivno osnovo, to pa sem skušala po strokovni literaturi in deloma iz živih, čeprav samo priložnostno in nesistematično pridobljenih podatkov iz govorov, ki kljub temu omogočajo nakazati obrise razvrstitve tc besede in posameznih njenih pomenov po prostoru.
Čeprav je Bezlaj pri svojem raziskovanju slovenskega besedja po pravilu izhajal i z bogatega Plctcršnikovega slovarja, se da ugotoviti, da seje pri besedah gorica in zorica opiral na druge vire. Sam je pripovedoval, daje besedo zorica prevzel iz be-
ftpsl. *-zord (k ide. *g hordh- 'umfassen, umzäunen, umgiirten') je ohranjen v rus. zoród/zarod in ozoród 'stog, ogorožennoe mesto dlja stoga', ukr. ozoród, blr. azaród 'sušilnica'; prim. Se lit. Idrdas 'stavba /a sušenje lanenih glavic, graha', let. zärds 'priprava za suSenje graha in lanenega semena', lit. iiirdis 'staja /a živino', sipi. sardis 'ograja, plot'. Bezlaj je domneval, daje tudi sin. nekoč poznala besedo i/ tega korena, ki jo je rekonstruiral kot *o-zradja (Eseji, 145) oz. *zraja (sin. j < psi. *dj, prim. Eseji, 146), oboje i/ psi. *(o-)zord-ja. l'o Be/.lajevem mnenju spominja besedotvorno razmerje med "o-zord-r, in *-zordjn na tistega med sin. grad (<*gordb) in ograja (<*o-gordja).
7 F. Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika IM-./, Ljubljana 1976,163, s. v. gorica.
sedne zbirke iz Ribnice na Pohorju,8 ki je pri pisanju tega članka nisem mogla najti in preveriti zapis, kar bi bilo toliko pomembneje, saj besede ni bilo doslej mogoče izslediti v nobenem živem govoru ali kakem drugem pisanem viru. Iz nadaljevanja pa bo razvidno, daje najverjetneje v (določeni) fonetični in genetski zvezi z gorico. Temu v prid bi bilo, daje zorica izpričana samo enkrat, in to na areału, kjer je gorica normalna, in da vzporednico s prav tako nepričakovano glasovno spremembo na besednem vzglasju najdemo v redki in ozko lokalizirani obliki za tpn. Dvorec, nem. Schwarz, na avstrijskem Koroškem.9
Poleg že po Bezlaju upoštevanih pomenov besede gorica, tj. 'ograjen prostor za svinje' in 'prostor za hišo', izpričanih v okolici Maribora, v Dravogradu in Li-beličah, navaja že Pleteršnikov slovar (1,233, geslo gorica) predvidljiva pomena ('das Berglein, der Hügel' in 'der Weinberg'), ki se kot očitno manjšalna vežeta na sam. gora, in nepredvidljive pomene, tj. tretjo pomensko podskupino: a) 'der Hofplatz', ß) 'der Hofplatz vor den Ställen' (Bela krajina), npr. tudi (pomensko) zožitev v besedni zvezi ovčja gorica 'der Schafhof (Caf), in končno y) 'der Marktoder Dorfplatz' (Caf).10
Besedo gorica (s kvalifikatorjem narečno) v pomenu 'ograjen prostor okrog kmečke hiše in gospodarskih poslopij' potrjuje tudi SSKJ (1,248) skupaj s pona-zorilom iz Prežihovega Voranca (pozimi stari Munk ni zapuščal svojega bivališča, Munkove bajte na gorici Munkove domačije), in to kot koroški dialektizem. Iz sodobne dialektološke literature besedo gurica (< gorica) v pomenu 'dvorišče' večkrat omenjata P. Zdovc tudi z območja Poljancev (JV del Podjune)" in L. Karničar v
H Po kraju, od koder je beseda, bi šlo morda za besedno blago, ki bi ga utegnil zapisati eden izmed bratov Miklavec (s psevdonimom Pohorski).
9 Na avstrijskem Koroškem so trije top. *DvorbCb, a samo za Dvorec pri/na Radišah, nem. Schwarz (in redkeje Höflein), je po podatkih P. Zdovca, Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem, Dunaj 1993, 44 in 195, v rabi več (pogovornih) oblik, pogosta Dvdrc in redka narečna oblika Žborec/Žbdrc. V imenikih se ta kraj pojavlja kot Svare, Švarc, Na Žbarci (Leksikon občin kraljestev in delel zastopanih v državnem zboru, izdelan po rezultatih popisa ljudstva dne 31.grudna 1900. Izdala c.kr. Centralna statistična komisija. V. Koroško. Na Dunaju, 1905. Tiskala in založila c.kr. Dvorna in državna tiskarna; Spezialortsrepertorium der Oesterreichischen Länder, bearbeitet auf Grund der Ergebnisse der Volkszählung vom 31. Dezember 1910. Herausgegeben von der Statistischen Zentralkommision. V: Kärnten. Wien 1918, Verlag der Staatsdruckerei; Slovenska Koroška. Seznam krajev in politično-upravna razdelitev, dr. Luka Sienčnik in dr. Bogo Grafenauer. Izdal in založil Znanstveni inštitut, Oddelek za meje v Ljubljani. Ljubljana 1945; Seznam slovenskih in nemških imen koroških krajev. Samozaložba. Celovec 1963). Etimološko gre za *dvorbCb (k * dvor t, 'Hof), »dessen alte lokale ma. Aussprache als ivor(e)c zu dt. Schwarz führte:' (Prim. H. D. Pohl, Kärnten: Deutsche und slowenische Namen. Oesterreichische Namenforschung 20 (1992), 11 in 22, in E. Kranzmayer, Ortsnamenbuch von Kärnten II, Klagenfurt 1958, 203).
10Navedeni pomeni besede gorica niso določljivi po krajih, ampak samo po virih; povzeti so po U. Jarnika, Versuch eines Etymologikons der slowenischen Mundart in Inner-Oesterreich, Klagenfurt 1832, in po Cafovih slovarskih zapisih, zato izvirajo s Koroškega in verjetno Štajerskega. Bezlaj jo po Štreklju umešča na prostor okolice Maribora, Dravograda, Libelič. Pomen gorica 'dvorišče' je za Libeliče potrdila tudi Nataša Hribar, študentka Pedagoške fakultete v Mariboru.
11 P. Zdovc, Die Mundart des südöstlichen Jauntales in Kärnten. Lautlehre und Akzent der Mundart Poljanci. Oesterreichische Akademie der Wissenschaften. Philologisch-historische Klasse. Schriften der Balkankommision, Linguistische Abteilung XX, Wien 1972, 54, 100, III.
svoji monografiji12 na mestu kjer podaja sinonimne pare, med njimi tudi sinonimni par v pomenu 'dvorišče': na huri.c < na gorici (Obirsko/Ebriach) in na dbó:ri (Sele/Zell), in jih razlaga, da izvirajo iz dveh komunikacijskih prostorov, tj. iz Pod-june za Obirsko in iz Roža za Sele. Po ustnih podatkih se beseda gorica v pomenih 'dvorišče' in 'raven prostor sredi vasi' (inform. Lajko Milisavljevič) še uporablja na Zilji, v Rožu pa samo v pesmi.11
Tudi v koroških ljudskih pesmih14 se pojavlja beseda gorica 'dvorišče': Tako je v opombi k pesmi Je komej nuoč storiva se (Je koinej nuoč storiva se, /sam stopou na gorico, /sam slišou drujga puabča, /k je k moji dečvi juckou.) na pomen 'dvorišče' izrecno opozorjeno in pomensko enako je gorica rabljena v različicah te pesmi Nezvesto deklico je zasačil, Tovariš bo bolezen spoznaval, jaz jo ozdravljal (iz Podgorjan, danes Podgorje v Rožu, nem. Maria Elend). Beseda gorica nastopa še v drugih pesmih, a ni pomensko posebej raztolmačena, npr. v pesmi Spominjata se iz St. Lenarta (Je do vaške gorice /Poglajtava me, /Pa še pošla kni mogva /Pozabili me.), v kateri določeno negotovost glede pomena gorice zbuja samo dejstvo, da ima njena različica iz Gornjega Roža (Do vašče hore /Sem sprejemava ha, /Pa še vender ne moreni /Pozabiti ha.) na istem mestu besedno obliko gora. Glede na sobe-sedilo (do vaške gorice) smemo tudi v tem primeru izhajati iz pomena 'Dorfplatz' in dopustiti, da se je nemanjšalna oblika do vašče hore pojavila šele sekundarno in v okolju, ki besede gorica v tem pomenu ni (več?) poznalo. Pomensko dvoumna bi bila lahko tudi gorica v pesmi Vojak iz Borovelj (Na Vaščoj Horici / Pa rastjo rožiči, / Pa raste krompir, / Ha bo jiedov žovnir.), če se ne bi pojavljala v šaljivem besedilu in v besedni zvezi na vaščoj horici.
Tudi v treh krajih zgornjesavske doline, ki so genetsko, tj. naselitveno (Kranjska Gora, prv. Borovška vas, Rateče), ali pa komunikacijsko (Podkoren) povezani s Koroško,15 se z besedo gorica označuje 'prostor pred cerkvijo' oziroma z besedno zvezo na gorici 'središče vasi, koder so napajali živino'. Iz geomorfoloških razlogov (ravni prostor), se etimološka /.veza z gora16 ne zdi verjetna in imamo najver-jetne opraviti z izosememom, ki se navezuje na koroški prostor.
I21.. Karničar, Der Obir-Dialekt in Kärnten, Wien 1990, 15,29, 189.
13	Podatek je dal Lajko Milisavljevič (Ljubljana).
14	Primeri so vzeti i/, nasledn jih zbirk: I ) Koroške slovenske narodne pesmi. Nabral in za moški zbor postavil Zdravko Švikaršič. Ponatisnila /.KOS v Ljubljani 1991, zvezek II; 2) Karel Štrekelj Slovenske narodne pesmi, 2. zvezek, št. pesmi 1967. Izdala in založila Slovenska Matica, Ljubljana 1900-1903; ponatisnila Cankarjeva založba, Ljubljana 1980); 3) Narodne pesmi koroških Slovencev. Zbral in na svetlo dal J(anez) Scheinigg, Ljubljana 1889: Založba Kleinmayer / Bamberg. Povečan in s predgovorom opremljen odtis izdaje, ki je izšla leta 1889 pri založbi Kleinmayer / Bamberg v Ljubljani. Lastnik/izdajatelj/ in založnik; Krščanska kulturna zveza. - Celovec 1980. I. oddelek, 45 (št. 40); 4) Vascit pr Zile (Ziljska svatba v pesmi, besedi, plesu in glasbi. Mešani pevski zbor SPD »Rož« Šentjakob v Rožu pod vodstvom Lajka Milisavljeviča, koncertna knjižica za sezono 1976/77).
15	Krajevni leksikon Slovenije I. Ljubljana 1968, 117 in 118 (Dalje KLS).
"'A. Mclik, Slovenija, Geografski opis, 1 Splošni del, Ljubljana I9632, 494, objavlja fotografijo »gorice« i/ Podkorena in pod njo: »Gorica se imenuje središčni prostor z vodnjakom tudi v Ratečah in Kranjski gori. Tu napajajo živino in še za marsikaj so v starih časih hodili semkaj.« D. Čop, Imenoslovje zgornje savskih dolin, Ljubljana 1983 (Diss., tipkopis), navaja to besedo na več mestih: na gorice »del
Ta izosemem sega še v Rezijo, tako da gurica pomeni 'vaški trg'17 (V Bili, Korito, Solbica). Nejasno je, ali gre za izvorno isti element v poimenovanjih za 'vaški trg' ponekod po Krasu18 ali pa gre za homonim h gorica (gora), saj gre včasih za - glede na širšo okolico - privzdignjen prostor, čeprav ne zmeraj za najvišjo točko v vasi.
Iz gornjega/povedanega lahko povzamemo, da je beseda gorica v navedenih pomenih ('dvorišče' in iz tega 'Dorfplatz') znana predvsem iz Podjune in Zilje in da sega na eni strani v zgornjesavsko dolino in Rezijo, po drugi pa v dravsko dolino do Kamnice in Selnice, tj. v severnoštajersko narečje. Ker je bila gorica izposojena tudi v štaj.-nem. kot Goritze/Görz/Gurz/Gritze 'umzäunter Platz für Schweine',19 bi lahko celo domnevali, da je bil areal tega pomena na severu večji od današnjega. Vprašanje pa je, ali je bil arcal tega semema nekdaj širši tudi južno od današnjega, ali pa se je samo razširil od severa, npr. gsrjca / griče (nekdaj) 'ograjen prostor navadno ob hlevu za izpuščanje svinj'20 (Zadrečka dolina), ali pa seje glede na or-
Kranjske Gore« (113, 118) in na уапсз »del vasi v Ratečah«. Informacijo, daje beseda znana v tem pomenu v vseh treh naseljih, je ustno potrdil tudi g. Vid Čeme iz Kranjske Gore. V njegovi knjigi Borovika ras, 1992, so za Kranjsko Goro navedeni naslednji podatki: daje neki plemenitaš, Henrik po imenu, z ženo Wezalo/Wezelo (Vesela) imel v 11. st. v Kranjski Gori utrdbo in posestvo (32; lokacija ni navedena), da se je kranjskogorsko sejmišče (druga nedelja v oktobru) »raztezalo ob glavni cesti skozi vas od Bobkove hiše, mimo cerkve pa tja do Lukca« (67) in prav tam tudi navaja, »daje bil tržni steber nameščen na vzhodni strani cerkve, izven železne ograje, v bližini vhodnih stopnic. Z vzvišenega /idu ograje, tik ob stebru je po nedeljski maši občinski sluga javno razglašal razne oblastvene odredbe in ukaze.«
17 H. Steenwijk, The Slovene Dialed of Resia. San Giorgio. Studies in Slavic and General Linguistics, Vol.18., Amsterdam 1992, večkrat navaja besedo *gorica, zlasti v tekstu 19 (Carnival) na 204-216, npr. T. ed: somo wodfli plesal ta-na gurko (204), ni so plesali ta-a gurici, ni so spalali wsó gurko (205), a kot samostojno geslo v slovarju manjka, prim, geslo piinčak (bila punčaka gurica judi »the square was full of people«; 300). Akad. M. Matičetov mi je posredoval rezijansko varianto pesmice Pleši, pleši črni kos, kjer se v verzu Pà naš kus je se nah'zal/law ti jâwravi gurice/ (Pesem iz Rezije, revija Dan IV/6, Trst: junij 1974) omenja tudi beseda gorica. M. Matičetov mi je rekel, daje v besedni zvezi podan napačen predlog (law) namesto »edino pravilnega na. Pač zaradi razrahljanega stika z domom in domačo gavorico. Doma v njegovi vasi Bili /.a pusta plešejo na gorici, zato je podoba realna: ples tudi v nebesih!«. Prim, tudi R. Dapit Aspetli di cullura resiana nei nomi di luogo (1. Area di Solbica/ Stolvizza e Korito/Coritis), 1995, 82: »L'appellativo dial. f. yoricä (Kon.to/Coritis), orka (Solvica/ Stolvizza) significa 'piazza del paese'«.
'"Tudi za to informacijo se zahvaljujem akad. M. Matičetovu. Z gorico označujejo osrednji vaški trg npr. v Dolenji vasi pri Senožečah (KLS 1/307), vendar pa samo starejši ljudje, medtem ko mlajši uporabljajo Na placu, kar je potrdila tudi mag. Sonja Horvat. Podobno je tudi v Skopem (KLS 1/334), vendar je težava v tem, daje tako poimenovani del vasi tudi z geomorfološkega vidika nekoliko privzdignjeni del pokrajine, čeprav ne nujno najvišji del naselbine. Tako trenutno ni mogoče popolnoma razmejiti morebitnih homonimnih tvorjenk (h gora ali k dvort>).
14 K. Strekelj, Slovanski elementi v besednem zakladu štajerskih Nemcev, ČZN 6, Maribor 1909,12, navaja, da gorica v mariborskem okraju še pomeni 'Hofplatz um das Wohngebäude und um die Ställe, mit Obstbäumen besetzt, vielfach als Schweinetummplatz benützt' in daje iz tega pomena razviden tudi pomen ovčja gorica 'Schafhof ali celo gorica 'Markt-, Dorfplatz'. Prim, še: Bärbel Müller, Zur Typisierung des Einflusses slawischer Sprachen auf den Wortschatz der deutschen Sprache dargestellt am Beispiel des Bairiscli-Oesterreichischen. (Diss.), Berlin 10. 3. 1971 / tipkopis, 207.
20 Prim. P. Weiss, Teorija in praksa slovenskega narečnega slovaropisja (Primer govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami), Doktorska disertacija, Ljubljana 1994, 303.
ganizacijo funkcionalnih zemljišč okrog kmečke hiše lahko sporadično pojavljal na različnih koncih, prim, belokranjski primer, zapisan v Pleteršniku. Že po sedaj navedenih, čeprav še fragmentarnih podatkih, lahko opazimo, da so tudi pomeni porazdeljeni po določenem pravilu, in to pomen 'ograjen prostor za svinje' sega po ustnem zagotovilu dialektologinje Z. Zorko do Lovrenca na Pohorju, od tam proti zahodu pa začenja prevladovati pomen 'dvorišče', ki nato preide v pomen 'osrednji prostor v vasi, prostor pred cerkvijo'.
Za osvetlitev razvojne zveze med posameznimi pomeni in glasovnimi oblikami besede gorica je pomembno Karničarjevo opozorilo na sinonimni par na dbô: ri -na hurùc 'na dvorišču', pri čemer je prvi člen nedvomna predložna zveza *na dvore (k dvor 'dvorišče'), poleg tega pa tudi nelocirani sam. gorišče, ki pomeni isto kot gorica (prim, tretjo pomensko podskupino) in ki gaje Pleteršnik (I, 233) povzel po Cafovi besedni zbirki. Poleg tega je treba opozoriti tudi na enake pomene, ki jih združuje hrv.-kajk. beseda dvorišče (gl. sp.) in zaradi cesarje etimološka zveza med besedo gorica in dvor-išče (k psi. *dvorh) več kot verjetna.
V sodobni slovenščini obstaja beseda dvor tudi kot simpleks, in to ne samo v danes osrednjem pomenu 'veliko, razkošno grajeno poslopje, vladarjevo bivališče' (iz tega tudi 'vladar s člani družine in najožjimi sodelavci'), ampak tudi v starejših ali celo zastarelih pomenih 'kmečko dvorišče' in 'ograjen prostor ob hlevu za izpuščenjc živine' ter 'dom, hiša' (SSKJ I, 186). Med popisi stavb, zemljišč in orodja za hlevsko živinorejo je V. Novak21 zelo nazorno opisal tudi realijo, ki se poimenuje z besedo dvor: »na zadnji strani svinjaka so bila vrata, za svinjakom je bil ponavadi ograjen prostor za prašiče, imenovan dvor (vzhslov.), dvorina itd.« Pri tem naj še posebej opozorim, da Novak navaja tudi sam. dvorina, ki ga - kolikor vem - ne pozna noben sin. slovar, pač pa besedo poznamo i/, drugih slovanskih jezikov in iz onomastike. Nekoliko preseneča, da Pleteršnikov slovar (I, 190) besedo dvor predstavlja samo kot 'Hof' (cesarski dvor/sodni dvor in nebeški dvor v pomenu 'neko zvezdje, v katerem so zvezde v krog postavljene', kar predstavno izhaja iz vaškega okolja) in novoknj. dvorec kot 'das Gehöfte', 'der Palast'. V slovnici A. J. Murka22 lahko v poglavju št. 10 (Notwendigste Wörter, welche beim Sprechen am meisten vorkommen) med besedami za poimenovanje delov hiše preberemo, da der Hof pomeni 'dvor, dvorifhe', in tudi M. Pohlin" je v svojem slovarju navedel dvor -a v pomenu 'der Hof, aula', besedo dvorishe -a pa v pomenu 'Hof, area'. Iz starega prekmurskega pismenstvaje V. Novak24 sistematiziral pri sam. dvor štiri pomene: a) 'dvorišče', ß) 'gospodarska poslopja', y) 'dvorec' in б) (ekspres.) 'nebesa', medtem koje K. Štrekelj2"1 predstavil dvor kot 'stabulum' in diiór kot 'Schafstand' (na Krasu)
21	Gospodarska in družbena zgodovina. Zgodovina agrarnih panog I, Ljubljana 1970, 361: Oddelek: Hlevska živinoreja.
22	Л. J. Murko, Theoretisch-praktische slowenische Sprachlehre für Deutsche, Griit/. 1832.
21 Tu mahi besedishe treh jesikov. Faksimile prve izdaje, Dr. dr. Rudolf Trofenik, München 1972.
24 Slovar stare knjtžne prekmurSiine. Poskusni snopič, Ljubljana 1988, 33.
2SK. Štrekelj, Slovanski elementi v besednem zakladu štajerskih Nemcev, ČZN 5, Maribor 1908, 101, in Morphologie des Görzer Mittelkarsldialekles, SBWA CXIlI/1, Wien 1887, 16 (390).
ter dodal, da je to pač najbliže prvotnemu pomenu 'das Geschlossene, Eingefriedete'. K temu lahko dodamo nareč. dar (a-jevska barva polglasnika) 'ograjen prostor pri svinjaku' (Grosuplje, inform. Jaka Müller), dvour 'dvorišče' (Suhi Vrh na Goričkem, inform. Metka Horvat).
V literaturi o sin. gospodarski zgodovini je beseda dvor rabljena v več kontekstih (večpomensko?), vendar pa že precej terminologizirano, saj večinoma pomeni različne tipe gospodarskih enot, ki jih pobliže lahko določi določilo: tako npr. (gospodov) dvor 'različno veliko gospodarsko enoto, ki je pripadala (fevdalnemu) gospodu, in je lahko obsegala od 2 do 40 kmetij', dalje živinorejski dvor 'sirnica', desetinski dvorec itd.26 Verjetno je prav iz takih pomenov besede dvor, zlasti iz prvega, treba izhajati tudi pri razlagi večine razmeroma mladih slovenskih toponi-mov Dvor in Dvorec, saj so le redki v virih registrirani pred letom 1400,27 pa še ti večinoma z nem. Hof. Vendar lahko kljub temu domnevamo nepretrgano rabo slovenskega poimenovanja dvor '(kmečki) dvorec' do današnjih časov, če sklepamo iz top. Dvorje, Zadvor, Pridvor, Preddvor, Podvor itd., ki izkazujejo tudi tipično onomastično besedotvorje. Iz drugih pomenov sam. dvor pa bi ostale sledi lahko predvsem v mikrotoponimiji.
Povzetek: Sam. dvor je v (zgodovinskem razvoju sin. jezika) lahko pomenil naslednje: a) 'hiša', ß) 'hiša z gospodarskimi poslopji, posestvo', y) 'dvorišče, prv. verjetno ograjeno', б) 'ograjen prostor znotraj dvoriščnih površin kot staja za drobnico (ovce), svinje ipd.'
SLOVANSKA PRIMERJALNA BAZA: Psi. sam. *dvorб, ki je bil prvotno morda srednjega spola, se po etimološki literaturi28 enoumno izpeljuje iz ide. korena *dhuer/*dhuor- in se šteje za prasorodnega s sti. dvämm 'vrata, duri', stperz. du-vara- 'isto', lat .forum 'sprednje dvorišče, trg' in let. dv ars '(stranska) vratca'. Z njim je etimološko zvezan tudi psi. *dvbn> 'vrata'. Zaradi v slovanskih jezikih pogostih predložnih zvez, kot so na dvoré 'zunaj', na dvorb 'ven', sb dvora 'noter (v stavbo); stran z dvorišča', se domneva, da bi najstarejši pomen tega samostalnika lahko opisali kot 'zemljišče/prostor za vrati, z vrati zaprt prostor', prim. slš. dworowy dom 'dom s uzavretym dvorom',29 saj se pojem 'zunaj' rad opisuje s pojmom 'vrata', na to pa kaže tudi vzporedni pomenski razvoj pri psi. sam. *ula/*ulica '*ulica', arm. uł 'cesta', na katerega je opozoril J. Rozwadowski.30
26Prim. B. Grafenauer, Zgodovina Slovencev, Ljubljana 1979, 166-168: Organizacija zemljiškega gospostva. Dvori in kmetije.
27 Morda je tudi top. Dornice (AS 106/B2), ki ga H. Freyer, Alphabetisches Verzeiehniss aller Ortschafts- und Schlösser-Namen des Herzogtums Krain, Laibach 1846, 19), navaja kot sin. Dórenze (nem. Dornze/Dorenze) in ki ga ni bilo pred letom 1500 (prim. M. Kos, Gradivo za historično topografijo Slovenije /za Kranjsko do leta 1500/ 1: A-M, Ljubljana 1975, 118). Prim. 5e T. Unger-F. Khull, Steirischer Wortschatz als Ergänzung zu Schmellers Bayrischem Wörterbuch, Graz 1903, 184, ki i/.vaja Diirnitz < *dvornica in besede ne šteje samo za alpsko.
2sPrim.: Etimologičeskij slovari, slavjanskili jazykov 5, Moskva 1978,169-70; Słownik prasłowiański 5, Kraków 1984, 130-134.
14 Prim. Historicky slovnik slovenskiho jazyka I: A-J, Bratislava 1991, 334, s. v. dvor.
30Studia nad nazwami wód słowiańskich, Kraków 1948, 219-220.
Sam. dvorh, ki spada v temeljni besedni fond, je ohranjen v vseh slovanskih jezikih, prav tako tudi številne tvorjenke. Od etimoloških slovarjev prinašata največ slovanskih vzporednic moskovski in krakovski slovanski etimološki slovar, s. v. dvori>, iz katerih sem večinoma izhajala, in ju dopolnjevala le tam, kjer za pričujočo razpravo niso izčrpali narečnih in zgodovinsko zabeleženih besednih oblik:
S t c s I. dvorh pomeni 'aula, domus'; big. dvor 'nezazidan, navadno ograjen prostor v neposredni bližini hiše ali med več stavbami', 'prostor in stavbe skupaj', 'samostojno kmečko gospodarstvo v fevdalizmu, ki ga vodi ena družina/rod',31 demin. dvorec / dvorce in avgrn. dvdrište\ mak. dvor 'dvorišče; (carski) dvor', nareč. tudi dvor 'hiša sploh' in 'ograjen prostor okrog hiše', demin. dvorce 'ograjen prostor okrog hiše' in dvorišče.12
Pomensko in tvorbno raznovrstno je srb. in hrv. gradivo: s r b. dvor dvora 'palača, imenitnejša hiša v vasiVplemiška hiša' in tudi 'dvorišče' (Kosmet, zahodna Bačka: tu tudi v leksikalizirani zvezi stražnji dvor 'gnojišče'), dvori š te, demin. dvorne 'odprt prostor za svinje, obora' (zahodni Srem);33 hrv. nareč. dvôr -à 'ograjen prostor pred hišo, dvorišče' z redko tvorjenko dvorina pejor. 'dvor',34 dvor -a 'staja (za govedo in ovce, mezge in konje), hlev' (Vodice, Buzet, Sovinjsko polje),35 nadalje pomeni hrv.-kajk. dvor -a tudi 'ograjen prostor za domače živali, dvorišče', demin. dvoriček 'villula', tvorjenka dvorišče pa združuje 5 podpomenov, in to a) 'ograjen prostor ob hiši, area, concinno', ß) 'ograjen prostor za domače živali (navadno perutnino)', y) 'odprta terasa za sprehode, trg', б) 'preddvorje cerkve' in e) 'preddvorje pri hiši/dvorcu, atrij'.16
Č. dvitr dvoraJ-u, s 1 š . nareč. dvor pomeni a) 'nezazidan, (navadno) ograjen prostor pri hiši' (z zvezami zadni dvor 'del dvorišča pri gospodarskih poslopjih' /Trnava/, koscelni dvur 'prostor okrog cerkvc' /Levice/, ß) 'posestvo', 'površina 16 kvadratov travnikov, ki pripadajo selišču' (Liptovsky Mikulaš), nareč. demin. dvorec pa pomeni 'ograjen prostor za perjad (na JZ)': (ve dvorci sedčtvali v noci husi), 'ograda za svinje pri hlevu';37 g 1. dwór, d 1. dwór, p 1 b. dör 'kmetija, pristava, podeželski dvorec', p o Ij. dwór dworu 'isto'.
V s i r. pomeni dvor 'bivališče, hiša, selišče' in 'prostor zunaj hiše', sodobni narečni slovar38 pa za dvor ugotavlja IS pomenskih podskupin, od katerih naj navedem naslednje a) 'hiša, tudi skupaj z družino, ki živi v njej, družinsko gospodarstvo', ß) 'prostor med hišo in gospodarskimi poslopji', y) 'del stanovanjske hiše za živino (konje in krave, ne pa drobnico), hlev', б) 'prizidek za živino, navadno na
11	Rečnik na bolgarski ezik lil, Sofija 1981, 604.
12	Rečni k nn niakedonskata narodna poezija II, Skopje 1987, 31 -33, 34.
"G. Vukovič, Terminologija kuce i pokučstva u Vojvodini, Novi Sad 1988, 92, 93-4.
,4 B. Jurišič, Rječnik govora otoka Vrgade II, Zagreb 1973,53.
15 Prim. P. Skok, ERHSJ 1,465.
њ Rječnik hrvatskega kajkav.skoga književnog jezika I. JAZU. Zagreb 1984, 526-528.
17 Slovnik slovenskych mireči 1: A K, Bratislava 1994,420 s.v. dvor.
,8Slovar russkix narodnyx govorov VII, Leningrad 1972, 294d.; Dalb, Tolkovyj slovarb iivogo velikorusskogo jazyka 1: A-'/., Moskva / Russkij ja/.yk 1978, 423.
zadnji strani hiše (prim, sinon, krytyj dvor / Smol./ ), e) 'prostor za živino pri hiši, staja' in 'ograjen prostor znotraj ograde za konje' (prim, sinon, oîkrytyj dvor 'goro-dbba' / Smol. / ), za tvorjenko dvorec -rca pa 10 pomenskih podskupin, med njimi '(velika) hiša', in mnogo pomenov za različne namestitvene prostore za živali, npr. 'topel kravji hlev, prizidek za živino', 'ograda na dvorišču za živino ali svinje (Smol.), dvôrec/dvoréc 'dvorišče za hišo za živino' (Nižegor.), demin. dvorôk -rkâ , demin.-hipokor. dvoreček / dvoriček (dvoriček dlja lošadej, dvoriček malenbkij), dalje dvorišče 'zemljišče za gradnjo; prostor, kjer je bil nekoč dvor', dvôrik 'naselje z več dvori' in 'topel kravji hlev'.39 Se posebej sta za to razpravo pomembni tvor-jcnki, ki se (in to obe skupaj!) pojavljata samo še na sin. in sh. prostoru: dvôrica 'dvor' (Rjaz.) ter dvorina 'hiša (tudi skupaj s poslopji)' (Kaluž., Kostrom., Vjat., Nižegor.) in dvorinči 'zemljišče, na katerem sta hiša in dvorišče' in 'ograjeno zemljišče'. V u k r . pomeni dvir dvoru 'dvorišče, prostor ob hiši, obdan z ograjo; hiša, selišče', nareč. 'velika hiša, dvor', b 1 r. dvor tudi 'dvorišče' (prim, še tvorjenke nad-vorak, padvorak, padvore) in demin. dv o ryk / dvaréc 'koteč v hlevu' (poleg zasad, adryna, barkan, zagarad, peragarod).40
Povzetek: Iz podanega besednega gradiva je razvidno, da se beseda dvor v slovanskih jezikih pojavlja najpogosteje v pomenu a) '(ne-)ograjen prostor okrog hiše, pred njo /tj. dvorišče/ ali za njo', ß) 'tak prostor skupaj s hišo in gospodarskimi poslopji > (kmečko) selišče, posestvo', y) 'manjši ograjen prostor pri hiši, lahko tudi znotraj večjega ograjenega prostora, ki se uporablja kot staja za posamezne vrste domačih živali, najpogosteje za svinje > hlev / zagrajen prostor v hlevu' б) 'ra-ven/neporaščen prostor sredi vasi (pred cerkvijo) > trg' (sin. nareč., hrv.-kajk., slš.) in e) 'gnojišče' (sin., hrv.).
POJASNILO GLASOVNEGA RAZVOJA: K. Štrekelj41 navaja, da v med so-glasnikom in o/r izpada, prim, gvozd > gozd, stvoriti > storiti, in da se skupina vo razvija > gvo, prim. dial, zvôn > *zgvôn > zgon in dvor > *dgvdr > *dgôr > gor (besedo navaja brez pomenske določitve, čeprav smemo domnevati, da bi se pri tem lahko opiral tudi na Pleteršnikov slovar). Drugih pogojev (npr. naglasnih, kolikost-nih ipd.), ki bi vplivali na ta glasovni razvoj, posebej ne določa.
F. Ramovš42 je v zgodovinski slovnici obširno obravnaval obnašanje u v različnih glasovnih okoljih v slovenskih narečjih, in to od izpada v vsaj dvodelnem soglasniškem sklopu (prim, storiti < stv- < '^sr,tvorili) ali odvisnosti od vrste naglasa na desnem samoglasniku (npr. tür < * tvorb, R.cd. tvora < * tvora, sekundarno tudi tora in na dor < na dvonr, zglede za slednje navaja iz dolenjskih, rovtarskih,
39I/. gradiva ne izhaja nedvoumno, da tli pripona -ik daje deminutivni pomen, ampak morda samo podobnega tistemu, ki ga F. Miklošič, Vergleichende Grammatik der slawischen Sprachen: Stammbildungslehre II. Heidelberg 19262, 246-253, navaja ob tvorjenkah iz drevesnih poimenovanj: bor i k h 'borov gozdič', *berzikr, 'brezov gozdič', tj. da dvorik morda pomeni 'prostor, kjer je dvor'. Prim, še A. Šivic-Dular, Besedotvorne vrste zemljepisnih imen, Obdobja K), Ljubljana 1989, 229-244.
40	Leksika Palessja it prastary i čase. Akademija navuk belaruskaj SSR, Instytut movaznaüstva imja Jakuba Kolasa, Minsk 1971. 169-176: pogl. Nazvy dvara, in poimenovanja za kotec/hlev (183).
41	K. Štr ekelj, Historična slovnica slovenskega jezika, Prevalje 1922, 132, prim, poglavje: Kako se menjavajo soglasniki po mestu v besedi in kako vplivajo drug na drugega.
42Historična gramatika slovenskega jezika. II: Konzonantizem, Ljubljana 1924, 136d. J. Rigler, Juinonotranjski govori, SAZU 13/7.1 jubljana 1963, 165, govori le o prehodu zvo > zgo.
rezijanskih, gorenjskih in koroških govorov, tj. iz Borovnice, Raščice, Horjula, Črnega vrha, Poljan, Rezije, Bohinjske Bele, Zilje, Roža) do prehoda u > b (npr. v položaju levo od i < *i/*y, e < *e/*e/*ę, v sklopu vi: okolica Tolmina, Kobarida, Bovca, ziljska dolina; v sklopih vl/zv/dv v Rožu; sporadično tudi drugod). Poleg tega Ramovš (160-161) obravnava tudi poseben glasovni razvoj sklopov zv, dv > zg/y, *dg,*3 ki je značilen za govore, kjer g prehaja v ft/uo. Pojav44 ponazarja z narečnimi in pismenskimi izpričbami treh besed, kjer je bil opažen: prehod *zv- > zg- v psi. *zvoiiö (in izpeljankah): zgûn (Borovnica), zgûn (Raščica), zyûn/zyonc (Notranjsko, Kras, Goriško), zJum (Rezija, toda V Bili/San Giorgiu zwün, R. ed. zwóna, inf. zwunât 'zvoniti'45), zgçnc (Zilja). Prehod *dv > *dg > g pa Ramovš ponazarja z *dvorh: dolenj. sam. gçrgçra 'kup gnoja' in sam. zgôrzgçra, M. cd. nę zgôr 'tisti del dvorišča, kjer je gnojišče' (Vinice pri Sodražici), pri čemer slednjega pojasnjuje iz prv. predložne zveze *iz gçrcr, in s *pod-vora: kraško/goriškopodyóra »die Pflugschleife«.
Drugačno etimološko razlago sam. gor góra 'kup gnoja' je podal F. Bezlaj:46 izhajal je iz psi. *gvori>, prim.gvon, »vodni mehurček, bula, tvor«, in ga dalje povezal s sin. güra »nekak gumb iz smole« (dolenj.) (< *gvora) in (s pridržkom) tudi s top. Goropeke (< *gvoropek-). Čeprav natančne arealne ploskve za pomen 'gnojišče, gnoj' ta hip še ni mogoče prikazati, pa ji je vendarle mogoče slediti in sliko dopolniti zlasti za prostor vzhodno od lokacij, kijih navaja Ramovš, oziroma prostorsko precizirati Pleteršnikovo oznako »dolenjsko«. Gradivo v pomenu 'gnojišče': gor, M. ed. na gori (Vintarje pri Svetem Gregorju; vendar pa poznajo hkrati tudi besedo dvor, M. ed. na dvori 'dvorišče'); dœr d(>ra, M. ed. na dvori (Velika Račna, inform. Ivanka Sircelj-Žnidaršič; besede dvorišče ne poznajo); d gar (a-jevski polglasnik), M. ed. na dguori (Mala vas na Dobrepolju, inform. Pavle Zni-daršič); d gar (Brezovi Dol, inform. Jože Kastelic)* gnar, T. ed. na gnar, M. cd. na gnóra (Vrh pri Križu, inform. Marija Kastelic, roj. Zaletelj); dgor dgora (Podhosta pri Dol. Toplicah, inform. Marjana Pečaver; lodixplac 'dvorišče' < nem. Platz)', dgor dgóra, M. ed. na dguor, dvonček 'majhno / svinjsko gnojišče' (Vavta vas, inform. Janez Dular; besede dvorišče za označevanje '(ne-)ograjenega prostora okrog hiše' nimajo, ampak uporabljajo samo besedo vrt/pred hišo/okul hiše)', dgor dgora in manjšalnica dvoriček47 (Uršna sela, inform. Elka Brdavs, roj. Jakše); dvar (okolica Semiča, inform. Lovro Malnarič; za 'dvorišče' se uporablja beseda dvorišče)', dvor
43	Razvoj v zy- velja le v govorih, ki poznaja spirantični y < v vseh položajih.
44	Prvi je na pojav opozoril S. Škrabec, Erlauterungen und weitere Erwägungen, Jezikoslovni spisi 1/4, Ljubljana 1919, 571.
44)blike iz kraja V Bile/San Giorgio so povzete po knjigi H. Steenwijk, The Slovene Dialect of Resia: San Giorgio. Studies in Slavic and General Linguistics, Vol. 18, Amsterdam 1992, 254.
46F. Bezlaj, Opyl raboty nad slovenskim etimologičeskim slovarem, Voprosy jazykoznanija 4, 1967, 52 in Etimološki slovar slovenskega jezika I: A-J, Ljubljana 1976, 162.
47 Pleteršnik v svojem slovarju te tvorjenke ne navaja, prav tako ne manjšalnega 'Jvoričali *dvorik. Primerjamo lahko slš. nareč. demin. dvoriček (Okolo domšoka mamo aj maly dvartk.) k demin. dvortk, r. (17. st.) dvôrik -ika 'male podwórze, podwórko', ukr. dvörik -ka (18. st.), bir. dvöryk -ka 'podwórze, podwórko'. Tu opozarjam na številne primere dvakratnih deminutivnih tvorb na -ii'A v Ozlju: fantičA / grahrienk / roiičtk (prim. S. Težak, Ozaljski govor, H D/. V, 1981, 203d.).
(Podčetrtek, inform. Ana Koritnik); dvor dvora v pomenih 'dvorišče' in 'gnojišče' (Beltinci).48
Povzetek: Iz tega gradiva z izrazito variativnimi spremembami v vzglasnem sklopu, se jasno vidi, daje tudi pri pomenu 'gnojišče' treba etimološko izhajati iz sam. dvor. Morda ima Ramovš prav, ko domneva, da so disimilativni razvoji na vzglasju (v obliki gndr gre verjetno še za drugotno naslonitev na gnoj) v zvezi z vrsto sledečega vokala, čeprav so glede na to, da se areal kaže širši od tistega, kot ga je predvideval Ramovš, vzroki in mehanizem tega pojava sedaj manj jasni in jih bodo morali slovenski dialektologi bolje osvetliti. Praviloma res drži, da oblike na zv-/dv- > z.g-/*dg- nastopajo vzporedno, v takšnem razvoju pa, kolikor mi je znano, niso udeleženi primeri, kjer je sklop zv-/dv- nastal šele drugotno po izpadu psi. pol-glasnika, kar bi lahko govorilo tudi o precejšnji starosti te (izključno sin.) glasovne spremembe.
BESEDOTVORNA MOTIVACIJA: Že A. Bajec49 je pri pomenski razvrstitvi tvorjenk s pripono -ica (101) uvrstil sam. gorica v dveh pomenih ('vinograd' in 'dvorišče pred hlevom') med tiste prvotno manjšalne tvorjenke, ki so manjšalnost že izgubile, razvile nov pomenski odtenek ali pa nimajo več simpleksa. Bajčevo ravnanje je razumljivo in utemeljeno le skozi etimološko istenje besede gorica z goro. Daje vendarle treba izhajati iz homonimnosti, ki jc nastala v tvorjenkah, tj. *gora > *gorica in *dvor& > *dvorica, nas prepričuje že predstavljeno pomensko polje besedne družine iz sam. *dvorz> v slovanskih jezikih. Glede same tvorbe sam. *d\'orica pa je marsikaj še nejasnega. Da imamo pred seboj vendar neko realno slovansko tvorbno možnost, nas prepričujeta (redka) rus. nareč. dvorica (akcentsko prilagojena sam. dvôr dvorâ, psi. a.p. b) in srb. top. Dvorica (obč. Ćuprija). Čeprav gre pri slednjem za toponim in bi bile za kakršen koli zanesljiv sklep potrebne dodatne poizvedbe, se vendarle zdi, da pripona -ica tu nima toponimične funkcije, tako kot v izpredložnih top. Predvorica (obč. Sabac, Srbija) in osmih top. Prid-vorica (6x Srbija, lx Črna Gora, lx BiH), ampak je tvorjenka že v apelativu. Temu bi dodala nadvse zanimivo obliko s slovenskega ozemlja,5" da so Draganičev dvorec pri Čatežu matrike čateške župnije (in domačini) imenovali Dvorica. Če to drži, po-
48	Podatek je v/.et i/, dela F. Novaka, Slovar beltinskega govora. Murska Sobota 1985, 29. Prim, tudi V. Novak, Gospodarska in družbena zgodovina. Zgodovina agrarnih panog. I. zv„ Ljubljana 1970, 364, ki pravi: »Gnojišča so bila prvotno zelo preprosta: gnoj so metali na kup na dvorišče pred hlevom. Pozneje so ponekod uredili poseben odmaknjen prostor za hlevom in izkopali tudi jamo za gnojnico, v katero so naravnali odtok izpod gnoja. Novejši hlevi so imeli posebna manjša vrata na tisto stran, kjer je gnojišče, da so tja metali gnoj«.
49	Besedotvorje slovenskega jezika I, Ljubljana 1950, 100-103.
50V Krajevnem leksikonu Dravske banovine, Ljubljana 1937, 258, v geslu Cerina beremo: »V srednjem veku so V od Čateža na desnem bregu potoka Dvorce zgradili Draganičev dvorec, last enako imenovane hrvatske rodbine /.../. V matrikah (in pri domačinih) v Čatežu se dvorec imenuje Dvorica«. Ta podatek navaja tudi KLS 111, Ljubljana 1976, 28 (Cerina) in 33 (Dvorce), prav tako tudi F. Bezlaj, Slovenska vodna imena I: A-L, Ljubljana 1956, 162, s. v. Dvorce. Srb. top. Dvorica je prvi navedel F. Miklošič, Die slavisehen Ortsnamen aus Appellativen II, s. v. dvorb, in to iz dela J. Gavriloviča, Rječnik geografsko-statističnvj Srbije, Beograd 1846. Navaja ga tudi Imenik naseljenih mesta u SFRJ, Beograd 1986,92.
tem imamo to redko besedotvorno možnost zanesljivo izpričano tudi na sin. ozemlju in je verjetnost, daje bila nekoč znana tudi na širšem abmočju, še večja.
Večje težave povzroča vprašanje, kakšno funkcijo naj bi pripona -ica51 v tej obliki imela. Prva je že v tem, daje izhodišče gornje tvorbe sam. moškega spola, ki bi se praviloma moral vezati z obliko pripone za moški spol (npr. *dvor6c6, deloma še danes tudi v demin. funkciji), lahko pa se veže tudi s priponami, ki se lahko dodajajo vsem samostalnikom (npr. csl. dvorh > dvorište, selo > selište, igra > igrište s pripono -iste, ki ima izrazit krajevni pomen). Glede na to, da *dvor-ica ni tvorjena pick prid. osnove, ampak naravnost iz samostalniške, je treba domnevati, daje pripona -ica v našem primeru služila za pomensko modifikacijo besede, za izražanje manjšalnosti, krajevni pomen ipd. S pomensko modifikacijo lahko pojasnimo vrsto tudi sin. besed s pripono -ica, kot so npr. vozica (voz), srpica 'nož za pletje' (nož), vedrica (vedro)', ustvarja cele pomenske podskupine, npr. poimenovanja za posode (čebrica, keblica), orodja in priprave (sulica, preslica), rastline in sadeže (bobica, grašica), daje krajevni pomen (kunca »kokošnjak«) itd., ki generirajo homonim-nost v priponi -ica, čeprav ima ta homonimnost (vsaj deloma) svoj vir tudi v kon-vergentnem razvojnem procesu. Tudi zaradi povedanega je razumljivo, da enake tvorjenke v slovanskih jezikih ne izkazujejo zmeraj enakega (sodobnega) pomena ali pomenske vrednosti, npr. rus. stolica 'prestolnica', č. stolice 'stol, klop, prestol', sin. nareč. 'stol', hrv. stolica tudi kot sinonim za deminutiv 'stolic, stolac' itd. Če bi v sam. gorica v sodobnih pomenih 'dvorišče' in 'vaški trg, trg pred cerkvijo' le stežka izhajali iz manjšalnosti, pa v gorici v pomenu 'ograjen prostor za svinje', ki glede na realijo zajema samo del dvoriščne ploskve, prvotnega deminutiva ni mogoče izključiti, toliko bolj, če se opremo na posamezne slovarske opise samostalnikov, npr. sin. nareč. senjmka »ein kleiner Markt« (Piet. II, 470 z oznako dolenjsko) k nareč. senjmen 'sejem', ki pripada podobnemu pojmovnemu polju kot gorica. Čeprav se zdi vprašanje o morebitnih deminutivih iz sam. moškega spola v kontekstu osrednjih funkcij pripone -ica obrobno, bi vendarle zaslužilo samostojno obravnavo tako s stališča korpusa, ki izkazuje takšen pomen, kot tudi z arealnega vidika, saj je aktualno vsaj še za hrvaščino.52
Summary
The papers deals with Slovene dialectal word gorica 'front yard', '(village) square', 'enclosure (for pigs)', and finds that the existence and area of the synonym zorica, quoted in the etymological literature and supposedly taken from some glossary from Ribnica na Pohorju, currently cannot be confirmed from the accessible sources. Based on a word-formational-semantic analysis of Sin. and corresponding CS1. parallels, the word
51 A. Vaillant, Grammaire comparée ties langues slaves IV, 1974.
52Za hrv. brodit' pravi S. Babić, Tvorba rijeii u hrvatskim knjiievnom jeziku, JAZU, Zagreb 1986, 140, da pomeni 'veliki ribarski čamac'. Iz dodatka v oklepaju (»uz normalno h rod > brodit'«) ni povsem jasno, ali ne gre za napako v pomenskem opisu besede, saj med podanimi primeri ni nobenega avgmentativa, pač pa še en deminutiv (mtînica 'omanji mlin' in 'zgrada, u kojoj je mlin'). Prim, še P. Skok, ERHSJ I, 1971, 216, s. v. brodili brddim: sam. brodica navaja kot deminutivni sinonim za brodac, enako tudi J. Jurančič, Srbohrvatsko-slovenski slovar, Ljubljana 1955: brddica 'ladjica'.
gorica could be viewed as a derivative *dvor-ica from CS1. *dvon> with Sin. phonetic change of the initial cluster dv- > *dg- > g- in the same area that has the change *zv- > zg-. This phonetic change is only known to a few words with CS1. cluster zv- / dv- (*zvonh, *dvon, *pod-vora), but not to those in which this cluster came into existence after the loss of weak je rs.