ISSN 1318-4377 9 ,, ,3 ,8 43, ,09 REVIJA SLOVENSKIH GRAFIČARJEV 6/2006 CENA SIT 999 EUR4,17_ Cena označena v drugi valu- ti je informativnega značaja in je preračunana po cen- tralnem paritetnem tečaju (1 EUR = 239,640 SIT). 9771318437109 ROLAND 500 Dovršeno obrača nje: Inline obračalni sistem s prevlekami OptiPrint. Prihranite čas s hitro proizvodnjo in poenostavljenim postopkom v procesu produciranja - ROLAND 500 v formatu B2 je specializiran tudi za obojestranski tisk pri einem prehodu, z novim Inline obračalnim sistemom. Njegove karakteristike: hitrost do 15.000 pol/h, OptiPrint prevleke za brezmadežno tiskanje in prihranek prostora z enimi obračalnim bobnom. Za komercialne tiskarne so na voljo stroji za tisk zdesetimi barvami in vmesnim obračalnim sistemom. Za bolj zahtevne tiskarne, ki se ukvarjajo tudi s tiskom embalaže, paje stroj dobavljiv tudi zdvojnim lakirnim členom. Z največjim povdarkom na prihranku časa. Želite več informacij? Obrnite se na nas! MAN Roland d. o. o., Tolstojeva 9 a, 1000Ljubljana, Telefon: 01/ 565 92 35, www.man-roland.si MAN Roland d.o.o. - WE ARE PRINT.™ Suprasetter A52/A74 Prostorski čudež Suprasetter A52/A74 nudi vstop v termično CTP tehnologijo. Idealen za vse, ki želijo na malem prostoru skrajno gospodarno proizvodnjo v malih in srednjih formatih. Heidelberg d.o.o., Ljubljana Tržaška cesta 282 • 1000 Ljubljana • telefon (0)1 422 85 16 • www.heidelberg.com Z inovativno lasersko glavo, izpolnjuje vse zahteve za prvovrstno upodabljanje plošč. Heidelberg nudi vašemu podjetju najvišjo stopnjo varnosti investicije v malem formatu. -H=ID=LB=RG- OGLAS/UVOD • •HUBER • •GRUPPE MICHAEL HUBER GmbH München SVETOVANJE IN SERVIS MEŠALNICA OFSETNIH TISKARSKIH BARV SEDEŽ V LJUBLJANI TISKARSKE BARVE VRHUNSKE NEMŠKE KAKOVOSTI Huber, Hostmann & Steinberg, Gleitsmann, Stehlin & Hostag, Npi, Info Lab • SKALNE barve (Unicum®, Rapida®, Reflecta®, Resista®) • PANTONE® osnovne nianse • HKS® osnovne nianse • ROTO heat in cold set barve • SPECIALNE barve (Tyvek, Syntape, Folien) • ECO barve • LAKI (disperzijski, ofsetni, UV) • pomožna sredstva • FLEKSObarve na vodni in organski osnovi TORAY polimerni klišeji za vodno razvijanje (torelief, torefleks) in Dantex razvijalni stroji • mešanje iz barvnih koncentratov • maksimalna pigmentacija barv • odlična kakovost • barve tipa sveže, folije, plakatne, brez vonja (tudi dc), uv • kratki roki izdelave Zastopa in prodaja PERLA, d. o. o. Motnica 2, IOC Trzin 1236 Trzin telefon 01 563 74 26 faks 01 563 74 27 elektronska pošta: perla@siol.net S CESTE NA CESTO Daleč so že časi, ko so v Londonu protestirali in stavkali tiskarji, ker je Rupert Murdock (News International), največji medijski mogotec, zaprl staro tiskarno in v novo sprejel delavce različnih poklicev. Tako rekoč delovno silo s ceste. Zani- mivo, da prav te stroje (Colorman) letos zamenjujejo z novimi večjega formata (XXL) in novih sposobnosti za tisk Suna in drugih Murdockovih časopisov. Leta 1972 sem bil prvič na DRUPI. Za zaključek tehnične šole smo se peljali v Nemčijo z avtobusom. Ne vem, ali se je samo meni zdelo tako, da so bili še oblaki lepši kot pri nas. Vsekakor pa je bila bleščeča razstava v Düsseldorfu za ročnega stavca, še ne grafičnega tehnika, nekaj fantastičnega. Takrat sem de- lal na fotostavnem stroju Diatype, razlika med opremo v Gorenjskem tisku in razstavljenimi stroji je bila nepredstavljiva. Kasneje sem imel priložnost obiskati tudi nekatere tiskarne. Razlika je bila vidna povsod. Grafični delavci v Nemčiji so odlično zaslužili. Tisti, ki so šli za boljšim kruhom, so se vsi vračali z beemveji. Nemčija je bila tiskarski raj. Največja svetovna proizvajalka grafične opreme je do danes zadržala primat le na tiskarskih strojih, druga grafična oprema pa se je močno spremenila in proizvajalci so praktično z vsega sveta. Že pred približno sedmimi leti mije svetovalec za izbor grafične opreme iz Au- gsburga pojasneval razliko, kise je obrnila v našo korist. Nisem mogel razumeti, kako da tiskarski stroj stoji in čaka na plošče, pri tem pa se nihče ne razburja. Razložil mije razloge skozi spremembe v generacijah. Po vojni, ko je bila Nem- čija na tleh, so tiskarji imeli neskončen motiv, njihovi sinovi že manj, tretja gene- racija, ki danes obvladuje nemške tiskarne, pa se je umaknila iz oprerativnega vodenja in deluje le lastniško. Po zadnjem obisku velikega časopisnega založnika nisem več prepričan, da je privatizacija in iz nje izpeljana finančna funkcija res pravi motiv za razvoj. Založ- nik oprerira z milijoni evrov. Praktično ni opreme ali cele tiskarne ali časopisa, ki je ne bi mogel kupiti. Njegova rast je tako velika, da že dalj časa ne ve, kaj vse ima in kje dobro posluje in kje ne. V vseh tiskarnah in časopisih ima zaposlena vodstva, ki jim je glavna skrb dobi- ček. Ta pa je rezultat razlike med prihodki in stroški. Prihodki so praktično z na- kupom trga že določljivi in vodstvo na veliko »reže stroške«. Da bi za tiskarje dal čim manj, jih zaposluje kar neposredno s ceste. Ni časa za šolanje, uvajanje, poklicno izobraževanje in treninge. Ima pa odprta vrata, če nisi dober, si hitro na cesti. Ali gremo po isti poti? Krepitev vloge lastnine naj bi bila rešitev za motivacijo, odgovornost itn. Dokler je to pri lastniku časopisa ali tiskarne, to verjetno dobro deluje. Ko pa to posta- ne last finančnih holdingov, pa se spremeni v lastno nasprotje. Podcenjevanje sodelavcev in zniževanje njihovih plač je v nasprotju s poslanstvom gospodar- ske organizacije. Upam, da se motim in da ni prepozno za poklice in znanja, ki smo jih vložili v podjetja in verjeli, da je to glavna aktiva premoženja podjetja. Z urednikom vam želiva srečno novo leto, Ivo Oman nil DID Trgovina na mrwW\ debelo d.o.o .• V: * -i 5« ALPE PAP/R d.o.o. Letališka cesta 16 SI - 1122 LJUBLJANA Telefon: (01) 546 64 50 Telefaks:(01) 546 64 95 http: www.alpepapir.si e-mail: info@alpepapir.si ALPE PAP/R d.o.o. - PE Maribor ©pelina ulica 1 SI - 2000 MARIBOR Telefon: (02) 426 11 16 Telefaks:(02) 426 11 17 http: www.alpepapir.si e-mail: info@alpepapir.si NAŠE TISKARNE MEDIUM Digitalizacija se v grafični indu- striji uveljavlja že kar nekaj let in se iz dneva v dan vse bolj skuša implementirati v obliki različnih digitalnih rešitev tudi v okvir kla- sičnih analognih tiskarskih teh- nik. Vključuje se kot celostna di- gitalna rešitev ali pa v obliki del- ne rešitve kot digitalizirana poso- dobitev obstoječih konvencio- nalnih tiskarskih tehnik. Digitalizirani tisk je po profesi- onalni produkcijski naravi večjih naklad nekoliko bolj primerna rešitev sodobnega razvoja, saj združuje in ohranja prednosti analognega načina tiska in so- dobnega digitalno-avtomatsko vodenega upravljanega in nad- zornega sistema. Prav zaradi tega smo v Žirovni- ci pri Jesenicah obiskali sodobno razvito zasebno tiskarno Medi- um, d. o. o., in se o učinkovitosti enega izmed digitaliziranih oblik strojev prepričali na lastne oči. Ogledali smo si drugo instalacijo stroja TruePress 334 v Sloveniji. Gre za stroj manjšega formata, ki zanesljivo in učinkovito združuje konvencionalno mokro ofsetti- skarsko tehniko z digitalnim medium Z leve proti desni: amplitudni raster, frekvenčni raster, hibridni raster Spekta2. upravljanim in nadzormin siste- mom (ta stroj je natančno opisan v Grafičarju, št. 2/2006, str. 14-16, in na naši spletni strani www.delo/graficar [arhiv/Grafi- čar 2006/Grafičar 2/2006/PRI- VOŠČITE SI SKODELICO ČA- JA]). Digitalni sistem namreč ni nič drugega kot nadgradnja ana- logne tehnike v smislu aplikacij- skega vmesniškega nadzora na- stavitvenih funkcij stroja, ki so bile prej ročno vodene. Bistvo di- gitalizacije pa je v stroju integri- ran sistem CTP za osvetljevanje termičnih plošč na osnovi ter- malne laserske tehnologije. Tako je stroj zaradi hitrostne zmoglji- vosti avtomatske menjave plošč več kot primeren za končne upo- rabnike z množico manjših naro- čil. Kljub temu pa osnova analo- gne tehnike tiska omogoča izvedbo tudi večjih naklad, kar stroju poveča večnamenskost. Poleg podprtega toka digitalnih 1-bitnih rastriranih podatkov v formatu TIFF za interno osve- tljevanje plošč pa stroj izkazuje sodobnost tudi s podporo JDF delovnih postopkov. Gre za pre- nastavljeno vodenje tiskarskega stroja oziroma za avtomatsko vo- denje že omenjenih nastavitve- nih funkcij barvnega, vlagalnega in izlagalnega sistema za vsako specifično tiskovino posebej. Za nadzor tiska skrbi vgrajen skenir- ni spektrodenzitometer, ki omo- goča analizo nanosa barve po po- vršini za vsako šesto polo. Ko že omenjamo tok podatkov, je treba poudariti, da ključno strojno in programsko opremo razvija podjetje Screen. Omenje- ni stroj je odlično podprt z apli- kativnim programom za upra- vljanje delovnega toka True- Flow. Gre za celostno rešitev upravljanja in vodenja digitalnih grafičnih podatkov vse do konč- nega odtisa. Ključni pomen pa pri omenjenem programu trenu- tno nosi stopnja rastriranja teh dokumentov, v katero je vklju- čen s strani Screen posebej razvit hibridni raster Spekta2, kar ti- skarski reprodukciji omogoča iz- jemno profesionalni videz. Mo- dulacijo sivega klina s tem ra- strom in v primerjavi s klasični- ma analognim in frekvenčnim rastrom prikazuje slika spodaj. Glede na repertoar opreme v ti- skarni Medium, d. o. o., naj pou- darimo tudi to, da Trueflow več kot odlično povezuje tudi vse druge komponente v delovnem toku: samostojno CTP-enoto, delovne postaje različnih plat- form; slika zgoraj. Da ne bi prepričevale zgolj be- sede, je to številko Grafičarja na- tisnila tiskarna Medium, d. o. o.: z digitaliziranim ofsetnim stro- jem TruePress 344, s hibridnim rastrom SpectaScreen in s pod- poro programa za upravljanje de- lovnega toka TrueFlow. Preso- dite sami. Matic STEFAN Generalni zastopnik SCREEN za Slovenijo Inovativnost & zanesljivost UjuiS TruePress 344 Prvi "offset" digitOlni tisk, ki uporObljO klOsiOne tiskOrske bOrve NE SPREGLEJTE TUDI: CTP osvetljevalne enote (termal, violet) Trueflow - PDF, JDF workflow sistem SPEKTA screening MCA d.o.o., TrOaOka cesta 85, 2000 Maribor / telefon: 02 330 14 00, fax: 02 330 14 20, info@mca.si, www.mca.si MULTIMEDIJSKI VEČPREDSTAVNOSTNI KRIŽ Pred skoraj desetimi leti sem prišla v stik z računalniškim obli- kovanjem, ki me je očaralo, ker je odpiralo možnost izražanja vseh lastnih zanimanj z enim sa- mim sredstvom oziroma medi- jem. Sklenila sem dopolniti srednje- šolska, oblikovno-grafična po- znavanja s tečajem grafičnega tehnika v Trstu in s tem prispe- vati k svojemu resničnemu zani- manju - izdelovanju spletnih strani, pisanju tekstov, kreiranju bolj ali manj interaktivnih ani- macij. Pravzaprav je bil ravno ra- čunalnik medij, ki sem ga pogre- šala, da bi lahko z njim izrazila svojo ustvarjalsko integriteto. Pred leti sem bila zagotovo ena izmed najbolj zaželenih obliko- valcev tako na tržaškem kot tudi na slovenskem trgu, saj so bila te- daj poznavanja in izkušnje tako na področju spleta kot tudi tiska velika redkost. Prav tako sem bila sposobna izdelovati spletne stra- ni, ki so bile brezhibne v različ- nih brskalnikih (Netscap, Explo- rer) in ne glede na različne delov- ne platforme - Macintosh, Win- dows. Poznavanje dveh platform in iznajdljivost ob manjših pro- gramskih in sistemskih napakah pa sta bila razloga za še večjo pre- dnost (seveda sem vsaj eno leto lastni powermac vsaj nekajkrat na dan prisilila v »bombo«, Win- dowse pa ničkolikokrat v črni ekran - na napakah se učimo). Tudi trg se je začel sčasoma spreminjati. Medtem ko je leta prej iskal usmerjene kadre, je za- čel vedno bolj vlagati v razvoj multimedijskih ljudi in obliko- valska podjetja so začela vedno raje zaposlovati multimedijske oblikovalce, ki bi lahko z enim samim, povprečnim mesečnim dohodkom pokrili vse oblikoval- ske vrzeli in zahteve, ki jih je prej krilo več oblikovalcev. Takšen način razmišljanja je povzročil, da je postala strokov- nost oblikovalskega kadra krep- ko vprašljiva. Danes skorajda ni moč najti oblikovalca, ki bi opravljal svoj poklic znotraj izbranih okvirov. Večina oblikovalcev se ukvarja namreč tudi z razvojem spletnih strani, flash animacij, embalažo, ureditvijo notranjih prostorov in še in še. Pogosto s katastrofalnim rezultatom pretvarjanja tako na- šega poklica kot strokovnosti po- sameznika v vseobsegajočo paro- dijo. Mediji, namesto da bi to paro- dijo preprečevali, jo še dodatno spodbujajo z razpečevanjem in širjenjem cenovno ugodnih reši- tev »utvar« o multimedijskem vseznanju. Svetovne literature, prevedene v slovenski jezik, je namreč zelo malo. Revije in časo- pisi so večpredstavnostno narav- nani, saj jim to omogoča zagoto- vljeno prodajo in obstoj. Če neki članek ne bo na ravni, ga bo kak drugi rešil in vsak se bo lahko po- istovetil vsaj z enim člankom. Strinjam se, da tudi ljudje nismo enosmerno naravnani, vendar pa je žalostno zavedanje, da se trži ravno njihova večpredstavnostna zmogljivost. Žalostno, da nihče več ne želi priznavati lastnih me- ja, znotraj katerih se lahko z lju- beznijo in posvečenostjo giba in ustvarja. Tako priznavanje bi na- mreč pomenilo realno grožnjo njegovemu mesečnemu prihod- ku. Primarno je postalo prodati se, po vsaki ceni. Tako s težnjo po zadovoljeva- nju potreb čim več ljudi in oku- sov mediji izgubljajo tako lastno uporabnost kot tudi vrednost. Želela bi slikovito predstaviti primer. Kupiš strokovno revijo, iz katere bi se želel naučiti česa novega, in ugotoviš, da si vezan na nadaljevanja, če bi se želel na- učiti vsaj minimalne osnove. Osebno nadaljevanj ne prena- šam, saj mi ne dovoljujejo rešitve problema v trenutku, ko se poja- vi. Zato raje sežem po kakovostni knjigi ali pa se pozanimam za ka- kovosten, cenovno ugoden tečaj (kar je pri nas, žal, nemogoče, medtem ko v tujini že obstaja možnost financiranja Evropske skupnosti tudi »oblikovno-gra- fičnih« izobraževanj). Skratka, dobivam občutek, da so se TV-nadaljevanke že krepko vselile v naš vsakdan. In čeprav velik odstotek (baje predvsem žensk - pa prosim, brez zamere) z užitkom zre v ekran, ki jih navse- zadnje z ničimer ne obogati (ver- jetno tudi ničesar ne odvzame), krepko dvomim, da se lahko oblikovalski in grafični poklici sprijaznijo oziroma zaljubijo v taisti utopični svet. Ne želim, da bi bil ta članek na- pačno razumljen. Tudi na po- dročju multimedije obstajajo na- mreč geniji, ki znajo z izbruše- nim smislom za estetiko in kom- pozicijo ter s poznavanjem medi- SREDNJA MEDIJSKA IN GRAFIČNA SOLA L j u a n Pokopališka 33 1 □□□ Ljubljana Slovenija Tiskarji, razmišljate vsi na enak način? Naša do sedaj največja anketa potrošnikov je razbila stereotipe o tem, kako razmišljajo tiskarji in razkrila nekaj presenetljivih dejstev. Preberite si mnenja tipičnega tiskarja - uporabnika papirjev Hello - na www.hellopaper.com. www.hellopaper.com The answer. jev ter programskih jezikov ustvariti poleg kakovostnih logo- tipov in drugega tiskanega mate- riala tudi visokokakovostne sple- tne strani, multimedijske pred- stavitve in še in še. Želim povedati, daje teh ljudi, med večino, še vedno malo. In gotovo se lastnih znanj niso priu- čili iz večpredstavnostnih časopi- sov in revij. Lahko trdim, da smo včasih prav smešni, ko se svetu predsta- vljamo kot narod pevcev in glas- benikov, veliko vrzel oblikoval- skega trga pa polnijo laiki brez poglobljenih poznavanj, ki se predstavljajo za profesionalce in, kar je najhuje, zadovoljujejo želje strank, ne da bi jih pri tem vodili in usmerjali. Pravi oblikovalec ne bo nikoli mogel izjaviti, da je stranka bog, in vendar se to v ve- čini primerov dogaja, stranke pa kupujejo cenovno ugodne rešitve in pogosto prevzemajo ravno vlogo boga, saj menijo, da so podkovane tudi v strokah, koder niso. Vsi bi veliko lažje in bolj kakovostno delali, če bi se ljudje držali pravila, da le čevlje sodi naj kopitar, in z zaupanjem predali stvar »čevljarju«. Tudi ta primer bi želela slikovi- to predstaviti. In sicer, pomagala si bom s primerjavo peke potice v sosedovi pekarni, da bo zgodba bolj zanimiva, predvsem pa sme- šna, kar pravzaprav tudi je. Go- vorila sem namreč o parodiji na- ših poklicev. Torej, grem k sosedu PEKU in mu podam ves potrebni material in »seveda« tudi navodila za pri- pravo potice. Ta bo sprejel moje naročilo in mi pripravil prav ta- kšno potico, ne da bi ob tem, če drugega ne, komentiral. Lahko bi na primer dejal: »Veste, lahko vam spečem takšno potico, ven- dar verjemite, da ta, v širokem iz- boru kulinaričnih specialitet, ni ravno najboljša.« Pek bi si moral to upati, ne glede na to, ali bo stranka odšla skozi vrata in nik- dar več prišla. Tiste stranke, ki ga bodo poslušale, se bodo namreč dolgoročno veliko raje vračale. V obojestransko veselje bodo na- mreč odkrivale, da so njegovi proizvodi res vredni naziva »SO- SEDOVA NAJBOLJŠA PE- KARNA V MESTU«. Je torej prav, da estetika, kom- pozicija, predvsem pa oblikoval- ski KONCEPT (veliko obliko- valcev- žal tudi takih z dokonča- nimi akademijami, sploh ve ne, kaj to je) zaradi neumnosti neka- terih tonejo v pozabo in da je na trgu kup »kvazinečesa«? Obliko- vanje ni nekaj, kar se lahko zgolj lepo sliši ali vidi. Mnogo več je, še globlje v tem. Navsezadnje je želja naše stran- ke, da izstopa, dajo širša javnost prepozna in si jo zapomni. K nam pride zaradi tega in ne, ker bi bila bog - pogosto pa tega še sama ne ve in jo je treba pač spo- mniti, daje tako kot jaz le človek. Razlika je zgolj v tem, da poznam svoj poklic in imam veliko izku- šenj v oglaševalskem svetu. Jo vprašati, zakaj je sploh stopila skozi moja vrata? Malo sem se oddaljila od zače- tnega bistva - očitno sem si želela olajšati dušo in ubiti več muh na en mah. Vsake toliko je potreb- no, da človek pljune, naredi ma- čjo kepo iz vseh svojih tegob in jo bruhne čim dlje od sebe. Mislim, da mi je, po dolgem času, s tem pisanjem to tudi uspelo. Pa brez zamere. Kar sem v resnici želela poveda- ti, je, da želim veliko bolj smotr- no izkoristiti strokovno časopisje kot forum, kjer lahko oblikoval- ci in grafičarji medsebojno inte- ragiramo s predstavitvijo svojih dilem in problemov, izmenjava- njem mnenj ipd. Koder lahko preverjamo trenutne oblikoval- ske smernice, prebiramo članke o resnično kakovostnih izdelkih in sloganih ter predvsem KON- CEPTIH, ki so jim podarili ži- vljenje. Največkrat zapostavljen NA- ČIN RAZMIŠLJANJA je na- mreč v našem poklicu krepko pomemben. Dajmo si torej mo- žnost vpogleda vanj in s tem pri- ložnost vzajemne rasti znotraj te- ga še tako norega večpredstavno- stnega križpotja. Zapomnimo si, daje brez prize- mljene stvarnosti možnost proi- zvoda strokovno kakovostnega izdelka enaka NIČ. Prav takšna je tudi vrednost enačbe verodo- stojnosti naših strank, če jim prodajamo sanje, ne pa resnico. Lara CAPPAROTTO TIPOGRAFSKA KRONIKA ATypI 2006: 50. TIPOGRAFSKA KONFERENCA ATypI je kratica za mednaro- dno tipografsko združenje - As- sociation Typographique Interna- tionale. Zduženje je bilo ustano- vljeno leta 1957. Povezuje tipo- grafe, posameznike in podjetja, ki se ukvarjajo z izdelavo, trže- njem in prodajo fontov, razisko- valce, učitelje ter ljubitelje tipo- grafije. Organizacija zbira in po- sreduje infomacije o mednaro- dnem dogajanju na področju ti- pografije, razpisuje in podeljuje nagrade na področju oblikovanja pisav ter organizira vsakoletno mednarodno tipografsko konfe- renco. Prva konferenca je bila v letu ustanovitve tipografskega zdru- ženja, torej leta 1957. Gostilo jo je mesto Lausanne, ki je bilo po- novno »tipografsko mesto« leta 1977. Največkrat do sedaj je bila konferenca organizirana v Pari- zu, v letih 1959, 1960, 1967, 1974 in 1989. Dodatno pa sta konferenco gostili še francoski mesti Beaune (1982) in Lyon (1998). Velikokrat, kar deset- krat, je bila konferenca v nem- ških mestih: Düsseldorf (1958), Mainz (1966 in 1981), Fran- kfurt (1968 in 1988), Hamburg (1976), München (1978), Berlin (1983), Kiel (1985) in Leipzig (2000). Na Otoku je bila konfe- renca petkrat, in sicer v Cam- bridgeu (1964), Londonu (1971 in 1984), Oxfordu (1990) inRe- adingu (1997). Avstrijski Dunaj je konferenco gostil dvakrat, v le- Slika 1. Pogled izpred fakultete za umetnost na del Lizbone in znamenito katedralo Se iz 12. stoletja. tih 1963 in 1979. Enako tudi danska prestolnica K0benhaven, in sicer v letih 1973 in 2001, če- ška Praga v letih 1969 in 2004 ter španska Barcelona v letih 1972 in 1995. V Švici je bila konferenca še v mestih Zürich (1965) in Basel (1980 in 1986). Italija je konferenco gostila tri- krat, v Veroni (1962), Parmi (1991) in Rimu (2002). Dvakrat je bila organizirana v belgijskih mestih, to sta bili Brugge (1970) in Antwerpen (1993). Dvakrat je bila konferenca tudi na Nizo- zemskem, v mestu Zandvoort (1961) in v prestolnici Haag (1996). V Evropi so bile konfe- rence še v Varšavi (1975), Bu- dimpešti (1992) in Helsinkih (2005). Na ameriški celini pa so bile konference v New Yorku (1987), SanFranciscu (1994) in Bostonu (1999) ter Vancouvru (2003). Jubilejna, petdeseta konferenca je bila v portugalski Lizboni med 27. septembrom in 1. oktobrom letos. Soorganizatorstvo lizbon- ske konference je pripadlo uni- verzi v Lizboni oziroma njeni fa- kulteti za umetnost, kjer so bila- tudi vsa konferenčna predavanja. Tema letošnje konference - ime- novana tipografska potovanja - naj bi poudarjala petdesetletno tipografsko pot, hkrati naj bi na- kazovala na pomembnost zdru- ževanja (tudi na vsakoletni kon- ferenci) strokovnjakov, učiteljev in ljubiteljev tipografije iz različ- nih dežel in celin. Poleg tega te- ma označuje in je tudi tematsko pokrivala oziroma omogočala »potovanja« na različna področja tipografije, ki jih danes ne more- mo več obravnavati strogo loče- no. Sodobno bi temu dejali, daje za kakovostno, uporabno in tudi všečno tipografijo nujno potreb- na multidisciplinarnost obliko- RAZVOJ TIPOGRAFIJE vanja, tehnologije, psihologije, tudi še zgodovine in sociologije. Prav zaradi multidisciplinarno- sti na področju tipografije je konferenca zelo dobro pokrivala različna tematska področja. Prva dva dneva sta bila namenjena tehnologiji. Na t. i. tehnološkem forumu (TypeTech Forum) so strokovnjaki in raziskovalci po- sredovali novosti in dopolnitve o podpori OpenType zapisa fon- tov v različnih aplikacijah, o ob- stoječih težavah s tem zapisom ter možnostih popravkov, o pod- pori nabora znakov UNICODE, o imenovanju glifov in kodiranju znakov, o poenotenju imenova- nja fontov in njihove kompati- bilnosti na področju prirezova- nja, ascenderja, descenderja in razmika v različnih operacijskih sistemih. Govorili so o možno- stih, da se Adobov zapis Open- Typa, ki je bil prvotno izdelan za latinične pisave, uporabi za arab- sko ali katero drugo pisavo. Predstavljena je bila primerna uporaba mnogovrstnih matric (multiple master) glede na mo- žnosti kreiranja, na primer kapi- telk in zožene različice pisave. Podana so bila podrobnejša na- vodila o interpolaciji popolnoma ravnih potez posameznih črkov- nih in nečrkovnih znakov. Izpo- stavljeni so bili problemi in mo- žnosti tehnološke podpore šte- vilčno bogatim pisavam latinice ali nelatiničnim pisavam, ki zah- tevajo navadno večji nabor zna- kov, ter znake, katere sestavlja večje število glifov (devanagari, japonščina ipd.). Predstavljene so bile možnosti zaščite fontov zoper njihovo nedovoljeno upo- rabo z vgradnjo zaščite - EEU- LAA (Electronic End-User Licen- ce Agreement Abstract) - v Fon- tLab. Naslednje različice oziro- ma nadgradnje programa naj bi vsebovale zaščito, s katero bi bilo omogočeno sledenje uporabi li- cenc za posamezne fonte. Izbolj- šave programa naj bi tudi pripo- mogle k lažji nadgradnji fontov za nadzor binarnih tabel fonta. Desno slika 5. Predstavitev študentskih del. Levo slika 6. Na lizbonskih stavbah in izložbah trgovin se prepletajo stari, originalni napisi in novi, ki označujejo trenutno prodajalno. Posredovana je bila optimizacija prirezovanja, še posebej pri zna- kih z večjim številom glifov. No- vosti naj bi bile tudi na področju poenotenja, uporabnosti v obeh operacijskih okoljih (Windows in Mac OS X) v tretji različici programa BitFonter. V naslednjih dneh so se zvrstila predavanja, ki so pokrivala druga tematska področja. Izčrpno so bile predstavljene teme tipograf- skega oblikovanja v Braziliji in Španiji, brazilski grafiti ter kali- grafija na Portugalskem. Poleg tega tudi tipografsko oblikovanje posameznikov in značilnosti ti- pografskega oblikovanja v različ- nih okoljih, na primer Evropa, Bližnji in Daljni vzhod. Predsta- vljeni so bili zgodovinski pregle- di tipografskega oblikovanja in tipografov v Evropi, njihovi mo- rebitni vplivnosti na drugih celi- nah (Južna Amerika, Azija). Pri- kazani so bili izbori in uporabe pisav za različne namene infor- miranja: usmerjevalni napisi na letališčih, železniških postajah, označevanje železniških postaj ter avtobusnih in metrojskih po- stajališč, oblikovanje metrojskih, avtobusnih in železniških voznih redov in vozovnic s podatki o mogočih povezavah in presto- pih. Govorili so o vzrokih in po- menu grafičnega in tipografske- ga preoblikovanja ameriških in evropskih časopisov. Podane so bile nekatere možnosti preverja- nja kakovosti novooblikovanih pisav glede na končno uporabo - konvencionalne grafične tehnike ali sodobni digitalni mediji. Pou- darjene so bile potrebe in mo- žnosti zaščite zoper nelegalno uporabo fontov. Posredovani so bili nekateri rezultati raziskav o čitljivosti pisav za različne vrste tiskovin in za različne digitalne medije (spletne strani, e-pošta, e- knjige ipd.). Predstavljeni so bili tudi raziskovalni projekti na po- dročju tipografije, na primer pri- dobivanje podatkov za različno enciklopedično razvrščanje po- datkov s širšega tipografskega področja. V okviru konference je bilo or- ganiziranih več razstav. Lizbon- ska fakulteta za umetnost je pri- pravila razstavo študentskih del in stvaritev portugalskih obliko- valcev, ki so bili izdelani na leto- šnjo konferenčno temo »tipo- grafska potovanja«. SOTA - The Society of Typographic Aficionados - je vsakoletno tipografsko gale- rijo razstavila tudi v Lizboni. Predstavljene so bile nove pisave, ki so nastale v letos, tudi nekatere izbrane pisave iz letošnje Letras Latinas, dve retrospektivni raz- stavi; prva o življenju in delu ti- pografa in pisca Williama Addi- sona Dwigginsa (1880-1956), druga o delu oblikovalske legen- de Adriana Frutigerja (1928-). Mednarodna organizacija Type Directors Club, ki skrbi za izobra- ževanje svojih članov na podro- čju tipografije, zgodovine tipo- grafije, tipografskega oblikova- nja, uporabe novih tehnologij v tipografiji, pomena tipografije kot komunikacijskega orodja, je pripravila dve razstavi. Prva je prikazovala oblikovalske rezulta- te vsakoletnega nagradnega nate- čaja, in sicer najboljši tipografski izbor za koledarje z letnico 2005. Na drugi razstavi pa smo lahko občudovali dela nagrajencev de- vetega natečaja (sicer za leto 2006) za najboljšo pisavo. Za ti- ste, ki bi jih morebitni tipograf- ski natečaj zanimal: za leto 2007 je že razpisan, rok za predajo no- vooblikovanih pisav je 12. januar 2007. Jubilejna, petdeseta konferenca ATypI je prepričala, da je še ve- dno vodilna mednarodna konfe- renca, ki pokriva širše področje tipografije. Klementina MOŽINA Univerza v Ljubljani VIRI ATypI 2006: Lisbon - Typographical journeys book of abstracts, 50th conference, ATypI 2006: Lisbon, Edgewater, ATypI, 2006 ATypI 11.9. 2006 Facutdade de Belas-Artes 22. 9. 2006 FontLab 9.10. 2006 Microsoft typography 9.10. 2006 OpenType 9.10. 2006 Desno slika 7. Še delujoča lizbonska trgovi- na z originalnim napisom. - Četudi ne bi razumeli besedi- la, bi vedeli, kaj lahko kupimo v tej trgovini. Naročnik in/ali avtor napisa je bil verjetno ali ljubitelj tovrstnega tipograf- skega sloga ali pa ameriških vesternov. SPLETNI TIPOGRAFSKI GESLOVNIK Tipografski geslovnik je strokovno nadaljevanje Barvnega geslovnika, ki je bil objavljen že pred leti in je tudi že več let dostopen na spletni strani revi- je Grafičar. Revija naj bi skrbela tudi za ustrezno strokovno izrazje v slovenskem jeziku. To je bilo pomembno že v preteklosti, v obdobju današnje globalizacije pa je še vedno ali pa še bolj. Tipografski geslovnik je bil v reviji Grafičar obja- vljen lani, v številki 5. Od letošnje jeseni je razšir- jena različica geslovnika (320 geselnih iztočnic) objavljena na spletni strani revije Grafičar ■tfMGA % REVOLWERS PIST0LAS CARGAS Todos os accessorios CACADORES i artkFOS ESC RIMA (www.delo.si/graficar). Geslovnik je objavljen na spletni strani tudi zato, da bi se lažje in hitreje do- polnjeval, tako vsebinsko kot po številu geselnih iztočnic. Ob vsaki obsežnejši dopolnitvi, bo to v geslovniku tudi datumsko označeno. Ob slovenskih geselnih iztočnicah so v oklepajih navedeni tudi anglosaški strokovni izrazi. Če je v tujem jeziku uporabljanih več različnih izrazov, so navadno najprej navedeni tisti, ki so bolj pogosto v rabi, oziroma najprej strokovni izrazi britanske in nato izrazi ameriške angleščine. Spletni Tipografski geslovnik je zapisan v formatu pdf, kar naj bi omogočalo enako kakovostno rabo, ne glede na to, kateri brskalnik uporablja iskalec ali bralec gesel. Hkrati naj bi bila raba geslovnika ne- odvisna od uporabljanega operacijskega sistema. Zapis omogoča tudi iskanje posameznih geselnih iztočnic ali besed v slovenskem ali angleškem jezi- ku. Tako lahko, na primer če poznamo samo an- glosaški izraz, hitro dobimo odgovor, kako posa- mezni tipografski izraz uporabljamo/imenujemo v slovenskem jeziku. Rezultat iskanja nam hkrati po- sreduje vse slovenske izraze, če je v rabi več različ- nih strokovnih izrazov. Rezultat iskanja nam da tudi odgovor, kateri slovenski izraz je pogosteje v rabi - ob takšni geselni iztočnici je podana razlaga. Sicer so pri izrazih oziroma geselnih iztočnicah po- dane ustrezne kazalke, ki nas usmerijo do osnovne razlage ali do drugih podrobnejših razlag. Upamo, da bo za bralce revije ali obiskovalce omenjene spletne strani geslovnik uporaben dopri- nos k njihovi strokovnosti. Klementina MOŽINA Univerza v Ljubljani GRAFIČNA PRIPRAVA WASATCH SOFTRIP V SLOVENŠČINI Slovenci smo se na uporabniške vmesnike različnih programov že kar navadili. Mnogi vsaj občasno uporabljamo poslovenjena Okna (Windows), pisarniške programe za urejanje besedil ali preglednic, brskalnike (Google) in drugo programsko opremo, napisano za najbolj razširjene operacijske sisteme Windows, Linux in celo za Mace se kaj najde. Seveda ne- kateri »pravi računalničarji« pri- segajo samo na originalne, angle- ške različice, toda za mnoge zače- tnike in manj zahtevne uporab- nike je uporaba računalnika, ki z nami komunicira v maternem je- ziku, pravo olajšanje. V prevajanje ukazov, menijev, pogovornih oken in drugih ele- mentov uporabniških vmesni- kov v slovenščino so bila vložena ogromna sredstva, rezultati pa pogosto predmet kritične disku- sije. Sam se na primer še vedno nisem povsem sprijaznil s »po- ševnim slogom pisave« v poslo- venjenem Wordu, zame je taka pisava preprosto »kurzivna«. Ta- kih primerov je še veliko, posebej kritični pa smo predvsem profe- sionalci, strokovnjaki, ki na svo- jem ozkem področju že dolgo uporabljamo strokovno izrazo- slovje, prevzeto iz drugih jezikov. Na področju grafične tehnologi- je smo se v preteklosti naslanjali predvsem na nemščino, od kon- ca osemdestih let pa na anglešči- no. Mladina je s temi dilemami manj obremenjena, saj uporablja računalnike od mladih nog. Po- stavimo si torej vprašanje: ali sploh prevajati izraze za uporab- 14" niške vmesnike programske opreme, še posebej tiste za profe- sionalno uporabo, ki je namenje- na ozkemu krogu strokovnja- kov? Na prvi del odgovora bi si od- govoril s protivprašanjem: kdo so ti strokovnjaki? Kadar govorimo o strokovnjakih v grafični indu- striji, ponavadi najprej pomisli- mo na inženirje, ki so končali naš visokošolski strokovni program Grafična tehnika ali kakšen drug višji, visokošolski, univerzitetni ali celo podiplomski program. Seveda ne smemo izpustiti gra- fičnih in medijskih tehnikov pa tudi strokovnjakov, ki so končali kakšno drugo šolo oz. si pridobili določeno stopnjo izobrazbe na svojem področju, vendar so se aktivno vključili v grafično indu- strijo. Za vse navedene velja, da dosegajo v povprečju zelo dobre rezultate pri svojem delu, kar na- šo grafično industrijo uvršča ob bok najbolj razvitim. Pri svojem delu so pogosto z novo tehnolo- gijo prevzeli in nekoliko prilago- dili nove strokovne izraze, ki pa niso javno objavljeni in »živijo« le v ozkih strokovnih skupinah. Novo tehnologijo pa so iz eko- nomskih in eksistenčnih razlo- gov prisiljeni uvajati tudi tisti, ki niso več najmlajši in prehajajo s tehnološko »sorodnih« področij v grafiko z uvajanjem skenerjev, digitalne fotografije in digitalnih tehnik tiska. Med njimi so v za- dnjem času predvsem fotografi, ki se spopadajo ne samo z novo tehnologijo, temveč tudi z dru- gačnim razumevanjem repro- dukcijskih procesov in mnogimi novimi strokovnimi izrazi. Prevedeni uporabniški vmesni- ki pomenijo konkurenčno pre- dnost na trgu, saj omogočajo hi- trejše uvajanje in preprostejšo uporabo predvsem pri novih in- stalacijah, kjer se strokovnjaki oz. delavci prvič srečajo z novo tehnologijo. Krog tistih, ki lahko samostojno delajo z novo opre- mo, je tako večji, čas usposablja- nja pa krajši. Korist od prevoda imajo tako ponudnik kot tudi kupci oz. uporabniki. K negovanju in razvoju sloven- skega strokovnega izrazoslovja smo zavezani predvsem vsi slo- venski grafični strokovnjaki. Pre- vod uporabniškega grafičnega vmesnika za Wasatch SoftRIP je tako le kamenček v mozaiku, ki E TERMINOLOGIJA se bo morda nekoč poimenoval Grafični terminološki slovar. Verjetno bodo uporabljene reši- tve pri prevodih deležne strokov- ne kritike in prav je tako. Marsi- katero izkušnjo, pridobljeno s tem prevodom, smo in še bomo koristno uporabili. Trenutno končujemo prevod uporabniške- ga vmesnika programa za kon- strukcijo kartonske embalaže EngView, na prevode uporabni- ških vmesnikov drugih progra- mov pa bo treba še nekoliko po- čakati. Kajje Wasatch SoftRIP? RIP (Raster Image Processor) oz. rastrski računalnik je strojna in/ali programska oprema, ki pretvarja ukaze programskega je- zika za opisovanje strani (PDL, Page Description Language) v opis strani, ki omogoča neposre- dno krmiljenje izhodne upodo- bitvene naprave, npr. osvetljeval- ka, tiskalnika. V preteklosti so bili znani mnogi namenski RIP- i, od uveljavitve PostScripta pred skoraj tremi desetletji pa upora- bljamo predvsem takšne, ki »ra- zumejo« ta programski jezik ali njegove izpeljanke, npr. pdf-da- toteke, ki so deloma interpretira- ne datoteke PostScript. Prvotni RIP-i so iz opisov strani, ki vse- bujejo tekste, slike in druge gra- fične elemente, znali narediti predvsem enobitni zapis vsakega barvnega izvlečka in ga hkrati tu- di rastrirati, danes pa od njih pri- čakujemo precej več. Za programe, ki opravljajo sa- mo osnovno funkcijo RIP-a oz. omogočajo preprosto krmiljenje izhodne enote, npr. tiskalnika, se je uveljavil izraz gonilnik (Dri- ver). Razliko med gonilnikom in RIP-om uporabnik opazi že ob nabavi in namestitvi nove opre- me: gonilniki so običajno prilo- ženi napravi, RIP pa je treba ku- piti posebej. Wasatch SoftRIP je program, ki so ga razvili predvsem za krmi- ljenje tiskalnikov velikega forma- ta (LFP, Large Format Printer), risalnikov (Plotter) in izrezoval- nikov (Cutter), podpira pa tudi uporabo drugih naprav, ki jih potrebujemo v procesu. Zasno- van je za uporabo v profesional- nem okolju, saj z njim lahko vo- dimo celoten potek dela (wor- kflow) tudi v tiskarnah z več ti- skalniki in večjim številom naro- čil. Wasatch SoftRIP lahko ob- deluje več slik hkrati, zato lahko izrabi večprocesorski računalnik (Windows XP) z dovolj RAM-a in prostora na disku. Podpira na- slednje formate: PostScript Level 3, PDF, EPS, Tiff, JPG, GIF, PNG, PSD, BMP, PCX, PPM, PCD, TGA, DCS2 in MrSID. Wasatch je med prvimi vgradil barvno upravljanje ICC v sof- tverski RIP, uporablja pa enak program za barvno pretvarjanje (CMM, Color Management Module) kot Microsoft. Kot op- cijo ponuja amplitudno in fre- kvenčno rastriranje, tudi v kako- vosti, ki omogoča tiskanje folij oz. kopirnih predlog za sitotisk. Kako smo prevajali? Proizvajalec Wasatch nam je prek svojega zastopnika, podjeja IB-Procadd iz Ljubljane, poslal tekstovno datoteko z vsemi teksti uporabniškega vmesnika in krat- ka navodila. Po prvem prevodu, pri katerem smo sodelovali stro- kovnjaki iz IB-Procadd (Edo Str- nad, Simon Demšar, Blaž Samo- torčan) in NTF, Oddelka za te- kstilstvo (Gorazd Golob), je sle- dilo nekajtedensko preskušanje delovne verzije, kjer so se poka- zale mnoge pomanjkljivosti. Ne- kaj smo jih uspeli odpraviti spro- ti, o najbolj kočljivih pa smo pre- diskutirali in se skupaj odločili za najustreznejšo rešitev. Težave smo imeli predvsem z iskanjem najustreznejših sloven- skih izrazov za zamenjavo angle- ških besed, ki jih v slovarjih ni oz. imajo na drugih področjih www.mondibp.com ™ business paper Kako si lahko popestrite življenje? IQ - the ideal paper solution. Če si želite popestriti življenje, potem so IQ večnamenski barvni papirji idealna rešitev. Saj so Vam naši IQ papirji različnega formata in gramature na voljo v 34 izbornih barvah. In ravno to je tisto, kar potrebujete, da bi Vaša pisarniška opravila bila privlačnejša! Z IQ barvami življenje res postane pestrejše. Naš kontaktni naslov: mondibpscp@mondibp.com A member of the Anglo American pic group uporabe povsem drugačen po- men. Tudi dolžina besed, ki je omejena z velikostjo pogovorne- ga okna ali ukazne vrstice, je bila kritična, predvsem takrat, kadar smo namesto kratke angleške be- sede ali okrajšave uporabili slo- vensko besedno zvezo. Lep pri- mer je okrajšava RIP, ki bi jo lah- ko prevedli kot rastrski računal- nik ali skrajšano RR, vendar smo se na koncu odločili, da ostane- mo pri uveljavljenem RIP-u, iz katerega smo potem izpeljali tudi RIP-anje. Končni prevod, 1850 vrstic te- ksta na 36 straneh, smo poslali proizvajalcu, ki je slovenščino vključil med jezike, ki jih lahko izberemo ob namestitvi oziroma lahko med uporabo programa preprosto prehajamo med pri- vzeto angleščino in slovenščino. Tako je poskrbljeno tudi za tiste, ki želijo uporabljati angleške ukaze za komunikacijo s tiskalni- kom, morebiti pa katere od funkcij ne razumejo najbolje, saj se z novim RIP-om z njo srečajo prvič. Poslovenjeni Wasatch Sof- tRIP, s Canonovimi tiskalniki velikega formata, je bil na NTF, Oddelku za tekstilstvo, v sodelo- vanju s podjetjema HSH in IB- Procadd iz Ljubljane že predsta- vljen slovenskim fotografom kot zanimiva alternativa dosedanji fotografski tehnologiji, ki odpira nove poslovne priložnosti. Pre- vod Wasatch SoftRIP-a je pod- prlo tudi Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Vsem nave- denim, ki so nam omogočili do- stop do najsodobnejše tehnolo- gije barvnega digitalnega tiska velikega formata pri izvajanju grafičnih študijskih programov na NTF, Oddelku za tekstilstvo, v Ljubljani se ob tej priložnosti zahvaljujemo za podporo. Gorazd GOLOB Univerza v Ljubljani DIGITALNO ODLOČANJE V tem prispevku g. Will Eve, tehnološki direktor pri Inca di- gital Printers, razkriva, kaj mo- ramo upoštevati pri odločanju za nov velikoformatni stroj in teh- nologijo kapljičnega tiska (flat- bed inkjet technology). Izjemen napredek tehnologije kapljičnega tiska je v zadnjih le- tih te tiskarske stroje uveljavil kot enakopraven dejavnik ob klasičnih tiskarskih tehnikah - sprva na področju sitotiska, vse bolj tudi ob ofsetnem tisku. Di- gitalno tiskanje smo dolgo obravnavali zlasti kot dopolnilno tehnologijo, ki lahko izboljša go- spodarnost pri tiskanju majhnih naklad in zmanjša izmet. Njegov silovit razvoj pa sedaj ponuja no- ve tržne priložnosti, še zlasti na področjih tiskanja po meri, lo- kalnega tiskanja, dekoracije in- dustrijskih proizvodov in tiska- nja v »zadnjem hipu«. Glede na navedeno pa je izbor pravšnjega tiskarskega stroja po- doben nakupu novega notesnika - vsakdo ve, da bodo prej ali slej ponujali nekaj manjšega, boljše- ga in cenejšega, nihče pa ne more z odločitvijo čakati v neskonč- nost. Pri odločanju se moramo naj- prej spoprijeti z metodami za ocenjevanje in primerjanje ra- zličnih tiskarskih strojev in nji- hovih izdelkov. Na trgu je več kot 30 potencialnih proizvajal- cev tiskarskih strojev za kapljični tisk in vsi zagotavljajo, da lahko dobavijo ustrezen sistem. Preveč jih je, da bi jih osebno obiskali, zato je naša prva naloga, da koli- kor mogoče zožimo izbor tistih, ki jih želimo preizkusiti. Lažje re- čeno kot storjeno. Največja zadrega je, da proizva- jalci kakovost natisov vrednotijo z različnimi metodami, in četudi se nam zdi, da »pojejo isto pe- sem«, jo prepevajo v različnih je- zikih. Zato, če je le mogoče, naj- prej definirajte izdelke, posle in storitve, ki jih želite digitalno re- alizirati. Odtisi, ki so namenjeni za opazovanje z velike razdalje, kot veliki plakati in posterji, zah- tevajo visoko zmogljivost stroja, medtem ko kakovost ni tako zelo pomembna. Če pa se bomo osre- dotočili na tiskovine, ki jih opa- zujemo od blizu, npr. zasloni za igralne avtomate, visoke kakovo- sti natisa nikakor ne smemo za- nemariti. Pravzaprav zelo enostavno. Žal ne tako zelo, ker se še vedno ni- smo odločili, kako bomo defini- rali zmogljivost (tiskovno hi- trost) in kakovost. Enota 100 m2 na uro se zdi popolnoma nedvo- umna, a pri tem je treba natanč- no vedeti, kakšno kakovost stroj pri njej ponuja. Vsi stroji za ka- pljični tisk, ne glede na to, kdo jih proizvaja, pri nižji zmogljivo- sti tiskajo bolje - nobeden med njimi ne more hkrati zagotavljati vrhunske hitrosti in vrhunske ka- kovosti. Tehnična dokumentaci- ja navaja zmogljivosti pri tiska- nju velikih formatov in je v m2/h nižja pri tiskanju manjših! Najteže je razumeti in opredeli- ti tiskovno kakovost; nikar ne pričakujte, da boste našli odgo- vor na to vprašanje v prospektu ali tehničnih podatkih proizva- jalca. Nekateri s tem v zvezi na- vajajo naslovno ločljivost z dpi/ dpc in jo pogosto zamenjujejo z gostoto rastra (linijaturo) v lpi/lpc. Četudi naslovne ločljivo- sti ne smemo popolnoma ignori- rati, pa vseeno ne pove dovolj o tiskovni ločljivosti stroja (ločlji- vost: glej Grafičar, št. 3/2005, str. 22), ki določa, kako dobro se upodabljajo najbolj drobni de- tajli. Tiskovne glave v kapljičnem ti- sku morajo precizno slediti na- slovni mreži, kar pomeni, da se morajo kapljice črnila tiskati na- tančno tako, kot določa rastrski računalnik RIP. Zato je tiskovna ločljivost odvisna predvsem od natančnosti, s katero tiskovna glava lahko sledi naslovni mreži in natisne kapljico na predvide- no lokacijo. Rastrski računalnik izračuna tudi velikost kapljice in določi procesno barvo, s katero mora biti natisnjena. Višje ali iz- jemno visoke tiskovne hitrosti pa ta računalnik lahko doseže samo tako, da preprosto zavrže nekate- re numerične podatke, s katerimi je definirana digitalna podoba. Če se detajli pri tem izgubijo, ka- sneje pod nobenim pogojem ne moremo doseči višje kakovosti. Standard za merjenje tiskovne ločljivosti ne obstaja. Določajo pa jo številni dejavniki: razdalja med tiskovnimi šobami in sub- stratom, velikost oziroma pro- stornina kapljice, enakomernost gibanja tiskovne glave, tiskovna hitrost in programske nastavitve gonilnika. Na rezultat vsekakor vplivajo tudi programska opre- ma (RIP) in vgrajene elektronske komponente. Vse digitalne izhodne naprave uporabljajo za pozicioniranje ra- strskih točk elektronsko naslov- no mrežo, ki določa naslovno lo- čljivost v dpi/dpc. Bolj groba je mreža (low print mode), večji je tonski obseg, bolj fina je mreža (high print mode), boljše je upo- dabljanje podrobnosti. Ločlji- vost naslovne mreže ni nujno enaka v obeh smereh, npr. 300 x 600 dpi. Če jo navajajo samo z enim podatkom, se prepričajte, ali velja v eni ali obeh smereh. Naslovna mreža se spreminja glede na nastavitve gonilnika, a to ni neomejeno. Omejena je z mehanskim ustrojem tiskovnih glav in velikostjo kapljic, ki jih proizvajajo. Za visoko tiskovno hitrost in kakovost je odločilna majhna prostornina kapljic (manj kot 30 pikolitrov) pri visoki frekvenci v kombinaciji z učinkovitim upra- vljanjem numeričnih podatkov, ki mora izkoristiti vse potenciale tiskovne glave. Seveda mora biti pri tem učinkovit tudi nadzor nad upodabljanjem naslovne mreže, tako da kapljice resnično priletijo na definirano mesto na- tisa. Tu so nevarne predvsem turbulence v prostoru med šoba- mi in tiskovnim materialom. Brez učinkovitega nadzora ni mogoče natisniti drobnih bese- dil, tankih linij ali krivulj. Majh- ne kapljice še ne zagotavljajo ka- kovosti, velike pa jo zagotovo omejujejo. Za upodabljanje podrobnosti niso odgovorni samo učinkovit RIP, programska oprema in ti- skovne glave. Pozabiti ne smemo na mehansko izvedbo stroja. Gi- banje premičnih delov mora biti mirno, enakomerno in dobro nadzorovano, brez vibracij. V nasprotnem primeru je nadzor kakovosti ne glede na kakovost drugih komponent neučinkovit. V mehanskem oziru se je izkazala uporaba zračnih blazin in linear- nega pogona. Posebna zadrega je tisk velikih in enakomernih ploskev, ki ne smejo imeti nobenih črt ali prog. Tiskarski stroj za kapljični tisk mora to ob želenem obarvanju in nasičenju natisa zagotavljati z vsako izmed procesnih barv in vsekakor s tistim tiskovnim ma- terialom, ki ga želimo tiskati. Te- ga moramo uporabljati tudi pri vseh praktičnih preizkusih opre- me pri dobaviteljih. V naspro- PROIZVAJALEC SAMOLEPILNIH OVOJNIN SAMOLEPILNE OVOJNICE ZA CD/DVD-PLOŠČE 25 MODELOV ZA CD/DVD. OVOJNICE Z ENOSTAVNIM, SAMOLEPILNIM ALI VARNOSTNIM ZAVI- HKOM. SAMOLEPILNE ALI PP OVOJ- NICE ZA NEPREPLETENE TKANINE. SAMOLEPILNE OVOJNICE ZA REGISTRATORJE, KATALOGE, KNJIGE, ZGIBANKE ZA PONUDBE, knjiZice, NAVODILA. TR 17 17 x 17 cm TR 13 13 x 13 cm TR 10 10 x 10 cm TR 22 10 x 22 cm SAMOLEPILNE ETIKETNE OVOJNICE 40 STANDARDNIH VELIKOSTI ZA RAZLIČNE NAMENE. PROZORNE ALI S SIVO PODLAGO. SAMOLEPILNE OVOJNICE ZA POSETNICE ZGIBANKE ZA PONUDBE, VEČSTRANSKE LETAKE, KATALOGE, CENIKE. EI Rota & C. S.r.l. Via Milano, 19/23 - 20060 Liscate (Ml) - Italy Tel.: +39 02 95420161 - Fax: +39 02 95420162 http: //www.seirota.it - E-mail: mail@seirota.it PROSIMO, DA Z NAMI KOMUNICIRATE V ANGLEŠKEM ALI ITALIJANSKEM JEZIKU. tnem primeru se pripravimo na razočaranje. V kapljičnem tisku bi vsi proi- zvajalci, dobavitelji in kupci veli- ko pridobili s standardom za vre- dnotenje ločljivosti in listo osnovnih kriterijev za odločanje. S tem bi odpravili negotovost, zmedo in napačne poslovne odločitve, ki škodujejo vsem. Morda bomo dočakali... Do ta- krat pa lahko uporabite spodnjo listo aktivnosti: 1. Kupite štoparico. 2. Proizvajalcu dostavite pre- prosto testno formo z velikimi površinami v različnih barvah, besedilom različnih velikosti in fotografijami v vseh procesnih barvah. 3. Opazujte tisk testne forme pri najvišji, srednji in najnižji ti- skovni hitrosti. Na vsak natis za- pišite čas, ki je potekel od ukaza do konca tiskanja. V ta čas mora biti vključeno tudi rastriranje na strojnem RIP-u. 4. Preizkusite mehansko od- pornost odtisov na tiskovnih ma- terialih, ki jih največ uporabljate. Za opisane preizkuse se lahko vnaprej dogovorite tudi s proi- zvajalci, ki se udeležujejo kakšne strokovne prireditve ali sejma. Tiskarske stroje za kapljični tisk Inca boste našli na stojnicah Fu- jifilma ali Sericola. Prevedel Marko Kumar FLASH 7. NADALJEVANJE IZ ŠT. 5/2006, STR. 19 UPORABA PLASTI V ANIMACIJAH Program Flash tako kot večina grafičnih programov ponuja upora- bo plasti kot enega najbolj koristnih načinov pri delu z grafičnimi ele- menti. Če poznate grafične progra- me, kot je Photoshop, potem verje- tno poznate uporabo plasti za loče- vanje grafičnih elementov. Vendar je Flashev glavni namen plasti malce drugačen. Najpomembnejši pomen je, da več plasti pomeni več časovnih trakov. Neodvisno lahko nadzoruje- mo animacijo več elementov v ra- zličnih plasteh. V tem članku bomo spoznali nujno uporabo plasti za iz- delavo preproste animacije dveh primerkov simbolov, uporabo plasti za izdelavo gibanja objekta po po- ljubni poti in uporabo plasti za po- stopke maskiranja. Animacija dveh objektov V enem izmed prejšnjih člankov smo obravnavali animacijo gibanja z interpolacijo in kot enega zahteva- nih pogojev za izvedbo take anima- cije navedli, da na eni plasti ne mo- remo narediti animacije dveh pri- merkov simbolov. Flash zahteva animacijo vsakega primerka simbo- la na svoji plasti. To pomeni toliko plasti, kolikor primerkov simbolov animiramo. V istem članku smo tu- di pokazali, kako Flash sporoči, če prekršimo to pravilo. Slika 1 prikazuje primer plasti, če želimo izdelati animacijo dveh objektov. Animaciji izdelamo na lo- čenih plasteh po postopku, ki smo ga spoznali v enem izmed prejšnjih člankov. Primer animacije kroga in kvadrata hkrati je na spletni strani Grafičarja. Na sliki 1 so opisane tu- di ikone v oknu s časovnim trakom, v katerem imamo opravka s plastmi. Na sliki 1 lahko tudi vidimo, da je aktivna plast označena s črno podla- go. Aktivna plast je tista, na kateri lahko delamo vse, kar smo spoznali v dosedanjih člankih (do tega član- ka smo vse počeli na eni plasti). Gumba za prikazovanje/skrivanje plasti in prikazovanje plasti kot obrisov sta koristna predvsem, ka- dar imamo opravka z veliko plast- mi, in z uporabo teh dveh funkcij je lažje razvidno, kaj je na posamezni plasti. Zaklepanje plasti pa je kori- stno, kadar ne želimo, da se na dolo- čeni plasti kaj spremeni (takrat jo zaklenemo). Z dvojnim klikom na ikono pred imenom plasti se nam odpre okno za nastavitve lastnosti. To okno prikazuje slika 2. Poleg lastnosti, ki jih poznamo že iz prejšnje slike, je tu tudi nastavitev vrste plasti, ki je lahko: 7 navadna (Normal), 7 plast s translacijsko krivuljo (Guide), 7 krmiljena plast (Guided), 7 maskirna plast (Mask), 7 maskirana plast (Masked). Njihove uporabe si bomo pogle- dali v nadaljevanju. Animacija gibanja po poljubno narisani poti Doslej smo spoznali samo izdelavo animacije, pri kateri določimo nekaj položajev objektov in Flash sam in- terpolira vmesna stanja, kar nam kot končen rezultat da gibanje objektov po ravnih poteh med ra- zličnimi položaji v ključnih sličicah. Seveda se nam pri animacijah pojavi tudi želja po gibanju objekta po po- ljubno narisani poti, ki bi jo sami določili. Nesmiselno bi bilo to nare- diti na doslej poznan način, da do- ločimo različne položaje v različnih ključnih sličicah in med njimi dolo- aktivna plast — prikazovanje/skrivanje plasti -zaklepanje piasti i-prikazovanje plasti kot obrise * Timeline (S □ ||J 5 10 15 20 25 3t Animacija kvadrata / 11 >- Animacija kroga * * □ >-1 a i a s 1 t k □ fc H 1 12.° fps < — nova mapa — rova pomožna plast -nova plast čimo animacijo Motion. Dela bi bi- lo nerazumno veliko, še posebej ker lahko to izvedemo z uporabo plasti s translacijsko krivuljo in krmiljene plasti. Na plasti s translacijsko kri- vuljo narišemo pot, po kateri želi- mo, da se bo objekt gibal, krmiljena plast pa vsebuje objekt, ki se giba po prej narisani poti. Slika 3 prikazuje okno s plastmi in časovnim trakom. Postopek izdelave animacije po poljubno narisani poti je naslednji. Najprej na plasti, ki jo recimo poi- menujemo pot, narišemo krivuljo z enim izmed risarskih orodij za risa- nje (pero ali svinčnik). V oknu z la- stnostmi plasti nastavimo, da je to plast s translacijsko krivuljo (Gui- Zgoraj slika 1. Lastnosti plasti v oknu s časovnim trakom. Spodaj slika 2. Na- stavitev lastnosti plasti. Layer Properties I I Name: M.IL'iU-ilim1. MP I Bs I 0 Show □ Lock I Cancel | Type: (•) Normal w I O Guide Guided O Mask Masked O Folder Gutline Color: 1 1 View layer as outlines Lajier Height 1100% v de). Nato ustvarimo novo plast (biti mora pod plastjo s translacijsko kri- vuljo), na njej pa naredimo anima- cijo objekta Motion (v našem pri- meru primerka simbola pravokotni- ka). V prvi ključni sličici objekt po- stavimo na začetek krivulje, v drugi Slika 3. Izdelava animacije gibanja po začrtani poti. Prisegamo, da bomo govorili resnico, čisto resnico in nič drugega, kot resnico. In kakšna je resnica o papirjih Hello? Pričevanja tiskarjev so razkrita v naši do sedaj največji anketi. Sami presodite rezultate na www.hellopaper.com. www.hellopaper.com The answer. ključni sličici pa na konec. To dru- go plast nastavimo kot krmiljeno (Guided). Takrat se nam tudi spre- meni ikona pri plasti s translacijsko krivuljo in hkrati se nam ikona kr- miljene plast pomakne malce v de- sno (slika 3), da lahko že po videzu ikon ugotovimo, da imamo opravka z gibanjem po začrtani poti. Če v nastavitvi animacije Motion izbere- mo možnost Orient to Path, se bo objekt med animacijo tudi obračal v smeri poti. Kako se vidi primer s sli- ke 3 v praksi, je prikazano na spletni strani Grafičarja. Krivulja v izvože- nem filmu je skrita, saj je plast s translacijsko krivuljo le pomožna in je tudi smiselno, da se v rezultatu ne vidi. Maske pri animacijah Druga zanimiva tehnika, ki jo lah- ko naredimo z uporabo plasti, je maskiranje. Pri tem uporabimo dve plasti: maskirno in maskirano. Gra- fična vsebina maskirne plasti določa območje, skozi katero bo vidna plast pod njo. To je podobno, kot če bi na masko naredili odprtine in skoznje gledali vsebino spodnje pla- sti. Na sliki 4 je osnovna shema plasti v oknu s časovnim trakom in prizo- rišča pri osnovnem postopku izdela- ve maskiranja pri animaciji. Izdela- va maskirane animacije poteka po naslednjih korakih. Najprej nariše- mo objekt, ki bo predstavljal našo masko. Barva tega objekta ni po- membna, saj nam sama grafika do- loča le področje, skozi katero bo vi- dna spodnja plast. To plast nastavi- mo kot maskirno. Njeno lastnost vidimo v spremenjeni ikoni ob ime- nu plasti. Da naredimo rezultat v obliki animacije, lahko naredimo gibanje maske z animacijo Motion. Pri tem mora biti element maske se- veda simbol. Nato pod to plastjo ustvarimo novo plast, ki jo nastavi- mo kot maskirano. Takrat se ikona ob njenem imenu spremeni in za- makne malce na desno. Na tej plasti nato narišemo poljubne grafične elemente, za katere želimo, da bodo vidni skozi masko. Rezultat maski- ranja je viden šele v izvoženem fil- mu, pri čemer grafika maske ni vi- dna. Na spletni strani Grafičarja je pri- kazan primer s slike 4. Gre za giba- nje reflektorja po nočnem mestu, pri čemer je malce nadgrajen, da bi bil bolj realističen. V opisanem primeru imamo ani- macijo narejeno na maskirni plasti (reflektor), maskirana plast pa mi- ruje. Na spletni strani pa je prikazan tudi primer gledanja skozi okno vo- zečega vlaka, kjer maska na maskir- ni plasti miruje, animirana pa je vse- bina maskirane plasti. Postopek iz- delave je podoben prej opisanemu, pri čemer je potrebne le malce spre- tnosti pri izvedbi. Opisani postopki pa imajo v verzi- ji Flash MX, na podlagi katere na- stajajo vsi članki, eno pomembno pomanjkljivost. Ne da se združiti obeh postopkov gibanja po poljub- no narisani poti in maskiranja (npr. da bi se reflektor gibal po poti, ki jo določimo s translacijsko krivuljo). Povzetek V tem članku smo se srečali z upo- rabo plasti v Flash animacijah, in si- cer malce drugače, kot pojmujemo plasti v drugih grafičnih programih. Poleg osnovne zahteve po uporabi več plasti, kadar delamo animacije več primerkov simbolov, smo si po- gledali dve ključni uporabi plasti. Prvi primer uporabe plasti je anima- cija gibanja po poljubno narisani poti, drugi primer pa je uporaba mask pri animacijah. Primeri, povezani s tem člankom, so na spletni strani www.delo.si/gra- ficar (začasno v rubriki ZADNJA ŠTEVILKA, kasneje v rubriki oz. v oknu ARHIV/Grafičar 2006/Grafi- čar 6/2006). Andrej ISKRA Univerza v Ljubljani Slika 4. Maskiranje animacije. BARVE NACIONALNIH SIMBOLOV Uvod Slovenija se poleg svoje mladosti sooča s problemom neprepoznavnosti. Pri tem igrajo pomembno vlogo nacionalni simboli in barve, ki so v ta namen uporabljene. Študentje smo sprejeli izziv in se s temi problemi soočili ter rezultate predstavili v obliki plakatov, ki so predstavljeni v nadaljevanju. Vsebina je razdeljena na več sklopov. V prvem sklopu so predstavljeni trije barvni sistemi - Munsell, NCS in RAL DS, barvni prostor CIEL*a*b* in spektrofotometrične meritve, ki so bile izvedene na standardnih barvnih vzorcih, v drugem sklopu je predstavljen zgodovinski razvoj slovenskih nacionalnih simbolov, aktualna grb in zastava Republike Slovenije ter pomen barv na nacionalnih simbolih, v zadnjem tretjem sklopu pa so predstavljeni predlogi za nove nacionalne simbole. Plakate smo ustvarili študentje Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, pod mentorstvom Sabine Bračko in Klementine Možina. Zahvaljujemo se Marjeti Černič z Inštituta za celulozo in papir. Tadeju Jakopiču se zahvaljujemo za zgodovinsko interpretacijo nacionalnih simbolov. Zahvaljujemo pa se tudi Gorazdu Golobu ter Zdenki Lindič in Juretu Ahtiku za tehnično pomoč. Introduction Slovenia, besides being a young country, is also facing the problem of unrecognizability. Its national symbols and the colours used for the purpose of representing the country are an important part of this issue. A group of students has taken up the challenge to face these problems and exhibit their results in the form of posters which can be seen here. The posters are separated in three sections. The first one shows three colour systems - Munsell, NCS and RAL DS, the CIEL*a*b* colour space and spectrophotometric colour measurements of standard colour samples. The second section shows the historical development of the Slovenian national symbols, its current flag and coat of arms as well as the meaning of the colours used in these national symbols. In section three, proposals for new national symbols are displayed. The posters were created by students of the Faculty of Natural Sciences and Engineering of the Ljubljana University, under the mentorship of Sabina Bračko and Klementina Možina. We would like to thank Marjeta Černič from the Pulp and Paper Institute and to Tadej Jakopič for the historical interpretation of the national symbols. Thanks to Gorazd Golob and also to Zdenka Lindič and Jure Ahtik for technical assistance. CIELVb* BARVNI PROSTOR & RAL DESIGN SYSTEM CIEL*a*b* Leta 1976 je Mednarodna komisija za razsvetljavo CIE (Commission Internationale de l'Eclairage) določila standardne vrednosti za merjenje barv, ki se uporabljajo po celem svetu. Vrednosti, ki jih uporablja CIE so L*, a* and b* in barvni prostor se imenuje CIEL*a*b*. CIEL*a*b* barvni prostor je nastal s transformacijo barvnih vrednosti X, Y in Z v tri nove referenčne vrednosti L*, a* in b*. Rezultat je enoten barvni prostor, ki temelji na psiholoških osnovnih barvah - rdeči, zeleni, modri in rumeni, ki jih je prvi opisal Ewald Hering v Teoriji nasprotnih barv in za katere sedaj vemo, da se prenesejo naravnost v možgane. CIEL*a*b* enačbe L* = 116 f(Y/Y0) - 16 a* = 500 [f(X/X0) - f(Y/Y0)] b* = 200 [f(Y/Y) - f(Z/Z )] če je X/X0 > 0,008856, velja če je X/X0 s 0,008856, velja če je Y/Y0> 0,008856, velja če je Y/Y0 £ 0,008856, velja če je Z/Z0 > 0,008856, velja če je Z/Z0 ž 0,008856, velja f(X/X0) = (X/X0)"3 f(X/X„) = 7,787(X/X„) + 16/116 f(Y/Y„) = (Y/Y0)"3 f(Y/Y0) = 7,787(Y/Y0) + 16/116 f(Z/Z„) = (Z/Z0)"3 f(Z/Z0) = 7,787(Z/Z0) + 16/116 L* predstavlja razliko med svetlobo in temo. L* = 0 ... idealna črna površina (saje) L* = 100... idealna bela površina (BaS04) a* predstavlja rdeče-zelene lastnosti barve. a* > 0... barva vsebuje več rdeče a* < 0... barva vsebuje več zelene b* predstavlja rumeno-modre lastnosti barve. b* > 0... barva vsebuje več rumene b* < 0... barva vsebuje več modre Kartezične CIEL*a*b* koordinate L*, a* in b* lahko pretvorimo v polarne koordinate L*, Cab in h,!, (svetlost, nasičenost in kot barvnega tona). Kroma predstavlja delež čiste barvne komponente v opazovani barvi. Intenzivnost barve narašča iz centra z oddaljevanjem od akromatične osi in je največja na zunanjem robu. Vrednost krome na svetlostni osi L* je nič. RAL Design System RAL Design System je vizualno enoten barvni sistem, ki temelji na zakonitostih CIEL*a*b* barvnega prostora (na polarnih koordinatah L*, CS, in hj. Javnosti je bil predstavljen leta 1993. Vsebuje 1688 barvnih odtenkov, ki so zbrani v barvnih vzorčnikih ali barvnih atlasih. Zgradba RAL DS barvnega sistema Barve v RAL DS barvnem sistemu so urejene sistematično glede na barvni ton, svetlost in kromo. Slika 2 prikazuje barvno telo barvnega sistema RAL DS. Slika 2: Prerez barvnega telesa sistema RAL DS Barvni ton Barvni oz. pestri toni so razporejeni v krogu in si sledjo kot spektralne barve. Oznaka barve je določena s kotom. Rdeča se nahaja pod kotom 0° (360°), rumena pod kotom 90°, zelena pod kotom 180° in modra pod kotom 270° (slika 3). = Va"2 + b*2 Slika 3: Razporeditev barvnih tonov Barvni ton je najočitnejša karakteristika barve. Opiše kot barvnega tona v barvnem krogu. hab = arctan(b*/a*) 0° < h < 360° CIELVb* enačba za izračun barvnih razlik Spremeljivke L*, a* in b* so predstavljene kot AL*, Aa* in Ab*. AE* predstavlja velikost barvne razlike, ne določa pa smeri barvne razlike. AEHb = Val*2 + Aa*2 + Ab*2 Slika 1: CIEL*a*b* barvni prostor Nasičenost in svetlost Različne vrednosti svetlosti, ki so možne za posamezen barvni ton, so prikazane v različnih nivojih. Slika 4 prikazuje enega izmed nivojev. Akromatiča os (slika 2) leži v središču barvnega telesa in predstavlja vrednost svetlosti. Akromatična os ima na dnu vrednost 0, kar označuje črno barvo, sledijo stopnje nepestrih sivih barv. Največja svetlost je označena s 100 in pomeni belo barvo. Slika 4: Eden od nivojev svetlosti za posamezne barvne tone Oznaka barve Oznaka barve (npr.: RAL 010 40 25) opiše lego v CIEL*a*b* barvnem prostoru. Prvi del opiše kot barvnega tona, drugi del svetlost in tretji del nasičenost barve. Literatura [1] RAL [online], The RAL DESIGN System, 2006 [citirano 22.4.2006], Dostopno na www: . [2] RAL Digital [online], The RAL DESIGN System [citirano 22.4.2006], Dostopno na www: . [3] Color Center [online]. CIELAB Method, 2006 [citirano 22.4.2006]. Dostopno na www: _ [4] Virtual Colour Museum [online], CIE-1931 System [citirano 22.4.2006], Dostopno na www: . avtorica: Mojca Friškovec DRŽAVNI SIMBOLI Univerza v Ljubljani Naravoslovnotehniška fakulteta Oddelek za tekstilstva MUNSELLOV BARVNI SISTEM IN NATURAL COLOUR SYSTEM (NCS) Munsellov barvni sistem Munsellov barvni sistem je nastal na podlagi sistema, ki ga je leta 1905 razvil ameriški slikar A. H. Munsell. Skozi čas je sistem doživel veliko posodobitev, ki so vključevale vedno bolj številne barvne vzorce in upoštevale različne površinske lastnosti vzorcev, zato danes sistem vsebuje zbirko barvnih vzorcev na sijajnem, na mat in na skoraj naravnem papirju. Primerjava barvnih vzorcev naj bi bila izvršena pri dnevni svetlobi. Znotraj sistema je vsaka barva definirana s tremi koordinatami, in sicer s Hue (H), Value (V) in Chroma (C), zapis splošne oznake pa je H V/C. Te koordinate za opis barve pomenijo naslednje: • Hue: barvni oziroma pestri ton, • Value: svetlost barve in • Chroma: kroma oziroma čistost barve. Barvni ton Barvni ton predstavlja razliko med barvami in je definiran na osnovi lege v barvnem krogu. Rdeča, rumena, zelena, modra in škrlatna so glavne barve oziroma toni barve, rumeno- rdeča, zeleno-rumena, modro-zelena, škrlatno-modra in rdeče-škrlatna pa so vmesni toni barve. Teh deset barvnih tonov je v krogu razporejenih po načelu enakih barvnih razmikov in vsak barvni ton se deli še na deset delov, kar skupaj znaša sto barvnih tonov. Munsellov barvni krog prikazuje slika 1. Slika 1: Munsellov barvni krog Svetlost Vrednost označuje stopnjo svetlosti določene barve v primerjavi s sivo lestvico, ki obsega vrednost od absolutne črne do absolutne bele. Vrednost 0 pomeni absolutno črno, 10 pa absolutno belo. Vrednost 5 pomeni sivo ali pa vse barve s svetlostjo med črnim in belim. Munsellov sistem je definiran tako, da so zaznave razmikov sosednjih stopenj enake. Na primer: zaznava razlike med stopnjami 4 in 5 mora biti enaka zaznavi razlike med stopnjama 8 in 9. Skala svetlosti je prikazana na sliki 2. Čistost (kroma) Čistost definira odmik določenega pestrega tona od nevtralno sive. Ko »moč« barvnega tona narašča, narašča tudi vrednost za čistost. Na sliki 2 je prikazan primer, kjer vrednost za čistost narašča od leve proti desni, začne se pri 0 in nima določene zgornje meje. Na primer: vrednost za čistost odbojnih materialov je 20, s fluorescentnimi materiali pa lahko dosežemo tudi do 30 enot. NCS - Natural Colour System NCS sistem je predstavljen s šestimi osnovnimi barvami, katere ljudje zaznajo kot čiste barve. Za primer, osnovna rdeča barva je samo rdeča in ne rdeča z malo rumene ali rdečkasto-modre barve. Teh šest osnovnih barv predstavlja osnovo za percepcijo barve v naših možganih. Štiri osnovne kromatične barve so rumena (Y), rdeča (R), modra (B) in zelena (G), dve nekromatični osnovni barvi pa sta bela (W) in črna (S). Vse ostale barve so lahko opisane na osnovi stopnje podobnostmi z osnovnimi barvami. Te podobnosti so osnovne lastnosti barv (vsebnost rumene, rdeče, modre, zelene, bele in črne). NCS barvni prostor Vse površinsko predstavljive barve so lahko prikazane v tridimenzionalnem modelu imenovanem NCS barvni prostor. Slika 2: Spremembe svetlosti in čistosti v Munsellovem sistemu Slika 3: NCS barvni prostor NCS barvni trikotnik NCS barvni trikotnik predstavlja navpični prerez barvnega prostoraza različne barvne odtenke (slika 3). Osnova za barvni trikotnik je siva skala od bele (W) do črne (S) barve, vrh trikotnika pa pomeni maksimalno čistost barve (C). V barvnem trikotniku lahko najdemo barvni odtenek določene barve, ki prikazuje vizualno vrednost beline, črnine in nasičenosti. NCS barvni krog NCS barvni krog predstavlja vodoravni prerez skozi sredino barvnega telesa. Na obodu so z velikimi črkami Y, R, B, G označene osnovne barve: rumena, rdeča, modra in zelena (slika 3). Vsak kvadrant med dvema osnovnima barvama je razdeljen na 100 enakih delov, kjer je vsak 10. del prikazan v NCS barvnem krogu. Barvni odtenek določene barve, ki jo najdemo v NCS barvnem krogu, nam na primer opisuje, ali je barva rumena ali rumenkasto rdeča. Označevanje barv v NCS Če vzamemo za primer NCS oznake 1050-Y90R, nam 1050 opiše lego v barvnem trikotniku. Prvi sklop številk predstavlja delež črne barve, S, (10 %), drugi sklop številk pa delež čiste barve, C, (50 %). Delež bele barve sicer ni prikazan, vendar je podan kot 40% ostanek (100 - 10 - 50 = 40). Oznaka Y90R opiše barvni ton oziroma lego v barvnem krogu. Y90R predstavlja barvo, ki vsebuje 90 % rdeče barve in 10 % rumene barve. Kratica S pred NCS označevanjem (S 1050-Y90R) pomeni, daje NCS standardiziran in sta ga odobrila Scandinavian Colour Institute in NCS Quality Center ter tudi pomeni, da sledi NCS Quality Management sistemu. Literatura [1] JELER, S. Barvni sistem. V Interdisciplinarnost barve, 1. del v znanosti. Uredila S. Jelerin M. Kumar, Maribor :DKS, 2001, str. 163-196. [2] The NCS System, [online]. Natural Color System, 2004. Obnovljeno 2005 [citirano 17.12.2005]. Dostopno na svetovnem spletu: . [3] The Munsell Color System, [online]. DI MA User Homepages, 2003. Obnovljeno 2003 [citirano 18.12. 2005], Dostopno na svetovnem spletu: . 22 avtorici: Saša Jančar, Maša Žveglič MERITVE BARV Uvod Pri tisku barv slovenske zastave, tako na tekstil kot papir, moramo biti pozorni na pravilno upodabljanje barv, da ne pride do neskladnosti s standardom. Tiskarji imajo na voljo kot predlogo različne barvne kataloge, zato smo se odločili, da poskusimo barve slovenske zastave opisati s pomočjo različnih barvnih katalogov: The New Munsell Student Color Set, NCS Selection Hue in Pantone Matching System. S spektrofotometrom smo izmerili štiri tekstilne poliesterne barvne vzorce barvnega atlasa Scotdic Code 777, ki predstavlja standard, na osnovi katerega so definirane barve naše zastave. S pomočjo standardnih tekstilnih vzorcev smo v barvnih katalogih poiskali čim boljši približek barvnih odtenkov. Kataloga The New Munsell Student Color Set in NCS Selection Hue nista vsebovala primerljivih vzorcev, ker sta v okrnjeni različici, zato tudi nismo podali rezultatov. Meritve Scotdic vzorcev z različnimi spektrofotometri Barvo standardnih tekstilnih poliestrnih vzorcev barvnega atlasa Scotdic Code 777, s katerimi so definirane barve slovenske zastave, smo izmerili s spektrofotometrom SF 600 Datacolor, ki se uporablja za merjenje tekstilnih vzorcev. Meritve smo izvedli pri svetlobah D65, A in F11, merski geometriji D/0, pri velikosti merilne odprtine 6,6 mm (medium). Vsak vzorec smo izmerili petkrat. Rezultati so podani v preglednici 1 in CIE x,y diagramu (slika 1). Preglednica 1: Meritve Scotdic vzorcev s spektrofotometrom SF 600 (Datacolor) I L* I a* I b* I c* I hO I X I Y I Z I x I y Scotdic PN95 - bela D65/10" 94,23 -0,08 0,42 0,43 100,91 81,31 85,80 91,48 0,3144 0,3318 A/10" 94,25 0,10 0,38 0,39 75,35 95,48 85,85 30,04 0,4517 0,4062 F11/100 94,23 0,03 0,43 0,43 85,48 89,13 85,80 55,91 0,3861 0,3717 Scotdic P722509 - modra D65/10" 29,81 6,83 -40,14 40,71 279,66 6,47 6,16 22,68 0,1832 0,1745 A/10" 25,76 -7,49 -45,41 46,03 260,63 4,57 4,67 7,12 0,2791 0,2853 F11/10" 25,89 5,97 48,05 48,42 277,09 5,39 4,71 14,27 0,2213 0,1932 Scotdic P074014 - rdeča D65/10" 41,68 57,37 36,13 67,80 32,20 21,73 12,30 3,41 0,5805 0,3285 A/10° 50,36 57,13 51,92 77,20 42,26 35,93 18,72 1,07 0,6448 0,3359 F11/10" 46,29 54,10 44,20 69,86 39,25 27,89 15,48 2,07 0,6137 0,3407 Scotdic P197512 - rumena (zlata) D65/10" 72,38 21.03 74,44 77,35 74,22 49,26 44,22 6,35 0,4934 0,4430 A/10° 77,74 25,50 79,40 83,39 72,20 70,47 52,77 2,45 0,5607 0,4199 F11/10" 75,51 19,50 81,54 83,84 76,55 58,94 49,10 3,63 0,5278 0,4397 Barvo Scotdic tekstilnih standardiziranih barvnih vzorcev smo izmerili tudi s spektrofoto- metrom Digital Swatchbook (X-RiteColor), ki je namenjen merjenju papirnih vzorcev. Meritve smo izvedli pri pogojih D65/100 in D50/2° na črni podlagi. Rezultati meritev so podani v preglednici 2. Preglednica 2: Meritve Scotdic vzorcev s spektrofotometrom Digital Swatchbook (X-RiteColor) L' c- hn x z x y Scotdic PN95 - bela D65/10° 71,38 20,93 75,65 78,43 74,60 47,67 42,77 5,67 0,4959 0,4450 D50/2" 74,08 21,45 76,51 79,43 74,37 53,05 46,83 5,05 0,5055 0,4464 Scotdic P722509 - modra D65/10" 28,72 7,54 -39.82 40,56 280,78 6,09 5,72 21,44 0,1831 0,1720 D50/2" 25,75 8,62 -43.32 44,23 281,30 5,17 4,66 15,83 0,2016 0,1816 Scotdic P074014 - rdeča D65/10" 92,41 -0.13 0,95 0,97 99,19 77,31 81,62 86,26 0,3153 0,3329 D50/2" 92,54 -0.06 0,63 0,82 94,59 78,96 81,93 66,72 0,3469 0,3600 Scotdic P197512 - rumena (zlata) D65/10" 41,03 57,18 37,43 68,57 33,31 21,14 11,91 3,02 0,5866 0,3299 D50/2" 43,78 63,80 43,26 77,35 34,28 25,62 13,66 2,17 0,6178 0,3297 Primerjava Scotdic vzorcev z barvnim katalogom Pantone Matching System Na osnovi tekstilnih Scotdic barvnih vzorcev smo izbrali barvne vzorce iz barvnega kataloga Pantone Matching System in jih izmerili s spektofotometrom Digital Swatchbook (X-ftiteColor). Meritve smo izvedli pri pogojih D65/10° in D50/2° na črni podlagi. Rezultati so podani v preglednici 3 in predstavljeni v CIE x,y barvnem diagramu (slika 2). Podali smo tudi meritve za Pantone zeleno barvo, ki je podana kot predlog za zamenjavo rdeče barve na novi zastavi (glej plakat Predlogi za nove nacionalne simbole). Preglednica 3: Meritve vzorcev Pantone s spektrofotometrom Digital Swatchbook (X-RiteColor) L- a- c- hn x Y z X y 288 C modra D65/10° 19,91 3,12 -41,90 42,20 274,39 2,98 2,95 15,05 0,1420 0,1409 D50/2" 15,41 8,89 49,39 50,27 280,30 2,32 1,98 11,46 0,1471 0,1260 186 C rdeča D65/10" 41,96 61,46 34,23 70,55 28,96 22,62 12,26 3,71 0,5862 0,3177 D50/2" 44,58 66,72 40,98 78,27 31,54 27,15 14,22 2,64 0,6169 0,3232 1235 C rumena D65/10" 75,53 24,00 81,88 85,80 73,92 55,68 49,27 5,77 0,5028 0,4450 D50/2" 78,53 24,21 83,60 87,04 73,86 62,03 54,11 5,16 0,5114 0,4461 376 C zelena D65/10" 68,06 -32,40 72,93 79,19 114,02 27,39 38,18 5,12 0,3871 0,5403 D50/2" 69,43 -38,04 69,59 79,02 118,70 27,87 40,05 4,91 0,3827 0,5498 Slika 1: CIE x,y diagram s Scotdic vzorci (bela, modra, rdeča in rumena [zlata]) Slika 2: CIE x,y diagram z vzorci Pantone (modra, rdeča, rumena in zelena) Zastave Zastava je enobarvni oz. večbarvni simbol države, dežele naroda, lahko pa tudi mesta ali organizacije. Sprva je bila namenjena oddajanju optičnih znakov, pozneje so jo uporabljali v vojaških enotah in v pomorstvu, sčasoma je postala simbol državne suverenosti in ljudstev. Kot že barve same, se med seboj razlikujejo tudi vzgibi, načini in ostali pomembni dejavniki, ki so vplivali na izbor barv za državno zastavo določene dežele. Nekatere zastave namreč nosijo barve, ki so že nastopale v kakšni predhodni zastavi tistega naroda in tako ponosno pripovedujejo o svojem izvoru. Nekatere zastave so kopije barv političnih strank, druge zaznamujejo določeno veroizpoved. Najdemo pa tudi dosti takšnih, katerih pomen dajejo le kombinacije določenih barv in posamezna barva sama po sebi ne nosi važnejšega sporočila. Po heraldičnem pravilu pa so barve zastave enake tistim, ki so zastopane v državnem grbu. Govorica barv Ne moremo reči, da ima vsaka barva svoj pomen, saj jih ima na tisoče in tudi različne barve lahko imajo isti pomen. Kaj pod neko barvo razumemo, nam je pokazala narava (rumena = sonce, svetloba) ali pa smo jim sami dali takšen pomen (rdeča = komunizem). Veliko je odvisno od okolja, kjer živimo, od vzgoje in kulture. Vsaka kultura si namreč malce po svoje razlaga pomene barv, vendar imajo le-te na vse ljudi približno enak učinek (aktiven ali pasiven), saj nas spominjajo na dogajanje v naravi (svetlo rjava = odpadlo listje, počitek) in hkrati opominjajo, da smo del nje. Barve po svetu Pri pregledu barv na državnih zastavah po različnih kontinentih sveta ne moremo zanikati dejstva, da imajo nekatere barve zelo podoben pomen na vseh zastavah, druge pa čisto različne. Barva z najširšim razponom pomenov je zelena, z najožjim pa njena komplementarna barva - rdeča. Mnogo držav jo je, kot znamenje prelite krvi za svobodo, dodalo po osamosvojitvi k ostalim barvam zastave. V nadaljevanju so v tabelah predstavljeni pomeni določene barve na državnih zastavah po posameznih kontinentih. Pomeni, ki so preko iste barve zastopani največkrat, so v tabelah poudarjeni. Vse države pomena vsake barve posebej nimajo definiranega, zato tudi pregled ne more zajeti celotne slike kontinenta. EVROPA JUŽNA AMERIKA 1 domoljublje, kri ranjenega vodje, moč, odločnost za obrambo svobode, ognjeniki, j pogum, revolucija, socializem protestantsko ljudstvo rešitev iz stisk, žitna polja, žito gozdovi, katoliško ljudstvo, Napoleonova najljubša barva, obnovljeno upanje, portugalski raziskovalec, upanje I ocean, jezera, Moravska, morja, morje, nebo, tisočera jezera, zvestoba led in sneg, boj za svobodo, čistost boja za neodvisnost, rjuha v katero so zavili ranjenega vodjo, mig, sneg na hribu in oblaki nad njim, vrlina, zvestoba, zveza katolikov in protetantov, želja po miru J preteklo zatiranje, prst SEVERNA IN SREDNJA AMERIKA I konservativci, ljudstvo, osvobodilni boj, žrtve državljanov sonini tU, otoške peščine, prvotni prebivalci, sončno podnebje, zlate peščine bujno rastje, dežela, rodovitna dežela I liberalci, moija, nebo čista voda, mir v državi, morje, upanje, zasnežen sever I afriške korenine, afriški rod prebivalcev, moč ljudstva, rodovitna prst, spomin na 1 stiske dinamizem ljudstva, Inki, junaštvo, pogum, prelita kri, vnema za reforme rudno bogastvo, svetla prihodnost deževni gozdovi, rodovitnost, širni gozdovi in polja I jasno nebo, nebo, neodvisnost nebo ob neodvisnosti, pravica in svoboda, sneg AFRIKA I boj za neodvisnost, enotnost, enotnost, kri človeštva, moč, neodvisnost, pot napredka, 1 potomci preroka Mohameda, prelita krt, revolucija, savana, socializem, svoboda, žrtve 1 ljudstva bakrova ruda, bratstvo, savana, savane, sonce blaginja, ljubezen, mir, puščave, rudno bogastvo, sonca, sončna svetloba, svetla prihodnost, zemeljsko bogastvo bujno rastje, dažala, dežela in ljudstvo, gozdovi, Islam, kmotllska zamlllžča, kmetijsko bogastvo, kmetijstvo, naravni gospodarski viri, nekdanja kmečka palst, obilje, obilno naravno bogastvo, poljedelstvo, rastje, razcvet, upanja I Isi, molji, naravno pristanišče, nebo, ccaan, pomen vode in dežja, reka, voda, vodovje, 1 življenje čistost, mir, mir in enotnost, optimizem, pravičnost, reka, reke, želja po miru I afriška celina, dediščina, ljudstvo, novi voditelji, prebivalstvo AZIJA I blaginja, evropski vpliv, Hani, Kitajci, komunistična revoluclla, komunizem, prelila krt 1 za ninhlinoit, napredek, narodni junak Manasa, pogum, revolucija, rododendron, 1 samožrtvovanje, sonce, sovražnikova kri, telo, vesoljno bratstvo in enakost, življenska 1 kri, življenska moč ljudi budizem, hinduisti, pogum, samostani drukpe, sreča trdega dela žrtvovanje brunejski sultan, kraljeva oblast, sonce blaginja, dežela, drevesa, gore, Islam, mir, Mohamedova najljubša barva, muslimani, narava, plemenitost, poljedelstvo, rodovitnost, vera I bogastvo, domoljubje, mir, monarhija, Mongoli, nebo, prijateljstvo, suverenost, turški I narodi, upanje, voda bombaž, čistost, čistost budistične vere, duša, enotnost, mir, nevtralnost, omanski imam, plemenitost, poštenost, resnica, ščip, upanje na lepšo prihodnost, vrline, zvestoba J naftno bogastvo, sovražnikov poraz, tragična preteklost, zmage islama AVSTRALIJA IN OCEANIJA kri, kri, ki jo je Jezus prelil na križu, pogum ekvator, sončni sij, ščip bogastvo otočja, kopno I nebo, ocaan, samostojnost, svoboda ocean, čistost Reference [11 Zastave sveta. Ljubljana: Slovenska knjiga, 1999. [2] OTOREPEC, B. Zastava. Enciklopedija Slovenije: 15. zvezek. Ljubljana: Mladinska knjiga Založba, 2001, str. 76-77. [3] CHEVALIER, J., GHEERBRANT, A. Slovar simbolov miti, sanje, liki, običaji, barve, števila. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga, 1993. IZBOR BARV ZA SLOVENSKO ZASTAVO Izbor barv za Slovensko zastavo 1 Slika 1: Grb pred 1463 Slika 2: Grb Vojvodine Kranjske Vojvodina Kranjska je še pred nekaj stoletji imela belo-modro zastavo (slika 3). Ti dve barvi sta po heraldičnem pravilu izhajali iz barv, ki so zastopane tudi v grbu kranjske vojvodine. Deželni grb vojvodine Kranjske je imel v srebrnem oz. belem polju modrega orla, sredi 13. stoletja pa so mu zaradi ločevanja od drugih grbov z orli dodali čez prsi rdeče-belo šahirano zaponko (slikal). Leta 1463 je cesar Friderik lil. nagradil v bojih pogumne Kranjce in jim grb pozlatil (slika 2). Posledično se je spremenila tudi deželna zastava, ki je bila odslej rumeno- modra (slika 4). Slika 3: Zastava pred 1463 Slika 4: Zastava po 1463 Takšno zastavo so ob osamosvojitvi nekateri predlagali za novo slovensko državno zastavo, ker je imela zgodovinsko osnovo. Zaradi pomanjkanja izvirnosti in prevelike razširjenosti takšne barvne kombinacije med zastavami le-ta ni bila sprejeta. Rumeno-modro zastavo je imela Kranjska do približno leta 1800 - vse do francoske zasedbe naših dežel. Dvobarvna zastava je po francoski revoluciji dobila še dodatno rdečo barvo (slika 5). Leta 1836 je prišlo v Avstriji do državnih in administrativnih sprememb. Takrat so Kranjskemu orlu iz grba odvzeli zlato barvo in zato naj bi se spremenila tudi kranjska zastava. Rumeno barvo bi glede na spremenjeni grb morala nadomestiti bela barva, vendar je po odločnem nasprotovanju deželnih stanov zastava ostala enaka. Slovenska tribarvnica se je verjetno pojavila šele v revolucionarnem letu 1848, ko je bila na višku panslavistična ideologija (slika 6). Slika 5: Zastava po 1800 Slika 6: Zastava po 1848 Slovenci pred tem letom niso imeli narodne zastave, ker je bilo slovensko narodno ozemlje razdeljeno na več dežel in vsaka je imela svoj grb. Marca 1848 je prišla kranjska delegacija s tako zastavo na Dunaj; tudi slovenski študentje na Dunaju in Gradcu so jo prevzeli kot slovensko narodno zastavo, simbol boja za Zedinjeno Slovenijo. Jože Apih razlaga ta pojav v svoji knjigi o Slovencih z besedami: »Nobena oblast sicer še ni zaznamovala slovenskih barv, a te so se kar same. Barve kronovine Kranjske, bela-modra-rdeča; postale so slovenske barve, ki so podpihovale boj zoper nemško in laško tribarvnico.« Na Dunaju in v Gradcu je bila izbrana slovenska narodna zastava, njene barve in njihova razvrstitev, torej iz žarišč slovenske narodne pomladi leta 1848 v času »narodnega preporoda«. Deželni stanovi so še vedno hoteli obdržati rumeno-modro-rdečo zastavo, ker se niso želeli sprijazniti z dejstvom, da je Dunaj brez razlage kranjskemu grbu odvzel zlato barvo. V nasprotju z njimi pa vse to ni prav nič motilo slovenskih rodoljubov, saj so želeli imeti belo-modro-rdečo zastavo. Ko je nemštvo sprejelo - po nemški mladini vpeljano - vsenemško tribarvnico, je slovenska mladina takoj izbrala slovensko tribarvnico. Toda stanovi, kot postavno pravni organ dežele, so hoteli uveljaviti stare barve, prav iste pa so terjali tudi Nemci, zato so se obrnili na notranje ministrstvo. Kmalu je prispel odgovor z Dunaja, da veljajo za Kranjsko barve, kakor jih je leta 1836 določil cesar Ferdinand I: bela- modra-rdeča. Še isti dan (3. oktobra 1848), ko je uradni list dežele prinesel razsodbo vlade, je bila zvečer baklada in serenada; udeležili so se je narodni stražniki in akademiki, noseč slovensko zastavo. Slovenci od tega trenutka dalje niso imeli samo zastave dežele Kranjske, ampak so le-to oklicali tudi za vseslovensko oz. nacionalno zastavo. Ob nastanku Republike Slovenije 1990 je bila za državno zastavo najprej sprejeta slovenska narodna zastava kot dotedanji edini skupni zgodovinski simbol vseh Slovencev. Za lažje razločevanje podobnih državnih zastav ji je bil junija 1991 v zgornjem levem vogalu dodan še novi grb RS (v modrem polju bel lik Triglava z modrima valovitima črtama, nad njim pa tri zlate šesterokrake zvezde iz grba Celjskih grofov), ki je bil sprejet prav takrat. Izbor barv za Slovensko zastavo 2 Obstaja pa še ena razlaga, od kod izvirajo barve naše zastave, ki jo Slovenci, vsaj tisti, ki so pisali o zastavah, javnosti niso hoteli predstaviti. Trdijo namreč, da so to teorijo podtaknili narodni nasprotniki. Slovenska zastava naj bi bila povzeta po ruski pomorsko-trgovski zastavi. Da ne bi ostalo le pri ugibanju, je to možnost šel raziskovat zgodovinar slovenskega pomorstva dr. Miroslav Pahor. Prišel je do ugotovitev, da se je med leti 1812 in 1918 zvrstilo na morju okoli 160 admiralov. Med njimi jih je bila dobra tretjina s slovenskega ozemlja. Poleg admiralov je naštel še 35.000 slovenskih mornarjev in 10.000 slovenskih častnikov in podčastnikov. Vsi ti admirali in mornarji bi bili slepi, če ne bi vsaj enkrat na morju videli tudi ruske ladje - z rusko pomorsko zastavo. Panslovanske barve Zastavo republike Slovenije sestavljajo barve, ki jih srečujemo v večini držav slovanskih narodov. Uporaba teh barv predstavlja neko splošno pripadnost slovanskemu ljudstvu in predstavljajo svobodo ter revolucionarne ideje. Prvi, ki je uporabil te tri barve, je bil Ruski imperij v času panslovanskega gibanja v 19. stoletju. Zastavoslovci so podrobno preučili našo zastavo in našli v uradni zgodovinski razlagi kar nekaj protislovij. Na Dunaju so se dobro spoznali na zastave in zato so tudi vedeli, kakšen razpored barv morajo dati Kranjcem, da bo njihova zastava izvirna, četudi že ima panslavistične barve. Razpored barv je bil naslednji: modra-rdeča-bela. Zanimivo je, da je ta razpored barv tako edinstven, da še danes ni nikjer takšne zastave. Če bi se torej takrat naši predniki držali navodil Dunaja, danes tudi mi ne bi imeli težav z zastavo, ki jo v svetu tako pogosto zamenjujejo z rusko in slovaško. Obe imata namreč enake barve in enak razpored barv, grbi na zastavah pa naj bi služili samo za okras in po pravilih niso merilo za prepoznavanje zastav. Če bi namreč skupaj visele ruska zastava (brez grba), poleg nje pa slovenska in slovaška (obe z grbom), bi to v zastavoslovju pomenilo, da je Rusija država z dvema pokrajinama, ki imata grb na zastavi samo zato, da se kot pokrajini med seboj ločita. Rusija Češka republika Slovaška republika Lužiški Srbi _aa_ ftp ** Republika Slovenija Republika Hrvaška Srbija Vojvodina BS Republika Srpska Zahodno Hercegovski kanton Zahodnobosanski kanton Permyakia Ruthenia Khakassia Republika Mordovia Avtonomna republika Crimea Literatura [1] VOGLAR D. (prevajalec). Zastave sveta. Ljubljana: Slovenska knjiga, 1999. [2] GOG ALA, R. Tisočletna govorica zastav: Z novo slovensko zastavo v EU?. Ljubljana: Forma 7,2002. [3] OTOREPEC, B. Zastava, Enciklopedija Slovenije, 15. zvezek. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2001, str. 76,77. [4] Wikipedia [online], PanSlavic Colours, 2005 [citirano 30.12.2005], Dostopno na svetovnem spletu: . [5] The Bürgermeisters daughter [online]. Slovenia, 2005 [citirano 5.5.2006]. Dostopno na svetovnem spletu: . [6] Wikipedia [online]. Coat of arms of the Duchy of Carniola, [citirano 5.5.2006], Dostopno na svetovnem spletu: . GRB REPUBLIKE SLOVENIJE Uvod Grb Slovenije ima obliko ščita. V sredini ščita je na modri podlagi lik Triglava v beli barvi, pod njim sta dve valoviti modri črti, ki ponazarjata morje in reke, nad njim pa so v obliki navzdol obrnjenega trikotnika razporejene tri zlate šesterokrake zvezde. Ščit je ob stranicah rdeče obrobljen. Grb je oblikovan po določenem geometrijskem in barvnem pravilu. Avtor grba je akademski kipar Marko Pogačnik. Slka 1: Grb Republike Slovenije Po levi in desni strani ima grb rdečo obrobo tako, da se v njem pojavljajo vse tri barve s slovenske tribarvnice: bela, modra, rdeča. Bela je gora, modri pa sta valovnici. S pomočjo zlate barve treh zvezd je ohranjen tudi spomin na zlato barvo v zgodovinski zastavi dežele Kranjske, ki velja za predhodnico tribarvnice. Geometrijska kompozicija grba Slovenski grb je oblikovan na osnovi natančne geometrijske kompozicije, katere temelj predstavljata dva enakokraka trikotnika: • »trikotnik nebes« in • »trikotnik zemlje«. Ta dva trikotnika se z vrhovoma stikata v središču spodnje od zvezd. »Zemeljski« del grba je znotraj še dodatno polariziran: • en pol predstavlja vijuganje obeh valovnic, • drug pol pa Triglav, ki je sestavljen iz treh enakokrakih trikotnikov. Ti skupaj sestavljajo že omenjeni trikotnik zemlje. Kozmogram Grb Republike Slovenije je oblikovan kot kozmogram. V njem je energijsko kodirana vsebina, v našem primeru slovenska identiteta. Znak deluje aktivno kot zaščita, zato se mu reče zaščitni znak. Stari grbi so bili vedno upodobljeni na ščitih, saj so bili oblikovani na tak način, da delujejo kot neke vrsta zaščita, tako ustvarjajo določeno energijsko polje. To polje nastane, ker so grbi na vseh mejnih prehodih, na vseh dokumentih, izkaznicah in tako naprej. Na tak način nastane energijsko polje, ki varuje Slovenijo, oziroma spodbuja v njej notranje potenciale. Kozmogram ni samo pasivno znamenje, temveč aktivno. Grb nosi v sebi sporočilo ravnotežja. Slovenija je edina dežela v Evropi, kjer se srečujejo vse tri glavne jezikovne skupine: germanska, romanska in slovanska. Srečujejo se različne krajinske klimatske značilnosti Evrope kot je celinsko, mediteransko in alpsko podnebje. To so zunanje karakteristike, ampak v tem se kot v ogledalu vidi vloga Slovenije, kot nekakšnega ravnotežnega člena med severom in jugom, vzhodom in zahodom. V grbu je zelo poudarjeno ravnotežje, ki je temelj zdravja in izobilja v življenju. Povsod najdemo ravnovesje med kozmosom, oziroma duhovnim in zemeljskim, oziroma materialnim. Zvezde predstavljajo kozmos; gora in valovnici predstavljata zemljo, oziroma materijo. Zemeljski del je spet polariziran na ženski element (voda) in moški element (navpična gora), yin in yang. Barve grba Barve grba so enake kot v zastavi, dodana je še zlata barva. Predstavljajo določene elemente: rdeča barva predstavlja materialni svet, element zemlje. Modra barva predstavlja čustveni svet in bela barva miselni svet. Zlata barva pa predstavlja duhovni svet, ki je temu nadrejen. Tako zajema grb s pomočjo barv vse različne nivoje v življenju. Vsak človek, kot tudi narava in pokrajina vsebuje vse nivoje in ima svoj materialni, miselni, čustveni in duhovni nivo. Preglednica 1: CMYK vrednosti barv grba Republike Slovenije Barva C M Y K Modra 100 60 0 10 Rdeča 0 100 100 0 Rumena 0 10 100 0 Bela 0 0 0 0 Preglednica 2: SCOTDIC CODE vrednosti barv grba Republike Slovenije Barva Vrednosti Modra N46 N722509 Rdeča N23 N074014 Rumena N6 N197512 Bela N1 N95 Slika 2: Geometrijska kompozicija grba Literatura [1] Urad vlade za informiranje [online]. Grb, 2005. [citirano 27. 4. 2006]. Dostopno na svetovnem spletu: . [2] Sončeve pozitivike [online]. Marko Pogačnik o slovenskem grbu, 2006. [citirano 27. 4. 2006]. Dostopno na svetovnem spletu: . [3] Sončeve pozitivike [online]. Državni simboli, 2005. [citirano 27. 4. 2006]. Dostopno na svetovnem spletu: . ZASTAVA Opis zastave Zastava Slovenije je belo-modro-rdeča slovenska narodna zastava z grbom Slovenije. Določena je s 6. členom Ustave Republike Slovenije ter z Zakonom o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi (Url RS, št. 67/1994, 14/1999 Odi. US: U-l-296/94). Sestavni del tega zakona so tudi geometrijska, likovna ter barvna pravila za oblikovanje grba, zastave in slovenske narodne zastave. Razmerje med širino in dolžino zastave je ena proti dve. Barve zastave si sledijo: bela, modra, rdeča. Vsaka barva zavzema po širini tretjino prostora zastave. Grb je v levem gornjem delu zastave tako, da sega z eno polovico v belo polje, z drugo pa v modro, pri čemer se središčna točka grba pokriva s točko 1/4 dolžine zastave in točko stika bele in modre barve. Višina grba predstavlja 1/3 širine zastave. Barve slovenske zastave SCOTDIC Za določitev barv slovenske državne zastave je bil uporabljen barvni atlas z oznako SCOTDIC CODE 777, ki pa je po obsegu zmanjšan barvni atlas SCOTDIC 2034, ki je danes razširjen na SCOTDIC 2450. V Sloveniji se le redko uporablja. Barve naše zastave imajo po SCODIC sistemu sledeče oznake: Barva Oznaka Modra N46 N722509 Rdeča N23 N074014 Rumena N6 N197512 Bela N1 N95 Preglednica 1: SCOTDIC CODE oznake barv slovenske zastave CMYK Imamo tudi podatke o CMYK barvah, vendar je pretvarjanje iz SCODIC sistema v druge barvne vrednosti problematično, tako za CMYK, Pantone in RGB, saj kode ne morejo povsem ustrezati. CMYK vrednosti so verjetno navedene zato, ker se zastave ne tiskajo le na tekstil temveč tudi na papir in druge materiale, upodabljajo se na priponkah, emblemih, televizijskih in računalniških zaslonih itd. Slika 1: Slovenska zastava Barva C M Y K Modra 100 60 0 10 Rdeča 0 100 100 0 Rumena 0 10 100 0 Bela 0 0 0 0 Scotdic code Scotdic code (Standard Color Of Textile Dictionaire Internationale de la Couleur) je zbirka obarvanih tekstilnih vzorcev, ki se uporablja kot standard v tekstilni industriji. Sistem se deli na tri osnovne zbirke, glede na vrsto materiala. Obstaja 2038 bombažnih, 2468 poliestrskih in 1115 volnenih barvnih vzorcev. Sistem Scotdic, ki ga po svetu uporablja preko 8.000 podjetij, je zasnovan na osnovi Munsellovega sistema, tako da iz kode lahko razberemo vrednosti barvnega tona (hue), svetlosti (value) in nasičenosti (chroma). SCOTDIC CODE C-01 50 10 Hue Value Chroma Preglednica 2: CMYK vrednosti barv slovenske zastave Razlike med teorijo in prakso Uradno določene barve naše zastave so precej drugačne od tistih, ki jih običajno srečujemo na javnih mestih. Če poskusimo te barve opisati z besedami, je namesto bele barve določena svetlo siva, namesto modre zelo temno modra, namesto rdeče zelo temno rdeča, rumena pa je temna rumena (zlata). V zavesti večine tiskarjev in slovenskih državljanov so slovenske narodne barve bolj žive od uradno definiranih barv, zato je večina zastav tiskana v barvah, ki jih tiskarji poznajo kot HKS 43, 23 in 3, bela pa je barva beljenega blaga ali papirja. Poleg tega je omembe vredno tudi dejstvo, da smo ljudje pri opazovanju in dojemanju barv zelo prilagodljivi. To pomeni, da v širokem razponu belih (sivih), modrih, rdečih in rumenih barv te barve vedno prepoznamo kot naše nacionalne barve, če so le uporabljene v obliki, ki jo prepoznamo kot slovensko zastavo. P - Polyester — C-Cotton W - Wool Slika 2: Šest-številčna koda atlasa Vsak barvni vzorec iz atlasa vsebuje spredaj črko, ki označuje vrsto materiala, ki je uporabljen: P - poliester C - bombaž W - volna Hue - barvni ton, vzorci združeni v 54 skupin Value - svetlost, vzorci združeni v 16 skupin Chroma - nasičenost, vzorci združeni v 16 skupin Literatura [1] GOLOB, G. Kakšne barve je naša zastava?. Grafičar, 1999, št. 5, stran: 28-32. [2] Wikipedia [online]. Zastava Slovenije, 2005 [citirano 30.12.2005], Dostopno na svetovnem spletu: . [3] Urad vlade za informiranje [online]. Zastava, 2005. [citirano 30.12.2005]. Dostopno na svetovnem spletu: . [4] Kensaikan International [online], Scotdic, 2005. [citirano 30.12.2005], Dostopno na svetovnem spletu: . PREDLOGI ZA NOVE DRŽAVNE SIMBOLE Uvod S slovensko zastavo in grbom je le malokdo zadovoljen že od njunega nastanka, saj bi naj bila povsem neprimerna in neprepoznavna v Evropi in Svetu. Glavni razlog je verjetno v naglici, ki je botrovala »ponesrečeni« izbiri državnih simbolov pri sprejemanju ustave leta 1991, saj je v času osamosvajanja množična evforija zahtevala, da v novo državo vstopimo z novimi simboli. Grb in zastava sta tako nastala pod velikim časovnim pritiskom. Praktična uporaba državnih simbolov je skozi čas pokazala, da ne služita svojemu namenu in da marsikdo še vedno ne ve, kako si sledijo barve na naši trobojnici. Ena od slovenskih parlamentarnih strank se je že leta 1994 zavzemala, da Slovenija dobi novo zastavo. Njihov predlog je bil, da bi bila zastava dvobarvna - zlato rumena in modra - kot je bila zastava Vojvodine Kranjske. Da bi se izognili podobnosti z ukrajinsko zastavo, bi jo razdelili na tri polja - rumeno, modro, rumeno. Predlog za spremembo ustave Skupina 72 poslancev je v začetku leta 2003 v Državni zbor vložila predlog za spremembo ustave, v členu, ki govori o državnih simbolih. Predlagali so, da bi državne simbole, grb in zastavo, določal zakon. 6. člen naj bi se spremenil tako, da se določi ureditev državnih simbolov z zakonom, ki ga sprejme državni zbor z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev. To bi po mnenju predlagateljev omogočilo spremembo celostne podobe Slovenije oziroma njenih državnih simbolov in tako njeno večjo prepoznavnost v mednarodni skupnosti. Želja je bila, da bi novi državni simboli čimbolj identificirali izvor, obstoj ter pripadnost državljanov in državljank. Z novo ureditvijo, ko bi se zastava in grb določila z zakonom, bi bila omogočena temeljita javna razprava, zagotovili pa bi tudi zadosten strokovni nivo za odločitev. S predlogom za spremembo zastave so se predlagatelji zavedali, da se bodo zagotovo odprle številne polemike, kakšna naj bo nova slovenska zastava. Predlagali so tudi, da ne bi bilo odveč pritegniti mednarodne strokovnjake, ki imajo potrebno kritično distanco in seveda, na referendumu povprašati ljudi, kakšno zastavo želijo imeti. Razpis za nove državne simbole Pol leta po vloženemu predlogu poslancev v Državni zbor je le-ta objavil razpis javnega anonimnega anketnega natečaja za oblikovanje možnih elementov novih državnih simbolov Republike Slovenije. Cilj razpisa je bil pridobiti med seboj usklajene in najboljše oblikovalske rešitve grba, zastave in simbola Slovenije. Razpis je predstavljal dobro priložnost, da se predstavijo vsi predlogi in da tako javnost kot stroka dosežeta konsenz, poleg tega pa bi morebitne spremembe državnih simbolov lahko naredile Slovenijo ob vstopu v Evropsko unijo bolj prepoznavno in nezamenljivo z drugimi državami. Natečaja so se lahko udeležili državljani Slovenije ter fizične in pravne osebe, ki so imele svoj sedež v Sloveniji. Avtorji so se lahko svobodno odločili, da predstavijo celovito rešitev ali posamične rešitve razpoznavnih prvin države. Ocenjevalno komisijo so sestavljali: predstavnika naročnika; podpredsednik ustavne komisije; član ustavne komisije; predstavniki strokovne javnosti. Predlogi za nove državne simbole Ocenjevalna komisija je mesec dni po zaključku razpisa objavila rezultate javnega anonimnega natečaja, na katerega je skupaj prispelo 250 vlog, zaradi neizpolnjevanja razpisnih pogojev pa so jih izločili kar 106. Ocenjevalna komisija se je večinsko odločila, da prejme: prvo nagrado: Dušan Jovanovič; drugo nagrado: Klemen Rodman; tretjo nagrado: za grb: Valt Jurečič; za zastavo: Igor Rehar; za simbol: Goran Tomič in Aleš Galičič Zmagovalna rešitev izhaja iz simbolike barv slovenske narodne zastave, zastava je oblikovana kot vodoravno poudarjena, v njenem polju pa se izmenjujejo modre, bele in rdeče proge. V sredi se izriše tradicionalni motiv Triglava, tako pa je tudi pri grbu in simbolu. Že od začetka razpisa je bilo jasno, da nagrajeni simboli ne bodo nujno postali novi simboli naše države. O tem se je in se bo namreč v prihodnosti opredeljevala parlamentarna ustavna komisija, ki bo lahko upoštevala tudi druge predloge, ki so nastali neodvisno od razpisa in so prišli v javnost predvsem preko interneta in drugih medijev. Nekateri od njih so nastali že v preteklosti oziroma v času prvega razpisa za državne simbole. Rezultati razpisa 1 NAGRADA avtor: Dušan Jovanovič avtor: Klemen Rodman O avtor zastave: Igor Rehar avtor grba: Valt Jurečič avtorja simbola: Goran Tomič, Aleš Galičič ČASTNO PRIZNANJE avtorji: Karin Košak, Grega Košak, Simonida Koželj ČASTNO PRIZNANJE avtor: Miha Dobrovoljc ČASTNO PRIZNANJE avtor: Zoran Kovačevič ČASTNO PRIZNANJE avtor: Dominika Batista Ostali predlogi Heraldica Slovenica Whitney Smith Prijatelj Simon Dolenc Nedeljski dnevnik Nedeljski dnevnik Nedeljski dnevnik Simon Dolenc Nedeljski dnevnik Nedeljski dnevnik Nedeljski dnevnik Uroš Žižmund Znamierowski Znamierowski Predlog leta 1990 Mladina Uroš žižmund Jaume Olle PREDLOGI ZA NOVE DRŽAVNE SIMBOLE Rešitve Po objavi rezultatov razpisa se je slovenska javnost razdelila na 3 skupine in sicer na: tiste, ki podpirajo nove predloge, tiste, ki bi le malo spremenili sedanje simbole, in tiste, ki ne bi spreminjali ničesar. Večina se opredeljuje v tisto skupino ljudi, ki ne bi spreminjali ničesar, saj so kljub glasnemu govorjenju o neprepoznavnosti nacionalnih simbolov prepričani, da smo v svetu že dovolj dobro prepoznavni. Naš predlog Skupina študentov, ki smo pripravili te plakate, menimo da simboli, ki jih uporabljamo, po našem mnenju dobro predstavljajo Slovenijo in jih zato ne bi spreminjali; spremenili bi le barvo, ki bi bistveno spremenila izgled celote in s tem omogočila večjo prepoznavnost Slovenije in njenih nacionalnih simbolov v svetu. Naša rešitev je v spremembi rdeče barve v zeleno tako pri zastavi kot v grbu države. Bele in modre ne bi spremenili, kar pomeni, da bi njuna specifikacija ostala enaka. Razlogi za zamenjavo rdeče barve z zeleno so: Slovenija je dežela z veliko gozdov in travnikov pokritost Slovenije z gozdovi je večja kot 56 % celotnega ozemlja Slovenija je poznana kot zelena dežela zelena je barva energije, mladosti, deluje pomirjajoče in izžareva optimistično razpoloženje, kar bi naj bilo, za mlado državo kot je Slovenija, tudi značilno Slovenija se v svetu že od prvega dne samostojnosti predstavlja v zeleni barvi. To je vidno na področju športa, kjer slovenski reprezentanti v različnih športnih panogah (atletika, košarka, nogomet, smučanje...) že vseskozi nastopajo v zelenih športnih opremah. Takšna majhna, a zelo učinkovita sprememba ne bi predstavljala velike finančne obremenitve za državo, saj bi se lahko na veliko področjih, kjer se uporablja črno bela različica, le-ta uporabljala tudi v prihodnje. Spremembe bi bile potrebne le na področjih, kjer se uporabljajo barvne različice. Verjamemo, da bi takšna sprememba nekoliko bolj združila mnenja Slovencev, pripomogla pa bi tudi k večji prepoznavnosti Slovenije v svetu. Specifikacija zelene barve: SCOTDIC CODE 777 sistem: N66 N673760 CMYK sistem: C = 50%, M = 0%, Y = 100%, K = 0% BELA MODRA SCOTDIC CODE 777: N-1 N95 SCOTDIC CODE 777: N46 N722509 CMYK [%]: 0,0,0,0 CMYK [%]: 100,60,0,10 ZELENA RUMENA SCOTDIC CODE 777: N66 N673760 SCOTDIC CODE 777: N6 N197512 CMYK [%]: 50, 0,100, 0 CMYK [%]: 0,10,100, 0 Literatura [1] 24ur.com [online]. Novi državni simboli?, 2003 [citirano 20.12.2005], Dostopno na svetovnem spletu: . [2] Mladina [online]. Ne Triglav, le panter bo naš znak, 2003 [citirano 20.12.2005], Dostopno na svetovnem spletu: . [3] Dnevnik [online]. Državni simboli ali ovitki za čokolado?, 2003 [citirano 20.12.2005], Dostopno na svetovnem spletu: . [4] Fame [online], Slovenia - 2003 Parliamentary Competition Winning Proposals, 2003 [citirano 20.12.2005], Dostopno na svetovnem spletu: . [5] Fame [online]. Slovenia - Flag Proposals, 2004 [citirano 20.12.2005]. Dostopno na svetovnem spletu: . KQMOFIll freedom u of impression LITHR@N@ S 40 SP Članek o prvi inštalaciji omenjenega stroja v Gorenjskem tisku d.d. sledi p PROSYSTEM PRINT industrijska cesta 1k • SI-1290 Grosuplje • Tel.: +386 (0) 1 78 11 200 • Fax: +386 (0) 1 78 11 220 • E-mail: info@prosystem-print.si • http://www.prosystem-print.si OGLAS/ČESTITKA DA BI ZADOVOLJILI POTREBE SVETOVNE TISKARSKE INDUSTRIJE, SMO V LANSKEM LETU PROIZVEDLI MILIJARDO KG BARV IN PIGMENTOV. Samo številka, ampak za njo stoji Sun Chemical - največji svetovni proizvajalec tiskarskih barv, pigmentov, barvil in lakov. Toda mi ne ostajamo pri tem. Z neutrudnimi raziskavami, razvojem in inovacijami ter tesnimi odnosi z nasimi kupci, Sun Chemical zagotavlja kakovostne proizvode in storitve najsirsemu krogu tiskarjev. Neglede na aplikacijo smo ponosni ponuditi prave resitve v pravem času. WWW.SUNEUROPE.COM SuiiCllCIIliCcd Sun Chemical - Hartmann d.o.o. • Brnciceva ulica 31 • Tel: 01 563 37 02 • Fax: 01 563 37 03 • Mail: info@sunchemical.si m. mst ^rikAjA leto £00?. Nikoli vtc Re bo, kotje bilo. Ostrite 0AW. 0AŠ ^VAfiČAV Nekaj razlogov, zakaj razstavljati na sejmu Graf&Pack 2007 GROF PfiCK 3. mednarodni sejem grafike in pakiranja Celje, Celjski sejem 17.-20. A P RIL 2007 B Zagotovljena udeležba ciljne skupine obiskovalcev v smislu strokovnosti in ravni odločanja B Urejena in moderna infrastruktura celjskega sejmišča I Prepričljivo »cost - benefit« razmerje B Terminska ustreznost B Možnost aktivnega soustvarjanja spremljajočih strokovnih vsebin sejma B Zagotovljena promocija dejavnosti in njenih novosti v okviru sejma B Seznaniti se z novostmi v stroki B Prisotnost ob konkurenci www.ce-sejem.si RAZSTAVNI PROGRAM - GRAFIKA • Grafična priprava in oblikovanje • Stroji in oprema za grafično industrijo (tisk in dodelava) • Materiali in pripomočki v grafični industriji • Proizvodi grafične industrije • Stroji in naprave za izdelavo papirja • Izdelki industrije papirja in celuloze • Storitve RAZSTAVNI PROGRAM - PAKIRANJE • Embalaža • Tehnologija in tehnika pakiranja ter označevanja • Pripomočki in orodja pri tehnologiji in tehniki pakiranja • Skladiščna tehnika in oprema za logistiko • Informacijska tehnologija • Ravnanje z odpadno embalažo Rok za prijavo na sejem je 15. december 2006. Sejemsko dogajanje na celjskem sejmišču bodo dopolnjevali: 9. sejem FORMA TOOL (orodja, orodni stroji, orodjarstvo) 7. sejem P L A G K E M (plastika, guma, kemija) 2.sejem LIVARSTVO CELJSKI SEJEM d.d. Dečkova 1,3102 Celje, T: 03 54 33 000, F: 03 54 19 164 C) CQJSKI SEJEM TI PAP • BEUENA CELULOZA LISTAVCEV IN IGLAVCEV • ČASOPISNI PAPIR • GRAFIČNI PAPIRJI • EKOLOŠKI/RECIKLIRANI PAPIRJI «• Tovarniška 18,8270 Krško, SLOVENIJA Tel.: +386(0)7 4811 100 Fox:+386(0)7 4» 21 115,49 22 077 E-mail: vipap@vipap.si, http://www.vipap.si VIPAP VIDEM KRŠKO d.d. prof. BOŽO IGLIČ Prof.Božo Iglič je bilrojen v Ljubljani22,marca 1920, čeprav izhaja iz znane kamniške družine. Maturiralje na ljubljanskirealkileta 1940 in se še isto leto vpisalna tehniško fakulteto ljubljanske uni- verze.Med okupacijo leta 1942 je bilzaprt in inter- niran v Gonarsu.Po vojnivihrije študij zaključilz di- plomo s področja kemije lignina pri prof.Rebku. Svoje prve izkušnje na področju papirništva je pri- dobivalše med vojno priznanem prof.Wultschu. Takoj po osvoboditvi se je zaposlil v industriji in v maniri tedanjega časa je bil poslan v različne tovar- ne kot strokovna pomoč pri obnovi porušene indu- strije.Tako je sodelovalpriobnovitovarne lesovine v Podvelki, nato pridokončanju gradnje tovarne celuloze v Krškem, kjer je ostalkot tehničnivodja do leta 1947.Zatem je bilkot vodja investicij po- slan v Papirnico Radeče, od tam pa za tehničnega direktorja v Zagrebačko papirnico.Kratek čas se je mudiltudiv Prijedoru, kjer je sodelovalpripostavitvi tovarne celuloze.Leta 1949 se je vrnilv Slovenijo in v PapirniciVevče prevzelvodenje najprej labora- torija, nato obratov belilnice in brusilnice ter od leta 1957 vodenja celotnega proizvodno-tehničnega sektorja tovarne.Kot tehničnidirektor je služboval na Vevčah vse do leta 1974, ko je prevzelvodenje Inštituta za celulozo in papir Ljubljana do upokojitve, leta 1984. Med službovanjem v PapirniciVevče je bilprotago- nist številnih tehničnih izboljšav, novih izdelkov ter pomembnih investicij.Razvoj te tovarne v šest- in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je ključno po- vezan z imenom prof. Igliča. V tem obdobju so pod njegovim strokovnim vodstvom postavili papirni stroj 4, izvedlirekonstrukcijo papirnega stroja 1 ter delne rekonstrukcije PS 2 in 3.Postaviliso prema- znistroj ter izdelaliceloten projekt za postavitev PS 5, kije bilrealiziran nekoliko kasneje.Pod njegovim vodstvom je stekla prva proizvodnja premazanega papirja v takratniJugoslaviji.V njegov tehničniopus moramo prištetitudidokončanje eksperimentalnega papirnega stroja na Inštitutu za celulozo in papir v Ljubljaniin uvedbo poskusne proizvodnje.Skratka, ta bogat nabor strokovnih in investicijskih dosežkov priča o izrednih vodstvenih in poslovnih sposobno- stih prof. Igliča. Izjemen je tudinjegov prispevek na področju izo- braževanja papirniških kadrov.Lahko rečemo, da je vzgojilcele generacije papirničarjev na vseh ravneh. Njegova aktivnost na tem področju sega prav na začetek njegove kariere, ko je v Krškem sodeloval priizobraževanju papirničarjev ter predavalna Indu- strijskipapirniškišoliv Vevčah.Na njegovo iniciativo je billeta 1960 zasnovan Oddelek za papirništvo na Tehniškisrednjišoliv Ljubljani, kjer je celih 22 let predavaltehnologijo izdelave celuloze in papirja ter oplemenitenje papirja.Svojo akademsko kariero je začelleta 1960, ko je bilimenovan za višjega predavatelja na Fakultetiza naravoslovje in tehnolo- gijo Univerze v Ljubljani.Leta 1977 je bilimenovan za izrednega profesorja za predmet Tehnologija ce- luloze in papirja, kjer je predavalvse do leta 1989. Vzporedno je predavaltudina Biotehniškifakulteti, na Oddelku za lesarstvo.V tem obdobju je pod njegovim mentorstvom diplomiralo 38 inženirjev in pet magistrantov. Prof. Igliča štejemo tudimed pionirje na področju raziskav v slovenskem papirništvu.Njegove referen- ce so bogate zlastina področju tehnologije papirja in predelave.Iz tega izhaja tudinjegova publicistič- na dejavnost, kiniomejena zgolj na več kot tride- set člankov, objavljenih v domačih in tujih strokov- nih revijah, temveč sega tudina področje priprave skript in učbenikov za študij tehnologije celuloze in papirja.Z aktivnim sodelovanjem na številnih stro- kovnih simpozijih je širil prepoznavnost in strokov- nost slovenskih papirničarjev, Posebno mesto v njegovem življenjskem opusu pa ima gotovo Društvo inženirjev in tehnikov papirništva Slovenije, ki je bilo ustanovljeno na njegovo pobudo leta 1972, Postal je njegov prvi predsednik ter glav- ni in odgovorni urednik revije Papir vse do leta 2003, V tem obdobju je organiziral 29 simpozijev, ki so iz začetne anonimnosti prerasli v dobro pre- poznaven in strokovno cenjen simpozij v Srednji Evropi, Lahko rečemo, da je 1:11 prof, Iglič vse to obdobje »spiritus agens,.....delovanja društva in zato ne čudi njegovo članstvo v številnih drugih združe- njih), med katerimi pa prav gotovo izstopata častni članstvi v DITP in EUCEP-I; to je v evropski krovni stanovski organizaciji Prof, Iglič je tudi še danes vzor vsem delujočim v naši stroki, Iz vsega povedanega izhaja vsa širina in intenziv- nost delovanja prof, Igliča, na podlagi česar je up- ravni odbor Združenja celulozne, papirne in papirno predelovalne industrije Slovenije soglasno sprejel sklep, da prof, Iglič kot prvi prejme novoustanovlje- no Terpinčevo nagrado za izjemni prispevek v ra- zvoju slovenskega papirništva in njegovi promociji doma in v svetu REVIJA SLOVENSKIH GRAFIČARJEV 6/2006 Založnik in izdajatelj DELO, d. d. Predsednik uprave Danilo Slivnik Soizdajatelj GZ Slovenije, Združenje za tisk Glavni in odgovorni urednik Marko Kumar Lektorica Zala Budkovič Uredniški odbor Gregor Franken Iva Molek Klementina Možina Ivo Oman Leopold Scheicher Matic Štefan Naslov uredništva Delo - GRAFIČAR Dunajska c. 5 SI-1509 Ljubljana T. +38614737 424 F. +38614737 427 internet www.delo.si/graficar TRR: 02922-0012208609 Letna naročnina je 4800 SIT (20,30 EUR). Posamezne številke po ceni 999 SIT (4,17 EUR) dobite na našem naslovu. Preračun v evre je informati- ven. Zanj smo uporabili centralni parite- tni tečaj 1 EUR = 239,640 SIT. Revija izide šestkrat letno. Grafična podoba Ivo Sekne> Naslovnica fotografija www.euro.si oblikovanje Staša Pihlar Bojana Hren Grafična priprava Delo Grafičar Tisk in vezava Medium, d. o. o. Uredništvo ne odgovarja za izrazje in je- zik v oglasih in prispevkih, ki so jih pri- pravile tretje osebe (oglasne agencije, reprostudii ...). Tudi ni nujno, da se od- govorni urednik strinja s strokovnim izrazjem in definicijami v objavljenih pri- spevkih. Naj vas spremlja rdečelično zdrava, zaljubljeno rožnata naj vam bo vedno za petami, pisano veselo pa imejte vsak dan pred seboj. Naj bo vaš svet še naprej v barve ujet. rjava kot čokolada smaragdna reka oranžna oranža To leto bomo obdarili Društvo za cerebralno paralizo z namenom nakupa osebnega dvigala za Jernejo Kolbl mornarsko modra r .O £ (O <0 N olivno ze ena K rdeča, rumena, zelena snežno I Grafik d.o.o., Letališka cesta 32, 1000 Ljubljana telefon • h.c.-tajništvo 01 548 32 00 prodaja 01 548 32 24 faks • h.c.-tajništvo 01 548 32 10 e-pošta grafik@grafik.si • www.grafik.si People & Print Visokosijajni tiskarski izdelki KBA hibridna tehnologija omogoča izdelavo visokosijajnih tiskovin: natisnjena embalaža je na videz taka, kot bi jo kasirali s folijo. Naročnike prevzame super kakovost. Tiskarski izdelki sijejo, saj KBA hibridna tehnologija omogoča v primerjavi z dvojnim lakiranjem boljšo, hitrejšo in gospodarnejšo proizvodnjo. Želite več informacij? Alois Carmine KG, telefon ++43 1 982 0151-0, E-pošta: office@carmine.at, www.kba-print.com Koenig & Bauer AG