/Z^ \pf Gorenjski časnik od leta 1947 \J it^ y Prvi predhodnik tednik Goresifc leta 1900 PETEK, 29. |UNi|A 2007 Leio LX, št. 52, cena 1,21 EUR, 290 SIT, 10 HRK Odgovorna urednjca: Marija VolČjak Časopis jzhaja ob torkih in oa pftkih naklada: 22.000 izvodov WW.GOktN SK UIA^.SI hranilnice • V nie novega Na srečanju upnikov Slovenske hranilnice in posojilnice Kranj v stečaju s stečajnim upraviteljem so se prvič pojavili tudi ustanovitelji hranilnice. SiMOK Šuaic vodi in kdo ie bil khv za pro- zoril, d^ so vložene tudi Což- Kranj • Pred kratkim je mini pad hranilnice. be v višiiu milijarde tolarjev V stečajni masi je trenutno zoper Toša. Krivdo za stečaj lo pet let od uvedbe stečajne- 377 tisoč evrov» ki jih je ste- je pripisal Udbi in komuni- ga postopka za Slovensko čajni upravitelj rezerviral za stični mafiji, ker da nista hranilnico in posojilnico poplačilo stioškov sodnih po- imeli nadzora nad hranilni- Kian). V doslej edini razde- stopkov, Na kranjskem co. Prav zato naj bi Banka litvi stečajne mase konec okrožnem sodišču namreč Slovenije zahtevala dokapita- leu 2003 so 756 upnikom tečekarnekaj sodnih sporov, liiadjo za 200 milijonov to izplačali slabo polovico od med drugim tudi tožba zo- larjev, ki je v SHP niso bili skoraj 1,7 milijarde tolarjev per ustanovi tel je Petia Smu- sposobni izpeljati, kar je bilo nazadnje razlog za stečaj. Tošu sta Gros in Smuk očita- (dobrih 7 milijonov evrov) ka, Franca Golijo, Viktorja prijavljenih terjatev, V torek Brezarja 02. njihovih podjetij so se v Klanju upnild po letu in Kmetijsko zadrugo Tržič la, da bi lahko poplačaj že vse dni spet srečali s stečajnim za 829 milijonov tolarjev, upnike, če ne bi 786 milijo-upraviteljem Andrejem To- 159 večjih upnikov pa zaiadi nov terjatev za samo 280 mišem, da bi izvedeli, kdaj lah- nevestnega opravljanja nad- lijonov tolarjev prodal Go-ko pričakujejo preostanek zora nad poslovanjem SHP renjski banki. Toš je odgovo- Vitomir Gros (spredaj): Kdor ne razume, da je bila SHP Kranj v napoto komunistom, bo Kranj na ljubljanskem sodiš- riJ. da ga ustanovitelji tožijo večen suženj. Za njim sedi Peter Smuk, v ozadju ravnatelj hranilnice Domen Malenžek. ču toži Banko Slovenije za samo zato, da bi zavlačevali _ sodne postopke zoper njih, poplačila svojih terjatev. Ker so se na vsakoletnem sestanku prvič pojavili nidi ustano- zapolnitev "črne luknje" vitelji, pa se je ta kmalu pte- stečajni masi. Vitomir Gros ter]atve pa je prodal šele na levil v razčiščevanje, ali se ' (tudi upnik, sicer pa povezan Četrt: javni dražbi po sklepu stečajni postopek ustrezno z lastniki hranilnice) je opo- kranjskega sodišča. Mladi iz Komende v novih prostorih Mladinsko družtvo Komenda ima nove prostore nad Režijskim obratom. Jasna Paiadin turni dom in občina. Nekaj več kot trideset kvadratnih nov, starih od 15 do 29 let, a vstopa v naše prenovljene Komenda - Mladinsko druS- metrov površin je bilo zelo prostore ne bomo omejevali rvo Komenda deluje že pet iei in zadnja tri leta so se slabo ohranjenih, a po treh letih so mladi pred dnevi s nikomur," je na odprtju povedal predsednik društva mladi ob pomoči občine tru- ponosom pokazali povsem Grega Krmavnar in dodal, da dili z urejanjem svojih pros- prenovljeni dve sobi, v kate- bodo prirejali kulturne do-torov, Id so jih dobili v enem rih se bodo odslej še pogoste- godke, potopisna predava- od nekdanjih občinskih stanovanj nad režijskim obra- je zabavali, družili in izobraževali. "Naše društvo sicer nja, igrali biljard, gledali športne in glasbene dogodke lom v stavbi, kjer sta tudi kul- združuje kakšnih dvajset čla- in počeli mnogo dmgega. StA^^VA^SKI IN PO Gorenjska ck» Z OBRESTNO MERO, PRILAGOJLNO VAS1M PČTOiJBAM garanc je od \3srt. KIA MOTORS OMIA www.kia.si {Mkukoyj&mommitum SONCHEK.com ^ SMteK ot^&z svref »v ; TA 418< LET ^ '6'ARANCIJA WWWXORENjSKfCLAS.Sl T EUR mg 52 AKTUALNO Pokrajina se mora preživeti Predlog za trinajst pokrajin je skrajno $tevrlo. Delitev Corenjsk« m dva be bi^s nesmiselna, sa) mors biti pokrajina tdko velika, da idhko tarna sMi zase, pravi gorenjski poslanec v državnem rbofu Boidn Homan. KRONIKA Dva mrtva na gorenjskih cestah Vferaj je v novem kroŽiŠ^u pri Naklem umrl Triiidn, v ljubljdri pa je umria 7Vletna udeleženka nesreCe v bfiiini Radovljice, Tr£en)e je ^lo tako da so rT>or3li poškodovanim IZ vozil pomagati kranjski gasi ci. RAZGLEDI i Gradovi kot pri Ludviku i Bavarskem : Mala gozdna učna pot je posebno i doživetje za obiskovalce Preddvora. [ saj jih pel)Crn)moilirih pfeddvorskih : gradov* Ph gradu Hribjetudi znam«-: nrti porodni drevored^ ki po tegendi r jamCi polstoirtno zvestobo* 10 KMETijSTVO Sočna paša na Veliki planini Zaradi tople pomladi $0 gnali živino na Veliko planino tako kmalu kot že dolgo ne. vdas^h }e m> rala Živina na planino pel, sedaj pa io pripeljejo. P^U ;e odlična, s^rn. polna planinskega cvetja, pravijo. VREME Danes bo sprva sončno, čez dan se bo pooblačijo. Jutri bo spremen^vo oblačno, pcga\^ak se bodo krajevne padainne, V neddjo bo sončne vreme. 14/24 jutri: spremen^ivo obloČno t * t 4 u> o vo \a f*j r> 4 2 POLITIK A dan ica. zavrl @ ggias.yi GORENJSKI GLAS petek, 29. junija 2007 GC IZLETI y t PLITVIČKA j EZERA Odhod ob 5. url zjutraj izpred Gorenjskega glasa na Zoisovi 1 v Kranju. V ceno je vključeno Čisto v$e, tud( večerja v dobri domaČi gostiini v Bell Krajini. CENA: samo 40 EUR (9.585 SIT) pri udeležbi 45 oseb Naročniki Gorenjskega glasa imajO 10% popust! Prijave: Gorenjski glas po tef.; 04/201 42 41 ali Agencija Linda po tel.: 04/235 S4 20 ali 041/248 773, Gorenjski Glas . 'J» RQCIA k n in priiatelie. • «11 I Into: 03 757 6155; 03 7S7 6157. www.t«rmd-2rec«.sl.vvww.roolA.sI urilo izžrebanemu naročniku časopisa Gorenjsld Glas i Knjigo prejme MARIAN FELOIN iz Kranja KOTIČEK ZA NAROČNIKE Zvesti Gorenjskemu glasu Pod Šmarjetno goro živita zakonca Marjeta in )ože Javomilc. Imata hčerko» ki je pravnica, in sina» ki je inženir računalništva. Sta tudi ponosna stara starša dveh vnučkov. Na Gorenjski glas je bil od začetka izhajanja naročen njegov oče, sedaj ga rada bere vsa družina, jožeta najbolj zanimajo lokalne novfce in kaj se dogaja na Gorenjskem. Kot zunanji sodelavec ga je tudi sam precej let pomagal soustvarjati. VeČino- jože javornik z vnukom Svenom in psičko Nalo ma o športu je začel pisati že v Študentskih letih» nato je postal urednik športnih strani. Pove» da ima na ta Čas Jepe spomine. Njegova poklicna pot se je nenehno prepletala s Športno. Kot mladinec je treniral smučarske skoke, a je tekmovanja zamenjal za izobraževanje in diplomiral iz ekonomije. Kasneje je postal trener, dvajset let je bil tudi mednarodni sod- ni ik. Že dvajseto leto je predsednik Smučarskega kluba glav, ki je že vrsto let rajboljši klub v državi. D. K. Sovo je zanimal Piranski zaliv To je v torek povedal poslanec Pavel Gantar, predsednik parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih s užb. \oi£ košniek Ljubljana • Ponedeljkovo težko priČalcovano pričanje nekdanjega direktorja Sloven-ske vamostno obveščevalne agencije (Sova) Izloka Pod- br^ai^a in nekdanjega predsednika vlade in poslanca Socialnih demokratov Antona Ropa pred komisij o državnega zbora za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb ni prineslo ničesar novega. Podbregar je prišel v dižavni zbor v spremstvu odvetnika Aleksandra Čeferina, vendar pred komisijo nista smela, saj bi bila prisotnost odvetnika zaradi tajnosti podatkov sporna. Ceferin je povedal, da njegova prisomost na seji komisije ne bi bila sporna, saj je že ustavno sodišče ne- Pavel Cantar kdanje Jugoslavije odločilo, 1 ' § o Jožef lerovšek sltižba spremljala inddente in o tem obstajajo dokumenti. Kakšni so ti dokumenti, vam ne bom mogel povedati. ker bi izdajal tajnost. Komisijo predvsem zanima, ali je Sova dogodke spremljala zakonito. " je povedal poslanec Gantar in omenil možnost, da so se lahko "nekatere konkretne osebe, te ali one, ujele v nadzoru mednarodnih telekomunikacijskih zvez, tako kot to predvidevata 20. m 21. člen zakona o Sovi". Oglasila se je tudi vladna stran. Poslanec SDS Jožef Je-rovšek in član nadzorne ko-H misije je ponovil svoje stališče, da Rop v nobenem primeru ni potrdil svojih trditev o dogovarjanju o Incidentih. Z njihovim ozadjem bi lahko seznanil javnost že jeseni da je odvetnik zavezan k nosti." Po njegovem mnenju barja, da o obveščevalnem leta 2004, ko ga je kot opozi- molčečnosti, v demokratični bi bilo zaradi ravnanja dela spremljanju dogodkov v Pi-državi pa to ni mogoče. "Moj politike za nas najbolj varno, ranskem zalivu Sova nima djski poslanec spraševal o inddentili v Piranskem zali- klient ni nikoli odredil pri- če nekaj Časa takih služb nobene dokumentadje, ki bi vu, če je vedel za njihovo oza- sluŠkovanja Ivu Sanaderju in sploh ne bi imeli, Anton Rop potrjevala Ropove trditve, dje. Državni sekretar v kabi- nikoli ni odredil prisliiškova- pa je ponovil svojo trditev o Gantar je javnost seznanil, netu predsednika vlade Vln- nja nobenemu slovenskemu dogovarjanju janše in Sana- da so nekateri člani nadzor- ko Gorenak je Gantarjeve na- državljanu, najmanj pa jane- derja o povzročanju indden- ne komisije državnega zbora vedbe ocenil kot zavajajoče» zu Janši," je dejal odvetnik, tov v Piranskem zalivu pred Podbregar je prebral le izja- volitvami leta 2004. pretekli teden dvakrat nena^ povedano obiskali sedež sa) dajejo vtis» da trditve poslanca Antona Ropa držijo. vo, v kateri je zapisal, da Predsednik parlamentar- Sove in pregledali nekatere Ločevati je namreč treba ob- "Sova v času mojega vodenja ne komisije za nadzor ob- dokumente. "To, kar sem veščevalno spremljanje Pi-ni storila popolnoma ni- veščevalnih in varnostnih imel v tem kratkem pregle- ranskega zaliva, prisluhe Česar, kar bi bilo v nasprotju z zakoni in interesi obeh naro- služb Pavel Gantar je v sredo du v rokah, to, kar sem videl, mednarodnim sistemom zanikal izjavo namestnika zanika Gvelbarieve trditve, zvez m trditve poslanca dov in njune skupne prihod- direktorja Sove Branka Gvel- Sova je kot obveščevalna Ropa. KRATKE NOVICE fSEKICE Sedež pokrajine Zgornja Gorenjska naj bo na Jesenicah Na zadnji predpočitniški seji občinskega sveta na Jesenicah so razpravljali tudi o predlogu za začetek postopka ustanovitve pokrajine Zgornja Gorenjska. Občinski svetniki so se seznanili s predlaganim sklepom vlade glede območja pokrajin in sklenili, da bodo v primeru, da bo ustanovljeno veČ kot osem pokrajin, predlagali ustanovitev pokrajine Zgornja Gorenjska. To naj bi sestavljale občine Kranjska Gora, Jesenice, Bled, Bohinj, Radovljica, Gorje in Tržič. Občinski svetniki so zahtevali tudi dodatno strokovno utemeljitev za ustanovitev pokrajin, ekonomsko upravičenost, pristojnosti in finančne posledice za njihovo delovanje. Obenem so pooblastili župana Tomaža Toma Mencingerja, da v postopku pogajanj zagovarja argumente, da je sedež pokrajine Zgornja Gorenjska na jesenicah. U. P. Kran)ska Gora jure Žerjav spet poklicni župan Kranjskogorski župan Jure Žerjav, ki je svojo funkcijo doslej opravljal nepoklicno, se je odločil» da bo postal poklicni župan. Tako bo prekinil delovno razmerje kot vodja doma Centra Šolskih in obšolskih dejavnosti v Planici. Zanimivo je, da je bil Žerjav v prejšnjem mandatu nekaj Časa poklicni župan, nato je postal nepoklicni, zdaj pa se je spet odloČil, da bo župansko funkcijo opravljal poklicno. Kot je pojasnil» se je za to odloČil zaradi Številnih nalog, ki ga kot župana čakajo v Času pričakovane izgradnje Nordijskega centra Pianica. Ü. P. CorenjskiCIas www.corenjskicus.si GorenjskiGlas Ra Dovg I ca Narod je svoboden le v svoji državi Osrednja radovljiška proslava za dan državnosti je bila ponedeljek ob Lipi samostojnosti na Gorenjski cesti. Številni udeleženci so spoštljivo in navdušeno pozdravili slavnostnega govornika, rojaka iz Bohinja, predsednika prve demokratično izvoljene slovenske skupščine dr. Franceta Bučarja, ki je dejal, da je narod svoboden šele takrat» ko Ima svojo državo. Slovenci smo jo dobili leta 199^, Čeprav je zamisel o svoji drŽavi prišla v zavest ljudi že mnogo prej in je živela tudi med NOB in kljub komunističnim pritiskom tudi po njej. Udeležencem proslave je za praznik čestital tudi župan Janko S. StuŠek. Pred proslavo je Gorniški klub Karavanke organiziral tek po ulicah Radovljice, po njej pa je bil koncert APZ France Prešeren iz Kranja. J. K. u 8 o Dr. France Bučar z župani Jankom S. StuŠkom, Leopoldom PogaČarjem in Borutom Sajovicem v senci radovljiške lipe. v v GORENISKI GLAS petek, 20. junija 2007 r\ KT U i LNO info@g-glas,si 3 Pokr jina se mora preživeti Nadaljujemo s stališči gorenjskih poslancev o pokrajinski zakonodaji. Na naša vprašanja je odgovori poslanec SDS Bojan Homan. Danica Tavsl Žlfbir Paket zakonodaje, ki naj bi do leta 2009 uzakonil pokrajine, je sedaj že v javni razpravi. Kako vi gledal na prihodnji nastanek pokrajin? "Nastanek pokrajin pozdravljam, saj vidim v njih večjo samostojnost in posledično s tem hitrejši in bolj učinkovit razvoj- Pokrajine bodo same skrbele denimo za komunalno ureditev, jav« ne ustanove in podobno, lažje se bomo dogovorili o skupnih medobčinskih projektih. Skratka, če poenostavim - te zadeve se bodo reSe-vale na sedežih pokrajin in ne več v Ljubljani/ Gorenjska naj bi bila po vladnem predlogu enotna pokrajina, obstajajo pa ^di ležnje po delitvi na dve. Katera od rešitev se vam zdi bližja > "Sprva se je govorilo o Šestih do osmih pokrajinah in temu predlogu sem bü sam Homan tudi bistveno bolj naklonjen. Sedanji predlog je štirinajst sedežem v Kranju in to se pokrajin in menim, da je to mi zdi smiselno. Pokrajina skrajno število. Jaz vidim mora biti toliko velika, da Gorenjsko kot eno pokraji- lahko sama skrbi zase." no. Nesmiselno se mi zdi noč propadla in veliko ljudi je ostalo brez dela. Samo v Kranju je bil prvi tak primer Tekstilindus, nato Intex, Planika ... Ni občine, v kateri se ne bi zaprla kaka velika tovarna. Druge pokrajine niso bile taJco razvite in niso doživele tako velikega Šoka. Go-s podarstvo je Gorenjska prestrukturirala in imamo veliko novih malih in srednjih podjetij z odlično gospodarsko rastjo. Sedaj se hitro razvija in ima vse možnosti, da dohiti ali celo prehiti ostale pokrajine. Gorenjci smo znani kot pridni in trmasti ljudje in ni bojazni, da ne bi uspeli." cih. Kje vidile razlog za stagnacijo? Namena regionalizacije sta tudi decentralizacija in policentrični razvoj. Kako bi lo lahko udejanjili tudi znotraj pokrajine same? "Ravno v tem bo prednost pokrajin. Vsaka pokrajina bo samostojna in sama sebi na* rekovaia tempo napredka in razvoja. Sama bo presojala, kaj je zanjo dobro in kaj ne. hkrati pa se bo razvijala konkurenca in tekmovalnost med pokrajinami, kar pa se "Res je bila Gorenjska vča- mi zdi samo pozitivno. Naj-sih med bolj razvitimi. Ne prej je potrebno ustanoviti smemo pozabiti dejstva, da pokrajine jih pustiti, da za- deliti Gorenjsko na dva dela. Gorenjska je včasih veljala je Gorenjska plačala največji čnejo funkcionirati, čas pa spodnjo in zgornjo. Po vlad- za tretjo najbolj razvilo po-nem predlogu je Gorenjska krajino v Sloveniji, danes davek v času tranzicije, Imeli smo veliko tako imenova- bo pokazal, katere pristojnosti jim bo potrebno še dodati ena izmed večjih pokrajin s pa zaostaja po vseh kazal- ne težke industrije, ki je čez in katere morebiti odvzed." sfaitirail nove kilometre cest Bo^an Bogataj Žiri - V najjužnejši gorenjski občini so tudi letos pohiteli z asfaltiranjem lokalnih cest V večji meri so se lotili ureditve cest v hribovitih predelih, saj jih v dolini ni veČ veliko neurejenih ter po sistemu, da uporabniki sami pripravijo cesto na asfaltirar^je. občina pa plača asfalt. "Odločili smo se, da letos asfaltiramo približno 3,5 kilometra lokalnih cest v skupni vrednosti skoraj 190.000 evrov. Upam, da bomo do jeseni našli dodaten denar za ureditev še nekaj odsekov," je dejal župan Občine Žiri Bojan Slarman. Pred dnevi so tako as^lti* rali dva odseka v Plastuhovj grapi, kjer je del ceste še makadamski in bo Še prišel na vrsto, v Opalah so zaenkrat uredili le najbolj kritične od- na Sp. Selu pa so asfaltirali kajšnji prebivalci zaradi do- enega od najbolj strmih odseke, v Izgor^ah pa s tremi cesto, vse od novega mostu trajanega lesenega mostu ve- sekov ceste, v Ravnah pa odseki uredili cesto skozi ce- do zadnje hiše. Župan Star- liko let prikrajšani za nor- manjka le še krajši odsek do lotno vas. V vas Zabrženik man pojasnjuje, da so se in- malno cestno povezavo. V ene od domačij, sicer pa je manjka le še kilometer asfal- vestidjevtemdeluobänelo- Žirovskem vrhu (do Peteli- cesta urejena vse do meje $ ta na cesti do občinske meje, tili prednostno, saj so bili tu- na) je občina uredila zgolj sosednjo občino. Prejšnji teden so delavci Primorja asfaltirali tudi v Žirovskem vrhu, kjer so uredili zelo strm odsek do Petelina. Za Planico se zanimajo tudi tujci Urša Pfternel Šport podpisala pismo o na- ....................................... meri o sodelovanju, vzposta- Kranjska Cora - Obstaja in- vili pa naj bi tudi Partnerstvo teres določenih vlagateljev, za Planico. Jeseni naj bi za-tako domačih kot tujih, da bi čeli s pripravo tehnične do-sodelovali pri projektu Nor- kumentadje za obnovo lao-dijski center Planica, je na metrske skakalnice in iz-sredini seji občinskega sveta gradnjo novih skakalnic. Pri-v Kranjski Gori dejal projek- hodnje leto naj bi nadaljeva-tni vodja Nordijskega centra li s pripravo projektne doku-Planica Simon Starček. Ven- mentadje in začeli z gradnjo dar pa jih ministrstvo Še ne skakalnic. Seveda pa bo pred vabi, saj projekti še niso pri- tem potrebna ureditev last-pravljeni do te faze, da bi bil ništva, na ministrstvu še ča-že čas za to. 'Tuji investitor- kajo na iztek petnajstdnev-ji so ponudili korücretne re- nega roka za odgovore lasl-šitve in pravijo, da bodo vse nikov zemljišč na ponudbo naše korake natančno glede odkupa oziroma na-spremljali, ko bo čas, pa jema. Po Starčkovih besedah bodo ponudili rešitve," je de- je po oceni stroke ponujena jal Starček. Poleg zasebnega cena za kvadratni meter kapitala bodo v projektu (znotraj območja urejanja udeležena tudi javna sred- 28 evrov) zelo poštena, 2 vsa-stva, ki so po StarČkovih be- kim lastnikom pa se bodo sedah zagotovljena. Skupna pogovarjali posebej. Občin-ocenjena vrednost projekta ski svetniki so vsi po vrsti je 94 milijonov evrov, ven- podprli projekt, so pa zahte-dar po StarČkovih besedah vali, da država v okviru izkaže, da bo morda lahko niž- gradnje nordijskega centra ja. Glede terminskih načrtov obnovi tudi dotrajano in preje povedal, da naj bi poleti obremenjeno cesto med Občina Kranjska Gora in Hrušico in Ratečami oziro-ministrstvo za šolstvo in ma od Rateč do Planice. Koprun 7J, Maltatal 2I7TI [Avstrijska 25.S. \ dan ■ 311,« Itn 1 don [Ji^ifft ^ Luiir ir™ m Nockolm. 25.s.rGardaland77.rCaneva 7.7 strasse 1 don pcrk zabove 1 dan MT^ioi L MJIliT vddni park 1 dan K31AH] m/20 13 220 šk. LOKA 04/sl 70 30s RAOOVUICA 04/59 20 445 TKŽTČ 04/59713» UUBUAHA 01/2308505 frUD OA/3780420 ALprraun t Gorenjski Glas ODGOVORNA UREDNICA Manja Vclčjak NAMETNIKA ODGOVORNE UREDNICE jože Ko^lek, Cveto Zaptotnik UREDNIŠTVO NOVINARJI. Bc^an Bogata]. Aien b Brun. Igor Jože Ko^njek, Suzana P. Kct/iöi Ufia Petemd, Mste^ Rant. Stojan Saje. V^ma Stancvnik, Cscto Zaplotnik Danka ZavH ŽJebir, Štefan Žarg^ stal ni Maja 8eftonce4j. Matjaž Gregonč, Mikena Miklavčič. Miha Nagfi^ jasna Paladin, Mar^ Smolnikar« Simon Šubic. Igor Žer^ OBU KOVNA ZASNOVA jemej Strflar, Trtdkel TH H NIČNI UREDNIK Grega Flajnik FOTOGRAFI|A Tina Doki. Corazd Kavät Corazd i LfKTORiCA Marjeta Vozlič VODIA OGLAS N EGA TRŽENJ A 4 « GOREN)SKI GLAS je rtfistrioina bfagovhj in storitvena zn^mks ppd it. 9771^61 pti Uradü RS zm intelekiüalno lasinrno* U$t»rtoy1rtl| In izäwX^j: CQrei>)slii Kfani / Direkt^rio: M^nj) V^l^dk / Naslov. 4000 ^r^nj / Te(*i 04/10; 42 00. C4/tQ\ 4i iji ^mdil: mj)i m tef*: 04/20) 42 47 (ip/eperTi nj dviomdUkem ödzh^niku 14 ur dnevno}: uradr^e ure: delovni đnn ^ 7. do 15. ure / Coren^sh gUi fi poltednik ob torkih m pcikih, y nahLadi 22.000 i^v^dov / ftednc prrlogr Mo^a Core/ifskd, Letopis Corer)|skd (enlraf \tlffO) m deve< prrlpg { Tist SET, d d.» LJubijana / NirUnif^^: tel: 04/101 41 41 f Cena h^oda^ EUfi / 29c S iT, n^ro^nlna: uj.o) iVti [ 30.446^2;; Cen« v S1T so prrridunane po tečaji) umerrjavc 1 EUR je 640 SIT Redni pld^n^ki ima|0 20% popiisra, p^lWKtzcAi popusta, ttxt^i2S% popysla: v cene vračunan DOV po &tQpnji 8*S ndroCrtina üpoite^d od tekoče (Wy4lke äsop^a do preklica, ki vH|a od ZACttk^ naslednte^a obra^nsk^ga obdobja / Ocidsne ^tcntve: po ceniku: osla$no trženje, tel.: 04/ 42 4^* v 4 GORENJSKA «/^©gf«^^ GORENJSKI GLAS petek, 20. junija 2007 Novo vadišče pse Kinološko društvo Naklo se je preselilo na novo lokacijo ob nadvozu nad avtocesto. Matjaž Gricorič NaUo • Člani kinološkega društva Naklo so ob letošnjem občinskem prazniku uradno odprli novo vadišče in brunarico, ki so ju zgradili in opremili 2 lastnimi sredstvi in ob pomoči nekaterih obrtnikov in podjetij. Za društvo, ki deluje že od leta 1979, je to že tretja lokacija. Prvi tečaji za pse in njihove lastnike so bili v furčkovem kotu. na zemljišču, ki jim ga je podarila Kmetijska zadru* ga Naklo» leta 19S9 pa so postavili prvo brunarico na vadiSču sedanje industrijske cone. Ko jim je Merkur pred desetimi leti sporočil, da bo zemJjišče potreboval za svojo širitev, so začeli iskati nov prostor in leta 1999 je druSt- vo kupilo parček ob cesti | med Naklim in Strahinjem. ? Lokacijsko dovoljenje so do» bili že leta 2001, kmalu nato | so postavili bnmarico, ki so jo tesarju Tomažu Ermanu Člani- No vo vadiŠČe so sloves • nastopom kinologov s svoji- in mojstru Martinu Xuraltu no odprli v petek zvečer in mi psi in priložnostnim kul- pomagali postavljati Številni dogodek obeležili z turnim programom. Vsak nakup obdarimo s 5 % popustom Popust velja v petek, 29. In v soboto. 10. junija 2007. Velja za vse izdelke iz zaloge« razen za izdelke, ki so vključeni v druge Merkurjev« akcije. Linhartov trg želijo zaščititi V Radovljici si prizadevajo, da bi Linhartov trg dobil status kulturne dediščine državnega pomena. Ana Hartman graščini tudi večnamenska kot zatrjujejo, dobro obiska- dvorana za poroke in dnige na, saj so v Sloveniji le še šti- Radovljica • Kot pravi Majda protokolarne prireditve. ri takšne delavnice. Gostin- Odar, vodja oddelka za druž- kleti nameravajo urediti še sko ponudbo bo še to pole- bene dejavnosti na občiru aiheoloSko zbirko. Radovljica, si želijo, da bi Ker ima Radovljica status tje, predvidoma avgusta, obogatil Miran Vidic, ki v Linhartov trg dobil status invalidom prijaznega mesta, skoraj štiristo let stari Vidi« kultiuTie dediščine državne- bo tudi graščina obnovljena čevi hiši ureja kavarno in ga pomena. Poudarila je tudi, da se zavzemajo, da bi invalidom pnjazno. konca leta bo oblikovana "Do slaščičarno. "Hišo obnav- Ijam z lastnim denarjem. tamkajšnja graščina, ki je v Linhartova pot za slepe," je Veliko je govorjenja okoli lasti občine, čim prej zažive- povedala Odarjeva in dodala, oživljanja starih mestnih jela v vsem svojem sijaju. Sa- da si želijo, da bi Linhartov der, a če se ne bi sam loti nadja prvega nadstropja bo trg postal živahen muzej na tega, ne bi bilo nič," je pove-predvidoma končana še le- prostem. K temu bodo goto- dal Vidic. V jedru Radovljice tos. Obnova naj bi trajala do vo pripomogli tudi nekateri hišo svojih prednikov oživlja leta 2009, stala pa naj bi lastniki znamenitih objektov tudi Urban MaguSar z druži-2,15 milijona evrov. Poleg na Linhartovem trgu. V go- no. V MaguŠarjevi hiši pote-Linhartovega muzeja, ki ga stilni Lectar je že lani zažive- kajo razstave in kulturni do-bodo odprli decembra, bo v la lectarska delavnica, ki je, godki. V skoraj 400 let stari Vidičevi hiši bo avgusta zaživela kavarna In slaščičarna. / fou. A'>a n^nman Selo pri Bledu Gasilska stoletnica Prostovofjr^o gasHsko društvo Selo pri Bledu praznuje stoletnico praznovanja. Že včeraj so selski gasilci organizirali vajo, na kateri ]e sodelovalo več gasilskih društev, danes, 29. junija, ob 20. uri pa bo v gasilskem domu slovesna seja v počastitev jubileja. Nedeljski de) praznovanja se bo začel ob 14. uri, uro kasneje bo osrednja proslava in blagoslovitev prikolice, nato pa veselica z ansamblom StoržiČ. I. K. podnart Gasilski praznik v Podnartu Prostovoljno gasilsko društvo Podnart praznuje 20-letnico delovanja. Osrednja slovesnost bo jutri, 30. junija, ob iS. uri. Začela se bo s parado, nato pa bo prevzem novega vozila za gasilce iz Podrtarta ter predaja nekaterih gasilskih vozil društvom Hlebce, Podgora In Kropa. K. K RAN ;s hCA GORA Častni občan bo Stanko Košir častni občan Občine Kranjska Gora bo postal Stanko Košir iz Gozd Martuljka. Priznanji občine bosta prejela Janko Až-man iz Mojstrane in janež Dovžan z Oovjega, medtem ko priznanja zlati grb Občine Kranjska Gora ne bodo podelili. To so sklenili kranjskogorski občinski svetniki. U. P. Rateče Obnovili bodo vrtec Občina Kranjska Gora je v proračunu za leto 2007 zagotovila sredstva za obnovo stavbe v Ratečah, v kateri je tudi vrtec. Minulo sredo je župan jure Žerjav podpisal gradbeno pogodbo za izvedbo del s podjetjem Kovinar - Gradnje ST z Jesenic. V okviru del bodo dozidali pritlični del objekta, obnovili sedanje prostore vrtca, v podstrešju zgradili dve ne- profitni stanovanju ter zamenjali streho. Obnova naj bi sta-a dobrih 287 tisoč evrov, z deli naj bi začeli takoj, končali pa naj bi jih do 20. olctobra. U. P. SoHiNj, Šentvid Slovenci po svetu v Bohinju in Šentvidu z dopoldansko mašo v cerkvi v Bohinjski Bistrici se bo v nedeljo, 1. julija, začeto že 51. srečanje Slovencev iz domovine in tujtoe Srečanje v moji deželi, ki ga organizira Slovenska izseljenska matica. Program se bo nadaljeval popoldne v Ukancu pri hotelu Zlatorog, kjer bodo goste nagovorili državni sekretar za Slovence v zamejstvu in po svetu Zorko Pelikan, predsednik matice Ser- gij Pelhan In občine Bohtnj. Srečania v predstavnik deželi so se kot pikniki slovenskih izse-iencev začeli leta 1956. primeru slabega vremena bo prireditev v dvorani v Bohinjski Bistrici. V Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu pa bo jutri, 30. junija, 14. tabor Slovencev po svetu« ki ga organizira izseljensko društvo Slovenija v svetu. Tabor se bo začel ob devetih 2 mašo, po pozdravih gostite- jev pa bo pogovor na temo Nal domači kraj, povezova-ec Slovencev doma in po svetu. Že danes ob 1S. uri pa bodo v zavodu odprli razstavo slik izseljenskih slikarjev iz 20. stoletja. 1. K. GORENJSKI GLAS petek, 20. junija 2007 GORENJSKA 5 Na Jezerskem praznovali jezersko nima občinskega praznika» praznuje pa krajevnega in državnega. DakicaZavrlŽlebir Na kulturni prireditvi v dokumentov, v asfaJtiranje ..............................................................................^asl praznikov je župan cest, javno razsvetljavo, v jezersko • Krajevru praznik» občine Jezersko Mikn Koc- ureditev skladiščnih pros- 19. iuni), spominja na do- jan poudaril, da lahko majh- torov občine. Veseli so tudi, godke iz druge svetovne na skupnost živi le ob sode- da jih država ni pozabila in vojne, vsako leto pa ga lovanju prebivalcev. Kmalu da stalno obnavlja regional-združijo s praznovanjem dneva državnosti. Junija bo minilo tudi deset let, kar no cesto Kran j-Jezersko. Na )e občina Jezersko samostoj- prireditvi so se s kulturnim priredijo več dogodkov v na. Ponosni so na dosežke, programom letos izkazali njuno Čast» zlasti Športnih in ki so jim uspeli v tem času. učenci iz podružnične Šole, kulturnih. Med športnimi omenimo Memorial Luka in PremoŽenje občine je vred- ki so pripravili šaljivi kviz o no 5,2 milijona evrov, Rada. Letos mineva deset let naložbam so namenili 1,4 od tragične nesreče alpinis- milijona. Včasih je bilo 40 Jezerskem in Jezer ja nih, sledilo pa je družabno srečanje pred gasilskim do- tov na Okrešlju, kjer sta življenji izgubila tudi Luka KamiČar in Rado Markič. V odstotkov proračunskih pri- mom. Jubilej pa konec tedna hodkov namenjenih investi- slavijo tudi jezerski gasilci, djam, danes jili je 54. Letos namreč dvajsetletnico sode- spomin na rojaka je letos bodo največ denarja vložili v lovanja z gasilci iz sosednje izšla tudi knjiga. izpopolnitev prostorskih Železne Kaple. Zirovski muzej danes odpira vrata Boštjan Bogataj ogled ostankov vojaških ob- nostnem odprtju, ki bo da- ....................................... jektov ob nekdanji rapalski nes, ob 19. uri, pa je izšla 2irt - Občina Žiri je lani meji in tudi ponudbo Muze- tudi knjižica o časih, ko so skupaj z Muzejskim in Turi- ja Žiri. Obnova in ureditev bile Žiri še obmejno meslo, stičnim društvom Žiri in Stare Šole (začeli so leta v pripravi sta Še zernljevid in Slovenskim narodopisnim 2002 in Še ni zaključena), spletne strani. Skupna vred-inštitutom Urban Jamnik iz kjer domuje muzej, je glav- nost projekta znaša Celovca začela izvajati čez- ni del projekta, ki vključuje 276.000 evrov, izdatno ga je prek programa Interreg niA podprla Evropska uni- mejni projekt Pozdravljeni. postavitev zbirke o utrdbah, ljubitelji utrdb. Vsebina pro- ki so nastale zaradi Rapalske jekta se nanaša na oblikova- meje. Muzejsko zbirko bo ja. Več o "novem" Muzeju nje turistične ponudbe Ži- nadgradila tudi multivizij- Žiri naslednji teden v Sno- rov, v katero so vključili ska predstavitev, ob slav- vanjih. Občina Komenda toži državo j as ka Paiadi k postopek Izbora izvajalca dj in da je Agendja za regio-....................................... gradbenih del oziroma odda- nalrd razvoj v pogodbo o sofi- Komenda • Računsko sodišče je javnega naročila, in preso nanciranju projekta sama zaje revidiralo sposobnost Ob- dilo, da projekt zato ne more pisala, da je Občina Komen-čine Komenda za pridobiva- biti sofinanciran z evropski- da izbrala izvajalce v skladu z nje in Črpanje sredstev Ev- mi sredstvi. "Ce nosilec pro- zakonom o javnih naročilih. ropskega sklada za regional- računske postavke državnega Na komendski občini pri- ni razvoj pri gradnji poslov- proračuna sredstev Evrop- znavajo, da so se namesto nih con. Občina je bila na- skega sklada za regionalni odprtega postopka zaradi ča- mreč v letu 2005 uspešna pri razvoj ne bo v kratkem raz- sovne stiske v skladu z zako- prijavi projekta gradnje I. poredil na drug uspešno iz- nom odloČili za postopek s faze poslovne cone Komenda veden projekt, obstaja tvega- pogajanji brez predhodne in s sklepom o financiranju nje za trajno izgubo sredstev objave, a župan Tomaž Üu> upravičena do 362.028 tisoč na državni ravru," je zapisa- lec dodaja; "Na Občini Ko- tolarjev {1.514 evrov) nepovratnih sredstev. no v poročilu računskega so- menda se z vračilom nikakor dišča, pri Čemer pa revizorji ne strinjamo." Občina je za- Računsko sodišče je pri sami priznavajo, da je občina htevo za vračilo zavrnila, po- preverjanju ugotovilo, da je ravnala v skladu s priporočili leg tega pa vložila tožbo zo- občina uporabila nepravilen odgovornih državnih institu- per Republiko Slovenijo. Na Jakobu številni pohodniki Danica Zavrl Žleb IR ka iz Maribora in med njimi Mihi Sušniku se organiza- ....................................... je bila tudi najstarejša obis- torji lepo zahvaljujejo za go- Preddvor • Turistično druš- kovalka pohoda, 8o-letna stoljubjein postrežbo, hvala tvo Preddvor je v nedeljo pri- Marjeta Rebenak, ki je pre- tudi vsem sponzorjem, ki so pravilo že 18. tradicionalni jela nagrado za najstarejše- prispevali nagrade. Tudi za družinski pohod na Sv. Jakob. Do poldneva se ie zbra- ga pohodnika pekarne Ma- prijetno vzdušje in za ples je ček iz Britofa, pleteno štru- bilo poskrbljeno, sporoča lo okoli 700 obiskovalcev, co. Najmlajša je bila enolet- predsednica društva Mirjam med njimi je bilo letos iz- na Zoja ŠUer, družine z več Pavlič. Veliko smeha je bilo jemno veliko število družin kot štirimi otroki pa so bile z otroki. Zanje so turistični kar štiri: Šinkovi iz Češnjev-delavci pripravili likovno de- ka, Habjanovi iz Davče, Bo- lavnico, njihove izdelke pa gatajevi iz StražiSča in Loka- ga, ki je uganil pravilno nagradili. Pohodniki so so- teljevi z Bele. Maševai je težo. Prispeval ga je sosed delovali v družabnih igrah. preddvorski župnik Miha na Jakobu, Jože Urbanec z Med obiskovala je bila tudi Lavrinec. Oskrbniku planin- Bele iz planinske koče pri skupina planincev PD Plani- ske koče Iskra na Jakobu Frandju. ugotavljanju žive teže prašiča, katerega pršut je visel obešen in čakal na tiste- Družina $ink iz Celnjevka Uresn ičile svoje želje in ideje! z OBRESTNO MERO, PRILAGOJENO VAŠIM POTREBAM STANOVANJSKI KREOrT Obrestna mera že od 6-niesečnega Euribora * • Sianovaripki kredit z odplačilno dobo do !20 mesecev za komitenta banke, ki \arču}e v banki mltiUnalno dve l'išma odobrenesQ kredita je t^dviiua od >/. .s' reastev. Obrestni pribiJek jcodvisen od vrste in ročnosti kredita, Najdüljsa odplačilna dob a Je 20 Icl; za komitente banke, ki so mlajši od 35 Icl, pa do 30 let. / Posebna ugodnost za družinske člane, ki najemajo stanovanjski kredit za isio nepremičnino in kredit zavarujejo s hipoteko. Stroške odobritve kredita plača le en kreditojemalec. J' Kredit odobnmo ludt nekomlteiilom banke. POTROŠNIŠKI KREDIT i j t I / Obrestna mera že od 6-nieseCneg kor pa ne bomo dopustili, da bo v tem primem treba izpe- "Znašli smo se v prelomni bi prišlo do zaprtja kakšne od Ijali prekategorizadjo kmetij- V začetku leta se ^e začela iz- situadji, ker je vsako leto v pr- podružničnih šol, kar se je v skega v stavbno zemljišče. Ta vedba dižavn^ k)kadisk^ načrta za obvoznico skozi Že-ieznike. Kako n^) vih razredih mani učencev, preteklosti zgodilo v Martinj lokadja bi bila primerna, saj To še posebej vdja za šolo v vrhu in Podlonku." Dražgošah in centralno šolo, starostnild ne bi biii potisnjeni na obrobje življenja, bili bi "Vsi smo neučakani, saj se kjer je vsako leto en oddelek V nekaterih hribovitih prede- v središču dogajanja, blizu bi postopek izvedbe državnega učencev manj. To zahteva lih občine imajo prebh^ te- imeli pošto, trgovino in cer- lokadjska načrta za prestavi- drtigačen pristop do rekon- žave s priključkom na inter- kev. Zavzemamo se za čim- tev ceste v bregove Sore odvi ja stiukdj,kismoiihšepredne- n^ V naslednjih dneh se bo prejšnji odkup tega zemljišča, prepočasi, ker je v tem času l^j leti načrtovali: v Dražgo- ste prijavili na razpis ministr» Že pred časom smo javno po- prišlo do spremembe v pros- šah smo celo nameravali ure- stva za ewpodaistvo za evroi>- vedali, da je potendalni inve- torskem načrtovanju. Upali smo, da bo v enem letu izveden in da bi v letu aoo8 lahko začeli z odkupom zemljišč, a diti dodatne učilnice. Ta čas ski denar za gradnjo odprtm stitor Alples. Vesel sem. da se sicer zaključujemo rekon- Širokopasovna omrežja ... v to investidjo želijo vklj\iäti stiukdjo šole v Selcih, opremiti moramo še dodatne Tako je. Želimo, da bi pre- tudi nekatera druga domača • bivalci ostali na podeželju, podjetja, denimo Domel" kot kaže, do tega ne bo prišlo prostore, ki smo jih uredili z zato jim bomo skušali omo- prej kot v letu 2009. Temu bo obnovo strehe. V nadaJjeva- godti enake možnosti dosto- V zadnjem času ste v Ždezni-sledila izvedba, ki ne bo za- nju se kažejo velike potrebe padointemetakotvstmjenih kih začeli glasno razmišljali o gradnji hotela. Zakaj ^ "Če se hočemo pogovarjali o razvoju turizma v Železni- htevna. Istočasno bomo izve- po obnovi centralne Šole v Že- naseljih. Internet je ena podli projekt večje poplavne var- leznikih, ki je zelo riefunkdo- membnejših možnosti za nosti v Železnikih, kajti celo- nalna in potratna, kar se tiče razvoj podjetništva in turiz- tna cesta bo naslonjena na ogrevanja. Ko so jo gradili, je ma, zato smo se ra2vescliii kih, moramo povečati preno- protipoplavni zid v dolžini 800 metrov, uredili bomo še verjetno kronično primanjko- novice, da bodo letos na raz- čitvene zmogljivosti, saj zdaj valo denarja. V slabem stanju polago evropska sredstva za ta ne moremo prenočiti niti avtobusa turistov. Hotel ne bo gradila občina. Investitor je izrazil interes po gradnji in s trah nekaterih obč i nskih svetrukov, da hotel ne bo rentabilen, tako kot v Škofji Loki, je povsem odveč, saj bo to tveganje prevzel investitor. Seveda, če bo po vseh teh nepotrebnih polemikah sploh Še zainteresiran. Železnikov ne smemo podcenjevati; zagotovo niso slepo črevo in se razvi-jajo. Vsako leto se skozi mesto pelje veliko turistov, a od tega nimamo nič. Moramo jih zaustaviti v našem kraja Podatek, da ogled muzeja v Železnikih upada, nam ni v ponos. Muzej je si ja jen in treba bo graditi na tem, da bo Potreba po obvoznici je v Železnikih velika, t^os so začeli z izdelavo državnega lokacijskega obisk naraščal Usodo razvoja načrta, a kot pravi župan Mihael Prevc, ta poteka prepočasi. Do odkupa zemljišč za v našem kraju moramo vzeti obvoznico tako verjetno ne bo pnšlo prihodrije leto, ampak v letu 2009. / Mnm Bog«ui v svoje roke." GORENISKl GLAS petek, 29, junija 2007 mm t: mmmm •• mm %mmm%m Vilmama no vn i g^glas.si 1 v solo vožnji do Kriterij Medvod je dobil Dean Podgornik. Lanski zmagovalec Grega Bole je bil drugi Maja Bertonceli Medvode • Kriterij Medvod je edina nočna kolesarska tekma pri nas. Letošnji je bil že sedmi. Začdo se je z odpr« tijTJ prvenstvom Medvod za rekreativce (15 kj<^ov, 9 küo-metrov), ki ga je dobil AJeš Kalan, predsednik ŠD Bam.Bi iz Trboj. K zmagi so mu pomagali ostali Bambi-jevci, na čelu z odJiČnim Bojanom Ropretom, ki je bil na koncu drugi. "Že od šlarta je Ropret narekoval hud tempo, tako da se je takoj videlo, kdo Še lahko gie zraven," je pojasnil Kalan. Ker letos ni bilo prijavljenih rekreativk, se je tekmovanje nadaljevalo s kriterijem Medvod. Številni Dean Podgornik (levo) je prvič zmagal v Medvodah. Matej Stare (desno) je s četrtim gledalci, ki so se zbrali ob mestom potrdil odlično pHpravljenost /Foto:C9r32dx>ve»< 600 metrov dolgem krogu v središču Medvod, so lahko ni za staro šaro. Dmgi je bil Novo priložnost za zmago Najboljši čas je postavil 2i-let- videli skoraj vse najboljše ko- lanski zmagovalec Grega bo Bole imel že v nedeljo, ko ni SavČan Kristjan Koren, ki lesarje iz slovenskih klubov, Bole (Sava): "Šli smo na bo v Polhovem Gradcu in je letos vse podredil prav vož- prišel pa je tudi Mate; Mu- zmago. Podgornik je bil da- okoLici potekalo državno pr- nji na čas. Trenira po progra- gerli iz Liquigasa, ProTour nes mnogo boljši. Tudi, Če bi venstvo v cestni vožnji (start mu Valtepa Bonče, njegova ekipe. imel motor, ga ne bi ujel. Za- članov ob i5.uii). Proga bo iz- cilja pa sta evropsko prven- V finalno vožnjo (40 kro- mudili smo takoj po drugem redno zahtevna in selektivna, stvo, ki bo sredi julija, ter sve- gov, 24 kilometrov) se je uvr- sprintu za točke, ko se je on "Upam, da bodo noge prave, tovno prvenstvo septembra, stilo 22 kolesarjev, med kate- sam odpeljaJ naprej. Potem Skušal bom ubraniti naslov," Nastopa §e v kategoriji članov rimi je do suverene zmage ga nismo več mogU ujeti." pravi Bole. To bo že drugo dr- do 23 let V letošnji sezoni je po pretežno solo vožnji pri- Tretji je bil lure Kocjan iz žavno prvenstvo za kolesarje šel Dean Podgornik (Mapa- vrst kluba orgaruzatorja kri- Map). Na cilju je v šali dejal, da je z zmago dokazal, da še terija, ekipe Radenska Powerbar. v tednu dni. V ponedeljek je bilo namreč v Solkanu držav- Savo prišel tudi njegov tri leta mlajši brat Klemen in bil na DP v kronometru med no prvenstvo v kronometru. starejšimi mladinci drugi. Skakali v Blejsko jezero Svetovni pokal v skokih z višin: 12 tekmovalcev, 23 metrov visoka konstrukcija, strah, adrenalin Najboljši je bil Rus. Mata Bertonceli Bled • Med tekmovalci, ki so v sredo na Bledu nastopili na tekmi svetovnega pokala v skokih z višin, sta bila dva Slovenca, Mariborčan Aleš Kamičnlk in kot edini Gorenjec Jernej Klinar z Jesenic. Na Bled je prišel tudi Ko-lumbijec Orlando Duque, šestkratni svetovni prvak. Ekstremni dogodek je na obalo, pa tudi na jezero, privabil veliko gledalcev. In imeli so kaj videti. Sodniki so ocenjevali začetek skoka, odriv. let in pristanek. Najboljši je bil Rus Se^ej Zoti-ne, Klinar je bil enajsti. "Ne skačem za rezultat, tekmujem sam zase. S tem Špor- tom se aktivno ukvarjam od Osupljiv pogled na skok (levo), jeseničan |ernej Klinar (desno). / fo» buIovk leta 2000. To je moja prva sezona v svetovnem pokalu. VeČino ljudi je strah že trirai se na čimbolj varen in na," priznava Klinar, Tekmo- Lani sem kot predtekmova- samo ob p(^edu na vrh jekle- lep pristanek v vodo. Uživašv vald v vodo priletijo s hitrostjo lec nastopil v Kanalu. Za ne konstrukcije, ki so jo za tek- zraku in po tekmi, drugače pa sto kilometrov na uro. "Po- mano je s te višine šele se- movanje postavili na obali . te na\ija. Dva dni prej ne mo škodb zaradi skokov še nisem dem skokov, saj se za tre- Blejskega jezera. "Ko prideš reS spati, jesti Tudi svetovne- imel. Trpijo pa vrat, hrbet, ning take visoko ne skače," na ploščad na rampo, nesliSiš ga prvaka je na vrhu strah, ne noge. Ko priletiš v vodo, čutiš je pojasnil Jeseničan, ki bo avgusta dopolnil 31 let mČ. Srčni utrip je okiog 200 udarcev na minuto. Skoncen- gre pa za trpi jen je. Tisto, kar te predvsem olajšanje," še pravi žene, je velika mera adrenali- Jeseničan. VABILA. PRIREDFTVE Mednarodno padalsko tekmovanje - Danes, jutri in v nede-jo bo na letališču Lesce potekalo mednarodno padalsko tekmovanje za Evropski pokaf v skokih na cflj. Zaradi tekmovanja bo povečano število vzletov in pristankov, zato organizatorji prosijo za razumevanje. M. B. Kolesarska dirka na vrh Jelovice • ŠD DražgoŠe v nedeljo, 1. jult-ja, organizira 8. dirko iz DražgoŠ do vrha Jelovice, Start bo ob 10.30 na športnem igrišču v DražgoŠah. M. B. Balvansko plezanje v Skofji Loki • Plezalni klub Škofja Loka organizira tekmo v balvanskem plezanju za državno prvenstvo za vse kategorije. Tekmovanja bodo potekala jutri in v nedeljo na parkirišču nasproti Avtobusne postaje v Škofji Loki. Na sobotni tekmi bodo nastopile starejše kategorije. Večerni finale bo na sporedu ob 19. uri. M. B. GORSK\ TEK Kran)skaCora Zamik prvi na Vršič Zmagovalec ponedeljkovega 13. teka na VrŠiČ. 2. AndrejČkove-ga teka, je postal KamnfČan Sebastjan Zarnrk."Šel sem na rekord. Na koncu meje pobralo. Veter je pihal, poleg tega sem vseskozi tekel sam. Potegnil sem že takoj po startu In nobeden mi ni sledil," je pojasnil Zamik. Premagal je Igoi^a Šalamuna, rekorderja proge, tretji pa je bil Matej Beke. M. B. KARATE Kran; Manci Urh dve zmagi Kranjčanka Manca Urh (Karate klub Zmaj) je osvojila prvo mesto na močnem mednarodnem turnirju v Salzburgu v Avstriji. V kategoriji do 10 let ]t kot edina predstavnica Slovenije premagala vso konkurenco. Najboljša je bila tudi na turnirju za mlade Trofeo Pinocchio v Italiji. M. B. r& l-CKAONA SLED LEKARNA B\£X> Marta PolJanŠek Zupan, mag. farm. gubljanska cesta 4,4260 BL£Đ objavlja prosto delovno mesto magistre/magistra farmacije * Pogoji: ■ ustrezna izobrazba ■ opravljen strokovni izprt ■ zaželene delovne izkušnje • akUvno znanje enega svetovnega jezika ■ pri merne oseb nostne lastnosti Začetek dela Je možen 1. septembra ali po dogovoru. Vaše cenjene pisne ponudbe pričakujemo v roku osmih dni od objave tega oglasa. FIS CELINSKI POKAL 2007 Nedelja, 8. juliji/ ^^ na skakalnici HS 109 m v Državnem panoJnem nordijskem centru Kranj na Gorenji Savi Nastopilo bo okoli 70 skakalcev iz stmnaistih dr/av Vstopnina: S EUR (1.198 SFT). 2a otroke do 15. leta je vstop projL Vdbljeni! Nagradno vp;a5anjc za brezplačne vstopnice: Kdo je slovenski drJ^^vni rekorder v poletih in kako dolg je id polet? Odgovo«« ric ^etnl.V s juhin. n.t Corenj^k« ioiMts'4 W Krsirii aii po f> po(ri rocninglAi m D^velim, ki botl» pr^^'rlno »dg&^^nrili tf^ va bo đoio^l nofT>o f^d^f.ili pc dv« viLopDkCr /6 Mlfrd T^^iTve 8 Simon. GORENJSKI GLAS petek, 29. junija 2007 ZcoRNji Brnik Počastili dan policije v sredo so na brniškem letališču počastili dan Slovenske France CukjatI (na s po idje. Slavnostni govornik je bil predsednik državnega zbora ci je med drugim dejal: "Policiji smo dolžni vse priznanje in zahvalo. Nobena demokratična družba ne more svojim ddavljanom zagotavljati svobode» pravičnosti in varnosti, Če nima dobre policije." Poročali smo Že, da Slovenska policija ob svojem prazniku podeli tudi priznanja zaslužnim sodelavcem, pomotoma pa smo izpustili, da je prejS- tki ščit z zlato zvezdo nji leden v Tacnu najviSje priznanje -• iz rok generalnega direktorja policije jožeta Romika prijel tudi direktor policijske uprave Kranj jože Mencin. S. S. KRiniNAL Jesenice Turek se je uprl policistom Kranjski kriminalisti bodo kazensko ovadili 20-letnega državljana Turčije, ker je utemeljeno osumljen storitve kaznivega dejanja preprečitve uradnega deianja ali maščevanja uradni osebi in povzročitve hude telesne poškodbe. MladiTurek jevtorekob 22.ao z vlakom pripotoval na železniški mejni prehod Jesenice. Pri mejni kontroli policistom ni hotel pokazati potne listine za prestop državne meje, zato so policisti zoper njega odredili pridržanje v prostorih Policijske postaje Jesenice. Ob privedbi na postajo se je Turek pred vhodom v uradne prostore fizično uprl in se 5 silo iztrgal iz policistovega prijema. Fizično se je uprl tudi policistki, ki ga je skušala zadržati, tako da si je pri tem zlomila roko. Turek je potem pobegnil, je nato s kraja pobegnil, vendar so ga policisti po nekaj minutah izsledili in prijeli. Karavan k e Odpeljal tovornjak s priklopnikom Neznani storilec je v minuli konec tedna s parkirnega prostora na platoju HruŠica v bližini mejnega prehoda Karavanke odpeljal dve leti star tovorni avtomobil Scania R580. rumene barve, registrske Številke KR 23-472 m povsem novi pofpriklopnik Krone SDPay, sive barve s Črnim podvozjem n z registrsko številko KR Vt-68. Skupna vrednost ukradenih vozil je približno 100.000 evrov. S. Š. A archć MARCHE GOSTINSTVO d. o. o. Notranjska cesta /t, 1370 Logatec Pestavracija Voklo (počivališče Voklo ob avtocestr) zaposli kuharja/ico. Izobrazba je zaželena, ni pa pogoj. Ponujamo ddo za določen čas, z možnostjo podaljšanja, odlične delovne pogoje, možno^ izcbraževanja In napredovanja v skupini Marche International. Vaše prijave z življenjepisom pričakujemo v S dneh na na$ naslov ali po elektronski po$ti: gostinstvo(g»petrol.si. Informacije; 04/25 Szo (Milena ZakrajSekl. 1 - Jeseničan umrl v požaru V požaru na Jesenicah je v torek zaradi zastrupitve zjogljikovim monoksidom umrl 80-letni domačin SiMOK ŠUBIC jesenice - V petem nadstropju stanovanjskega bloka na Ce* sti revoludje 7 na Jesenicah je v torek nekaj po 12. uri izbruhnil požar, jeseniški gasiki so v pc^orelem stanovanju našli 8o-lctn^ lastnika stanovanja Franca KerSiča, ga odnesli na stopnišče stanovanjska bloka, kjer ga je dežurni zdravnik oSsdjal, vendar neuspešno. Sosedje so povedali, da je ob izbruhu p>ožara Keršič prišel na hodnik in spraševal, ali so že obvestili gasilce, nato pa se je vrnil nazaj v stanovanje- Policija dodaja, da }e s stopnic v^el gasilni aparat in z njim za- v požaru na Jesenicah je umH 80-letni domačin. I Foto: Cotud KavU Čel gasiti ogenj. Med gašenjem je po vsej verjetnosti zaradi vi- potrdila tudi 50-letna Miriam požaru prejela ob 12.23, ^ soke koncentracije plinov izgu- Maridzed, ki je Keršiču vsak kaj minutah pa so pred sta- jevponeddjeknastaJovpoža-bQ zavest, obležal in umrl. Po konec tedna pomagala pri go-navedbah policije je zagorelo, spodinjskih opravilili. "Ne- Kar 100.000 evrov škode pa ker je KcršiČ zaspal med kuha- kajkrat se je že zgodilo, da je njem kosila, ki se je na ognju pozabil posodo na štedilniku vžgalo. Izvedeli smo, da je v preteklosti v Keršičevem stanovanju že vsaj dvakrat zagorelo, ker je pozabil, da je postavil novanjski blok pridrveli prvi ru v Ukancu v Bohin ju, kjer so štirje gasilci- Kljub hitri inter- zgoreli hlev, kozolec - topler, vendji je pogorelo celotno tri- seno ter ostrešje in zgornje sobno stanovanje- Iz petrad- nadstropje stanovanjske hiše, stropnega bloka so zaradi drugi del hiše. ki se uporablja to zgodilo tudi tokrat, saj me ognja evakuirali vse stanoval- kot vikend, pa so ga&Ud iz Boje povabil na kosilo. |edla naj bi ribe." in se je vžgalo. Verjetno se j ce. V požaru je delno zgorelo hinjske Bistrice, Stare Fužine, tudi ostrešje stanovajijskega Koprivnika, Savice-Polja, Gor- Gasilska reševalna služba bloka. Materialna škoda zna- juš in Nemškega Rovta uspeli posodo na ogenj. To nam je Jesenice je sicer obvestilo o ša približno 30.000 evrov. rešiti pred uničenjem. Dva mrtva na gorenjskih cestah Včeraj je v novem krožišču pri Naklem umrl 67-letnl Tržičari, v ponedeljek popoldne pa je v Kliničnem centru v Ljubljani umrla yi-letna udeleženka prometne nesreče v bližini Radovljice. Simon Šubic zmanjšano hitrostjo in brez zbiranjem obvestil in izvaja- v prednji del priklopnika, zaviranja zapeljal narav- Naklo, Radovljica • Ta teden nost, tako da je trčil v dvig- njem drugih ukrepov. ponedel j ek popoldne je v Klini6iem centru v nato pa |e v njegovo treščil 50-letni voznik osebnega vozila iz Nemčije, ki so gorenjske ceste zahtevale dve smrtni žrtvi. Pri včerajšnji, ko je v bližini Police pomoč mu je nudila reše- pri Naklem umrl öy-letni valna ekipa iz Zdravstvene- sti Podvin-Vrba umrla Triičan, sicer še ugotavljajo ga doma Kranj, zdravnica letna občanka. Kot poroča ukleščenega vozila poma njen robnik notranjega otoka in na njem obležal. Prvo Ijani za posledicami pro- je pripeljal za sodržavljanom. Povzročitelju in njegovi 71-letni sopotnici so iz metne nesreče na glavni ce- pravi vzrok nesreče, saj po- ga je rudi oživljala, vendar pohcija, je gali kranjski poklicni gasil- licija domneva, da so smrti je Tržičan kljub temu umr iz okolice Radovljice ob ci. Zaradi hudih poškodb motorista botrovale zdrav- na kraju nesreče. Policija 12.45 vozil osebni avtomo- so sopotnico s kraja nesre- stvene težave. poroča, da» ni utrpel vidnih Tržičan se je smrtno po- telesnih poškodb, zato ob- nfsrečil včeraj zrjutraj v novem krožišču na regionalni staja verjemost, da je do prometne nesreče prišlo za-cesti v bližini Police pri Na- radi zdravstvenih razlogov, klem. Nekai po peti uri zju- kai bodo ugotovili s sanitar- po glavni cesti proti Je- če odpeljali s policijskim senicam. V bližini bencin- helikopterjem v Klinični skega servisa pri Radovljici center v Ljubljani, kjer je je zapeljal v levo na naspro- kasneje umrla. PovzroČite- tni v^ni pas, po katerem je s kombiniranim, vozilo m s Ija so reševalci odpeljali v bolnišnico na lesenice. V trai se je z motornim no obdukcijo. Zaradi razjas- priklopnikom pravilno pri- nesreči se je som vozil iz smeri Naklega nitve vseh okoliščin in pra- peljal 38-letni državljan proti Kranju. V krožišče na Pivki je pripeljal z ne- sreče policisti nadaljujejo z vega vzroka prometne ne- Nemčije. Radovljičan je z osebnim avtomobilom trčil poškodovala tudi 25-letna sopotnica v vozilu jo-ietne-ga nemškega državljana. WWW.C0RENJSKIGLÄ5.SI I Tržičan je v krožišču zapeljal naravnost na otok. / Foto, co^zd k».» / 103 Priloga Gorenjskega glasa « Vlomilci se vso noč sprehajajo po trgovinah, v POS terminale skrivaj vgrajujejo ätalne naprave, razbijajo stene bank in odnašajo polne trezorje. Spet drugje obstopijo prestrašenega študenta za volanom poštnega vozila in odvihrajo z vrečami denarja. Taka kriminalna dejanja, ki se dogajajo tudi na Gorenjskem, dokazujejo, da so storilci vse bolj predrzni, po drugi strani pa opozarjajo na malomaren odnos lastnikov do zaščite svojega premoženja. Drzni opovi / ma omarni astniki Simon Šubic tudi nekdanji policist. Fe- soluciji za področje krimi- pri zahtevnih dejanjih zdru- zelo nasilna dejanja. Zadnji ....................................... bruarja letos se je gorenjska nalitete, ki jo je sprejel dr- ženi v skupine in dokaj na- primer izsiljevanja podjetni- Sredi junija je skupina policija (in drugod v Slove- žavni zbor, podana ugotovi- črtno izvajajo kazniva deja- ka na Gorenjskem je ekla* vlomilcev v objemu noči niji) ukvarjala z zlorabami tev, da se tako podjetja kot nja. Vedno več je primerov, tanten primer» kako znamo skozi streho vstopila v vrl- plačilnih kartic v trgovskem tudi fizične osebe premalo ko se storilci dobro zaščitijo ugrizniti, kadar je ogroženo narski center Sloga v Kranju in od tam v poslovalnico De- centru Merkur. Pred pošto v Vodicah sta ta mesec nezna- ukvarjajo s samozašdtnimi pred možnostjo, da bi na življenje in varnost ljudi. ukrepi- S to ugotovitvijo se kraju puščali, sledi. Pred sto- želne banke Slovenije. Vlo- na storilca oropala poštno tudi sam strinjam, Premalo ritvijo kaznivega dejanja pre- Tudi v primeru vlomov v poslovalnici Deželne banke mild so si vzeli Čas; z zidar- vozilo, ki ga je vozil kar Stu- se namenja za kvalitetno verjajo, kje so policijske pa- Slovenije v Kranju in Skofji skdmi dleti in macolami so dent(l), nekaj dni prej se je tehnično opremo, za var- trulje, kakšni so zaščitni teh- Loki Še nismo rekli zadnje naredili tri odprtine v zidove podobno zgodilo v Ljublja-banke, nato pa odpeljali tre- ni. "Nekatere finančne insti- nost v podjetjih, trgovinah, nični sistemi v izbranem ob- besede, veriemite mi. V tem zasebnikih in podobno. Po- jektu. ugotavljajo, kako poli- zor z večjo količino denarja, tucije se pri prevozu denarja Hciji pa je težko preiskovati, cija raziskuje razna kazniva Poleg tega so med "štema- obnašajo tako, kol bi preva- kadar je resnično malomar- dejanja in se na to pripravi- njem" pregledali še druge žali vreče krompirja/' je ob prostore in povsod nekaj tem dejal Aleksander Jev-malega ukradli. Pol meseca šek, direktor uprave krimi« prej sta neznana tatova vlo- nalistične policije- no varovano premoženje, pravi Simon VeliČki, vodja Sektorja kriminalistične po- jo. V zadnjem času se dogaja, da mladostni storilci na konkretnem primeru gre očitno za osebe, ki so bile že na takšnem kraju," razlaga VeliČki. Se s spreminjanjem me« kraj kaznivega dejanja priha- tod kriminalcev spreminja- icije na Policijski upravi jajo vse bolj zašdteni, Polici- jo tudi policijske metode? mila tudi v loško poslovalni- Z gora j našteti primeri so Kranj. sti smo nad tem resnično Velički prikima, vendar s co Deželne banke Slovenije, samo del vse drznejših oblik Šef gorenjskih policistov zelo začudeni. II podrobnejšim odgovorom vendar ju je sredi "dela" za- premoženjskih deliktov, s sicer pomirja, da je stanje Gorenjska policija kljub ne postreže. "Uhko le pre- sačil varnostnik, zato sta katero se v zadnjem obdo- varnosti na Gorenjskem po- porastu števila kriminalnih prosto povem, cU je krimi- zbežala brez plena. Skozi bju srečuje policija. Kaj se dobno kot v lanskem letu, dejanj v letu 2006 Še vedno nalistika interdisciplinarna streho sta v trgovino Big dogaja? "Policija se v zad- kar potrjuje tudi statistika: preišče okoli 53 odstotkov in vedno prilagajamo meto- Bang v Kranju, ki stoji samo njem Času res srečuje z no- "Kazniva dejanja organizira- kaznivih dejanj, kar je v pri- de. Tudi ob dejstvu, da je streljaj stran od Sloge, apri- vimi pojavnimi oblikami ne kriminalitete niso v pora- merjavi z drugimi evropski- zaradi odpiranja državnih mi policijami še vedno viso- mej pri nas prisotnih vedno ka stopnja preiskanosti. veČ tujcev in med njimi sto- la vlomila tatova, ki pa ju je premoženjskih deliktov, ki stu, res pa je, da v vseh obli-policija prijela že na kraju so tudi vse bolj drzne, po kah kriminalitete ugotavlja- Pred storitvijo zlofina. Med njima je bil drugi strani pa je tudi v re- mo, da so storilci predvsem "Uspeva nam razrešiti tudi rilcev kaznivih dejanj in da kaznivega dejanja storilci preverjajo, kje so policijske patrulje, kakšni so zaščitni tehnični sistemi v izbranem objektu, ugotavljajo, kako policija raziskuje razna kazniva dejanja in se na to w ▼ • pripravilo. Simon Veljčki je naša država sposobna imeti le omejeno število policistov. Zato si dejansko določamo prioritetna področja delovanja, kjer je na prvem mestu zalčita življenja in osebne varnosti, nato pa premoženja, najprej v višje škode, potem nižje," pravi naš sogovornik, ki meni, da je pravni red pri nas vendarle preveč prijazen za premoženjske delik-ven te. "Zakaj je tako, ne vem, verjetno pa je problem tudi v prezasedenosti naših zaporov in sodišč." Vsi skupaj moramo torej resneje začeti razmišljati o zaščiti svojega premoženja. S tem bo manj možnosti, da bi zlikovci padali v skušnjave, pa tudi policisti bodo lahko bolj kakovostno delali. "Ko se ljudje odločajo za nakup tehničnih varnostnih sistemov, morajo najprej slediti cilju kakovosti, šele potem ceni. S kakovostnim sistemom bodo imeli dolgoročno večje koristi," še svetuje Velički. IO GORENJSKI GLAS petek, 29. junija 2007 GRADOVI Razgledi Posebno doživetje, ki se ponuja obiskovalcem Preddvora, je mala gozdna u6ia pot, območje, ki je v preteklosti tvorilo grajski park. Če pot še malo podaljšamo in obiščemo štiri preddvorske gradove, je obisk še bogatejši. Gradovi udviku Bavarskem Danica Zavrl Žlebir ško bivališče, sanatorij, letovii- ..............................................................................če. nazadnje pa vpojni zavod. Gozdna u6ia pot, ki je v Preden je postal državna last. Preddvoru pred desetletjem ^ je od žabjega grajskega go- naslala po zamisli uäteljice spoda dr. Arthuija Wui2bacha Maje Senk Zidar, se zaäie pri pred drugo svetovno vojno ku- turistični poslovalnka, nadaiju» pil dr, MajeriČ in ga preuredil v je proti gradu Hrib do hotela zdravilišče Grintovec. Danes je Bor in naprej proti strelišču, žal prazen in propada. Grad konča pa se pri Novi vasi. Na Hrib, sežidan v 16. stoletju, slo- približno poltretjem kilometru ji ob umetnem jezeru Čmava, je cela vrsta drevesnih vrst, ki pozneiSe prezidave in preureja- niso značilne za naše okolje, njihova domovina je pretežno nja pa so mu povsem spremenila prvotni videz. Še nedavno Sevema Amerika. Maja Šenk tega je služil turističnim name- Zidar pove, da so drevesa del nom (v tem pogledu se mu grajskega paika, ki pase ni vce- spet obeta renesansa), v njem loti ohranil Kdo in kdaj natanč- je bila poročna dvorana, mlado- no je posadil drevesa, ne vemo, poročena pa so se lahko spre- po starosti dreves, ki so večino- hodili po gabroyem drevore- ma stara več kot sto let. pa lah- du za gradom, katerega veje ko predvidevamo, da so jih za- se na vrhu prepletajo. Spre- sadili v ig. stoletju. Po ustnem hod po tako imenovanem po- izročilu naj bi park zasadil eden ročnem drevoredu po legendi Delavec razlaga obiskovalcem o življenju na gradu Turn sredi 19. stoletja. izmed lastnikov v devemaj- jamči petdesetletno zvestobo, stem stoletju Gilbert Fuchs. Tudi v tem gradu danes stra-Najbolj znamenite so orjaške šijo grajski duhovi, novi last-sekvoje in še nekaj drugih nik pa obljublja, da mu bo iglavcev in listavcev. Drevesa so spet vrnil življenje. Več življe-oaiačena s tablicami, na kate- nja je v gradu Tum, postasdje-rih sta slovensko in latinsko nem v 14, stoletju. Grajska po-ime ter zaporedna številka, po sest je obsegala 102 kmetiji, kateri se orientiramo, ko hodi- ob koncu 14. stoletja so bili mo po učni poti Prvodrevo na njegovi lastniki celjski grofje, naSi poti je l^wsonova dpresa, v 15. stoletju ga je porušil )an nato se vrstijo beli gaber, rdeča Vitovec. V 18. stoletju je bila bukev, kanadska čuga, libanon- posest prodana Martinu Urška cedra, evropski macesen, bajičča Njegova vnukinja Jo-zelenl bor, ameriška platana, d- sipina Tumograjska je bila ^rai, navadnidivji kostanj, pa- prva slovenska pisateljica, na-jesen, sledi drevored ameriške- njo pa še danes spominja v pri-ga belega jesena, pa orjaška dičju gradu ure jena spominska sekvoja, ameriški Wek, rdeÖ in soba. Skoa josipinino ž!>4jenje črni bor, lipovec, laški topol ali obiskovalce pogosto popelje jagned, navadni oreh, du^azi- profesorica Mira Delavec, vča-ja, dob, gorski javor, čmi bezeg, sih tudi oblečena v oblačila iz ti-črni oreh. jelka in smreka, vdi- stih Časov. Mira Delavec pro- ki jesen in čmi gaber. Že po učuje Josipinino življenje in V senčnici, kjer je joslplna Tumograjska prebirala pisma svojega Lovra. imenih, kaj Šele po videzu dre- kot dobra poznavalka obisko-ves, je jasno, da večinoma niso valcem najraje oživi njeno Iju-samonikla, težko jih najdemo bezensko zgodbo z lx)vrom To-kje drugje, zaradi tega pa je manom, poznejšim sloven- maia gozdna učna pot v Pred- skim politikom. Ohranjena je dvom še toliko bolj zanimiva, Itirje preddvorski gradovi obsežna korespondenca med zaljubljencema. Josipina se je s pismi rada zatekala v svojo senčnico, na hribček nad gra- Enako zanimivi so štirje gra- dom Tum, kjer je grajska go- OprCllOCl dovi, pO katerih obiskovalce po- spoda dala posaditi lipovce v gosto popeljejo Člani domač^ obliki kroga. Obiskovalcem po täiCO turističnega društva. Mirjam razkažejo tudi senčnico, po- imenovanem Pavtič je nedavno tega po njq tem pa jih popeljejo še do ru-vodila Članice Medobčinskega ševin Pustega ali Novega gra-društva slepih in slabovidnih, du. Nastal naj bi v začetku 12- pOrOCnCm velikega odziva pa je bil dele- stoletja, kdaj pa je bil porušen, Žen obhod gradov ob prireditvi ni točno znano, vsekakor je drevoredu po Vesela Kranjska. Pot po grado- bil že v Valvasorjevih časih vih se začenja v središču Pred- upodobljen kot razvalina. Na-legendi jsmci dvora, kjer stoji grad Dvor ali čin zidave govori v prid na- Preddvor. Prvič ga omenjajo stanku v romanski dobi, vrh petdesetletno leta 1147, današnja podoba grajskega hnla je bil obzidan z graščine pa izvira iz 17. stoletja- vs^ strani, na višjem mestu pa zvesto DO. V njem je bil samostan, plemi- je v tlorisu ohranjen stolp. V gradu Turn danes živijo starostniki. GORENISKI GL^S petek, 20. junija 2007 11 i • EZOTERIKA Razgledi Rune so stare nordijske pismenke, znane nekje iz prvega stoletja našega štetja. Skandinavd so verjeli, da sta si dobro in zlo enakovredna. Cerkev je rune označila za črno magijo. ange om Vesna Kravčar, bioenergetičarka in poznavalka starodavnih run Suzana P. Kovačič knjige, obiskovati delavnice» ..............................................................................kar je bila velika sprememba Vesna Kravčar je rojena tudi za mojega moža in sina. Kranjčanka, ki se je pri svojih Ne bom rekla, da je bilo lah- devetnajstih letih odloČila, da ko, a sta sprejela moj novi je dovolj stara, da zaživi način življenja in danes je sama. Notranji nemir "kdo mož ponosen na to. da sem sem, kaj hočem, kam grem" sledila svojemu notranjemu pa jo je dižal v svojem oklepu glasu. Dvanajstletni sin ima vse dotlej, doWer ni stopila v narejeno prvo stopnjo reikija svet ezoterike, Danes jo ljud- (op.: metoda samozdiavlje- je, ki so jim blizu mejne zna- nja) in upam, da bo sledil nosti, poznajo kot bioenerge- smernicam, po katerih hodi tičarko. poznavalko starodav- že zdaj." nih run, ustvarjalko enei^j- skih slik in talismanov ... |e Dobro poznate rune, staro- tudi pesnica in naslov tega in- davno abecedo. Kaj pomeni-tervjuja smo vzeli iz isto» imenskega naslova njene pesmi. Vesra z družkio živi v pismenke, znane nekje iz jo rune v svetu ezoterike? "Rune so stare nordijske Črnučah pri Ljubljani. prvega stoletja našega štetja. Skandinavd so verjeli« da sta Kaj se vam je pred )eti zgodi- si dobro in zlo enakovredna, lo. da ste se odrekli ustalje- Cerkev je rune označila za Vesna Kravčar nim vzorcem življenja in se Črno magijo. Prvotno so jih prepustili bioener^ji, reiki ju, proučevanju run? klesali v kamenje, lahko pa lastnine, zapis za pomoč pri ga pri uresničevanju želja, vanja slike se umirimo, iažje jih žgemo tudi v les, upodab- urejanju medsebojnih odno- zamisli, zdravljenju, odno- se povežemo s svojim notranjim bistvom, s trenutkom "Bila sem miren, priden ljamo na poldragih kamnih sov in zapis za uresničevanje sih, poslovnih uspehih ... otrok. Zanimalo me je ... Znane so po vsem svetu, öljev, zamisli in idej. O ru-ogromno stvari, a sta mi star- uporabljajo jih na primer nah pišem knjigo, ki bo po- Talismanska magi)a )e znana od začetka Človeštva, tukaj in zdaj." ša poslavljala dokaj stroge tudi sibirski Šamani. Vsaka sebna vtem, da ji bodo doda- ljudje so od nekdaj nosili Kakšne so angelske karte? omejitve, lusla razumela mo- runa v sebi nosi svojo zgod- ne tudi razlage za otroke, predmete, za katere so verje- "Danes veliko ljudi Čuti po- jih najglobljih potreb. Tolaz- bo, vsaka ima svojo vibracijo. Otroci so zelo radovedni, od- li, da jih šdtijo, jim prinašajo trebo po povezovanju 2 ange-bo in podporo sem iskala v Odgovarjajo na vpralanja, ki prti. brez predsodkov in srečo... Naj človek še tako ne li. Angeli simbolizirajo našo svojem domišljijskem svetu, ležijo v naši podzavesti in po- energijsko bolj pretočni, zato verjame v talisman, mu že igrivost, človekova najnež-pisala sem pesmi in verze, ki glabljajo našo intuicijo. Dajo so jim le stvari bližje. Knjiga želja ali potreba po njem spo- nejša čustva, slik z našim nojih pišem še danes. nam lahko povsem konkret- naj bi izšla do konca letošnje- roča, da del njega sprejema tranjim otrokom. Angeli so Starejša sem bila, bolj sem ne odgovore na vprašanja, ga leta." razmišljala o tem, ali je to ti- kot sta na primer: Ali naj ju- to obliko pomoä, vse dvome na§ višji jaz, most med zem- pa razprši pozitiven izid tisto, kar sem si želela v tem tri podpišem pogodbo za hdelujle taJIsmane. Prepri- stega, čemur je bil talisman živl(en)u. Bbžala sem se tri- delo? Ali je moj odnos do eajte me, da pri tem ne gre namenjen. II desetemu letu, imela sem partnerja iskren? redno službo, družino, a vse- zgolj za vraževerje, ampak za Rune lahko pokažejo svo- dejanski učinek, če imamo eno je nekaj manjkalo v mo- jo veličino tudi kot zapisi na osebni talisman vedno pri jem življenju. Na priporočilo piramidi. Piramida ima štiri sM. Slikate kozmograme, za ka» tere so značilne močne in si- Ijo in vesoljem. So nežni, a likrati zelo učinkoviti. Ko se zjutraj prebudim, najprej pogledam, kakšno sporočilo dneva mi prinaša naključno izbrana angelska karta. To je prijateljice sem prebrala Ce- stranice in na vsaJd je magič- ^e barve in energija, ki bla- zame vsako jutro lep obred. "Talisman je napolnjen z godejno vpliva na prostor. Danes sem redmo potegnila lestinsko prerokbo. To je bil ni runski zapis, sesUvljen iz energijo, ki jo Človek potre- "Ustvarjanje kozmograma karto Kristal, ki pravi: Na ob- prvi droben namig, da mo- posameznih run, ki privabijo ram pri sebi nekaj spremeni- določeno kakovost energije v buje v določenem trenutku. Osebni talisman izdelam oziroma energijske slike je zorju je nekaj lepega in nove-ritual, postopek, ki sem ga ga, čeprav tega v tem crenut- IN d) ClOVeK ti. Knjiga je bila tudi pivi stik naše življenje; zapis za iz- samo po predhodnem naro- razvijala sedem let. Energije ku še ne vidite jasno. , 2 dojemanjem in doživlja- boljšanje pretoka energije na älu, saj je narejen za točno slike se ne more izničiti, saj Že same slike in podobe se tako ne njem energije. Začela sem verjame v talisman, mu slikati, spontano je iz mene privrelo vse, kar sem vsa leta zadrževala pod površjem. Spoznala sem kiparja, ki mi je rekel, nai dara slike med nnančnera področju, zapis za osebno zaščito in zaščito določeno osebo, za točno do- je prisotna že med samim na angelskih kartah so vabi- ločen namen, in nam poma- procesom, ustvarjanja in je lo, da pogledamo na svet z močno orodje pri zdravlje- očmj otroka, z radostjo, pri- nju, osebni rasti, zaščiti pros- čakovanjem in notranjim ve- Že Želja ali Ijudi. Takrat me je preblisni- tora, poslovnih uspehih .., Kozmograme slikam po denjem, da obstaja dobro tudi za nas. Poleg angelskih potreba po lo, da sem ČopiČ dobila v roke z namenom. Šla sem na Zavod za alternativno izobraže- njem sporoča, vanje na testiranje za mentalne zaznave, kjer se je izkaza- da del njega lo, da je moj bioenergetski potendal več kot devetdeset- sprejema to odstoten, zato sem se na Zavodu izšolala za bioenez^eti- čarko. Začela sem se bolj posve- rpi^yr.y: predhodnem pogovoru, kjer uporabljam pri svojem delu začutim, katero barvo potre- še Šamanske karte, karte ar- bujejo tako prostor kot ljud- hangelov, vnebovzetih moj- je. Barve imajo pomembno strov, karte delfinov in mor- vlogo, zato so slike v močnih, skih deklic, samoroge, vilin- čistih in sijočih barvah, ki skekarte,.." ustrezajo Čakram, namenu in željam posameznika. Kozmogram predstavlja Ste jasnovidka? "Ne bom se opredeljevala obliko y» » pomoči. čati sebi» meditirati, prebirati Enei^ljska slika ali kozmogram samosvojo obliko energijske na ta način. Vidim to, kar ho- povezave med človekom z Čem videti. Tako kol vsi osta- univerzalno energijo vesolja, li. Le da nam mora pogosto 2e po nekaj minutah opazo- kdo drug dvigniti "roleto"," 12 GORENJSKI GLAS petek, 20. junija 2007 KULTURA Razgledi Gorenjski muzej bo v sodelovanju s Triglavskim narodnim parkom na območju Pokljuke, Spodnje bohinjskih gora in Triglavskega pogorja pripravil pet visokogorskih kulturno-pohodniških poti. Speljane so po najpomembnejših območjih starega rudarstva, železarstva in pašništva. (ulturne poti [elena lumn bila dokujnentiiana in razis- ....................................... kana nova arheološka najdiS- Triglavsko predgorje in ća ter pozabljena rudna na- tudi njegov gorski svet že ti- hajaiišča na območju vzhod- sodetja privablja človeka. Na nih Julijskih Alp: Poldjuke, začetku mu je ta svet nudil Triglavskega pogorja. Spod-dobrine za preživetje, saj se nje bohinjskih gora, Jelovice je po njem gibal kot lovec, in Bohinja. Rezultati aiheo-nabiralec rude, nabiralec loških raziskav 50 bili podla- zdravilnih zeližč, kot pastir, ga za t.i. visokogorske kul-drvar, oglar. Sele v novejši tumo-pohodniške poti, ki so dobi, v zadnjih stoletjih, je ta speljane po najpomembnej-svet postal zanimiv za znan- §ih območjih starega rudar-stvenike in strokovnjake, ki stva, železarstva in pašništva, proučujejo naravne okoliše Poti označujejo table, ki jih je in vplive Človeka na ta divji postavil, oblikoval in izdelal Tri gla vski naiodnl park. Večletne arheološke raziskave so svet To pa je tudi svet, ki je privlačen predvsem za turiste in planince. potekale v sodelovanju med Planina Laz / h«»» i»«t iH Prva pot bo odprta danes, v izkopavanji pa so bili odkri- v okviru mednarodnega Gorenjskim muzejem, vodi- petek, zo. junija 2007. Pote- temelji stavb, ognjišče z projekta Železna pot - Iron la jih je Marija Ogrin, ter biv- ka v smeri Mrzel Studenec - ostanki poznoantičnih ke- tudi okrogel nasip oz. spiral-niča železove rude. V naslednjih tednih bodo Osrednja Route, ki združuje partnerje Šim direktorjem Triglavske- Planina Kick - Planina Lipan- ramičnih loncev, Odkritih odkriti Še preostali deli Že- iz Italije, Avstrije in Sloveni- ga narodnega parka Jane- ca - Planina Javomik • Rudno je bilo tudi nekaj bronastih lezne poti, med drugimi in- • * * I «ifti«'v'^utfv to'twwtu ga iniOimaCllSKS je, so se povezali predeli, ki zom Bizjakom. točka jim je skupna rudarska pre- Turist oz. planinec si bo polje • Mrzel Studenec- Na vsaki od teh točk bo lična in- zaponk. Najdbe izpričujejo formacijske table na Komni, teklost. Eden glavnih ciljev lahko t.i. Železno pot ogledal formacijska tabla s potrebni- projekta je bilo ovrednotenje v petih krožnih pohodih: O Železni poti starih, z rudarstvom zazna- Po sledeh bobovca na Po- movanih predelov ter ozaveš- kljuki. Po sledeh bronastega mi podatki v slovenščini in angleščini-Na Planini Klek ie ena delovanje planine v rimskem in zgodnjesrednjeve-Škem času. Planini Krštenica, Planini Laz, Planini OvČarija. Osrednja informacijska Naslednja postaja je Plani- točka o Železni poti je v Mu- je v Muzeju Čanje lokalnih in regionalnih zvonca v Fužinskih plani- najpomembnejših visoko- identitet o pomenu te dejav- nah. Po Zlatorogovih sledeh gorskih planin, kjer sta se v lomaza Ooclca nosti v preteklosti. na Lipanca, kjer Še vedno lahko najdemo bobovec. Bronasto bodalo iz 10. sto. zeju Tomaža Godca v Bohinjski Bistrid. Stopite v ta čudoviti alpski med Komno in Voglom, Po toku zgodovine prepletali pr. n. št. dokazuje obljude- svet ter njegovo popolno le- r^ -t * • 1 ' ^ denariem, ki je bil sofi- sledeh Ajdov med Bohinjsko dve izraziti panogi: rudar-V DOniniSKl nandran iz Evropske skup- Bistrico in Pečano pod Rati- stvo in pašništvo. V gozdni nost planine že v bronasti dobi. Bobovec še vedno lah- poto dojemite v sožitju s kulturno pokrajino, ki jo je v ti« nosti, v okvinj pr<»rama In- tovcem ter Po sledeh prvih okolici planine so Številne ko najdemo tudi na Planini sočletjih in stoletjih ustvarila DlStnCl. terreg 1(1 b Območje Alp, so pastirjev v Krmi. rudne jame, z arheološkimi Javomik, kjer je bil odkrit Človeka roka. Upokojenci in internet 49 RAČUNALNIK IN lAZ Robert G vi§n n VeÖM ljudi z zaključkom Veliko upokojcnccu noče za- Seveda je snov in način poda- Iji Vse to Jih obdrii pri življe- ttmelu manj kot uro in pol. svoje delovne dobe tudi prene- spati i« se zato aktivno vklju- janja le-te prilagojen starejšim nju in kljub vsej "prtljagi" iz Brkljanje po Internetu Je 41 ha aktivno živeti. Spet drugi Čujejo v družabno Uvljenje. Ti- uporabnikom, tako da kar ve- življenja, kot so bolezni, slabša odstotkov britanskih upokojen-pa Šele takrat začnejo s pol- sti, ki se ob tem še izobražuje- lika večina uspešno obvlada gibljivost in pozabljivost, lahko c^u uirstib med najljubše rca- nim življenjem. Poznam kar nekaj starejših ljudi. Ici so Šele z upokojitvijo res začeli uživati. Veliko potujejo, obiskuje- jo, hočejo sebi in drupm pokazati. da so Še kako živi. Ne dovolijo, da Jih zob Časa prikuje na stol in da bi mimo čakali. zahtevana znanja. In potem morate videti, tako so tt. raču- jo znance in prijatelje, se kam jih popelje življenje. Sami ukvarjajo s športom, nekateri hočejo odločati o svojem življe- obdržijo aktivnosti, ki so Jih po- vedrilo, vrtnarjenje in opravlja- Čeli že prej. Pač stvari počnejo nje vzdrževalnih del pa Je med nal niiko pismeni uporab n/k i, na malce drugačen način, re- najlju hše razvedrilo uvrstilo 3 9 zultat pa je ijti. So na zvezi s odstotkov upokojencev, med-prijatelji, so v družb i, seznanje- tem ko se jih za potovanja i n ni so z novicami, nakupujejo sprehajanje navdušuje le 20 mm ponosni. Svoje znanje zelo radi uporabljajo in ga tudi širijo med pa so se celo vpisal i na v seživ- nju in ga usmerjat i po poti. po s vojim i vrstniki. PoČu tijo se kar od doma, iŠČeJo injbrmaci- odstotkov. Sla ba polovica je IJenjski študij na univerzah kateri si želijo hoditi. Jzobra- aktivni, polni energije in spet je o dopustih, bol^nih, zdravi- preko svetovnega spleta že re- za tretje življenjsko obdobje, ževanjeJe tisti način aktivnega "mladi", lih, praktično živijo tako kot zervirala ali kupila letalsko vo Jim kar zavidam vso to ener- življenja, ki nas ohranja vital-gijo in pozitivizem. Prej sploh ne, čile in umsko mlade, niso imeli časa za vse to, saj so bili tu družina, pa otroci. Raziskave po svet u kažejo p rej. No Ja, le malo manj so zovnico, tretjina je Še uporabi- trend naraščanja računalni- gibčni. la spletne bančne storitve. 28 Med tematike, ki se jih upokojenci radi lotevajo pri izob- Ških uporabnikov med stargši-mi in upokojenci. Namesto Pa britanski upokojenci ni- odstotkov pa vsak dan prebira služba in Še vrsta drugih ob- raževanju, sodi tudi računal- opravljanja tradicionalnih del, kakor niso najbolj zagnani na inlemetu. Z devetimi urami vez nost i. Ot roc i so odrasli, n ištvo in informatika. Pro - kot je vrtnatjenje, branje knjig, tedensko Jih p rekitevajo upoko- službe ni več, obveznosti Je gram obsega osnovna znanja sprehajanje, upokojenci vse Jenci iz ZDA. pa s sedmimi vedno manj, časa pa dovolj o računalnikih, pa nasploh o raje brskajo po intemetu. Bri- urami tudi upokojenci iz Av- 2a druge aktivnosti, ki prej informatiki, spoznajo se z in- tanski upokojenci na sveto- stralije in Kanade. V Evropi sploh niso prišle na vrsto. Sc- temetom in elektronsko pošto. vnem spletu povprečno preživi- povprečen upokojenec preživi spletne novice, Z vnuki preko intemeta komunicira 40 stotkov upokojencev, s sv^imi otroki pa dve tretjini. Upokojitev vsekakor ni Čas za zaspanost, saj se pra vi "lajf' takrat lahko šele začne. Maio- daj razumem upokojence, ki naučijo se pisanja v urejeval- Jo Šest ur tedensko, prek spleta tedensko na Internetu tri ure in du^e, zapečkarstvo in samota pravijo, da sedaj, ko so v po- niku besedil in urejanja pre- pa najraje nakupujejo, razis- pol. Kako Je s slovenskimi upo-koju, sploh nimajo nobenega ^ednic. osvojijo pa tudi zna- kujejo, pošiljajo elektronsko kojenci. Malo manj so zagna- sta out . Časa. m pa so uživanje in zanje. Tudi pri nja o raču nal n iških om režji h. poŠto ter si dopisujejo s prijate- ni, saj tederisko preživijo na in- vos, starejših in upokojencih. GORENJSKI GLAS pelek, 29. junija 2007 13 SPORT Razgledi Kolesarski klub Sava Kranj je izdal poseben zbornik, v katerem so opisane vse kranjske dirke od leta 1967 do letos Štiri ko modre borve) Komplot pUornlikega pribora Rodižni komplefi« Komplel je se»tovljen ir iko% spenjo^ rovnJo, (vin&iko m ve^ko vec v« u / Pilit sa 620.67 sn 956. \6 330 S^llkan O lUM te wbov^vi >9m v onejefA kofi^Mk V pbmv, te Me kl}vb tkrbAmi walov«)v laisg pri neprinAovm vrflmv pevpreUvei^ k prvi d« roiprodoti cH^n^ preMM 20 rvmevfwj«. fr^dojo sofMvkofiMv obtie^ muni uspel niti nasmešek vilka iest, kaj šele kakšna vljudnostna beseda. Navzoä so bili tudi minister za kulturo Vaško Simoniti, Aleksander Zom, kar dvakrat riagrajen • s čast- likšna. da bi si z njo ku|^ nove- no nagrado Majskega salona 2007 (v Murski Soboti. i8. maja) in Nagrado ZDSLU 2007 (v Ljubljani« 7. junija)? ga viličarja ati prekril streho na šol) v Malenskem Vrhu> "Nagrada ZDSLU (Zveze društev slovenskih likovnih predsedniški kandidat Lojze "Ko sem dobil ä dve nagra- umetnikov) je vredna 2000 ev- Peterle in vsa vojaška in polidj- di, sem imel obćutek, kot da rov bruto, to je pol kubičnega ska elita ter ostala množica, a pijem dobro kavo. Ko jo po- metra boljš^ mamiorja. Po- riti eden ni imel želje spoznati piješ, se nič ne spremeni, tem pa naj eksperimentiram in avtorja portrete. To pove veliko, ostanejo ti vse odprte bitke raziskujem nove oblike! Tudi Razvoj se dc^ja le v nekaterih za preživetje. Grem naprej z sker nimam problemov z del- glavah. Socrealizma še ni ko- revoludjovsrcu." nicami» vredrrostnimi papini in nec. V sodalizmu bi me že za- ostalo podobrv^ navdako potrošniške dnižbe.'' zgodilo Ali to pomeni» da te je zdaj po Škofji Lold, kjer si ustvaril celo alejo njeruh velikanov, Kaj bi si nabavü ozimna omis- spoznavam sproščeno Slovenijo I V* V 1 - končno priznala tudi prestol socializmu bi me že zaprli, kaj se bo zgodilo tu, bom ruca m s tem vesoljna Slovenija? Tujina te je že prej, saj so te povabili na mn<^ kipar* skesim HI, če bi neudorpa dobil vdiko asodadja ob pc^edu na dušnega mecena z debek^ de- tvojeg? Pučnika: od kcnnuniz- namico? ma izrukaženi obraz (rdeče "UÜ bi kupil ob^kskamnolo- praske); a Pučnik dirani svoj mom." lastni obraz in vse skupaj pre-"Slovenija me počasi spre- nese z mimo, čepov ne ravr»- jema, sicer se tudi meni rüka- Tvoj portret dr. |ožeta Pučnika dušno (stokbv)) vedrino (z na-mor ne mudi. Počasi se vsaka ni ravno zgled akademskega smehom) I ^ - / . O < ^^I i*» ledena gora stopi. Ta še je, se- realizma, je pa n^o^Ano pre- pa se videl, veda vedno manjša. Tujina poznaven in karakteren, podo- močnejša postaja njegova po- Bolj komu praskajo obraz, Dr.)ožePučnik, kakorgajepprtreliral Metod Frik./F<«o:wmedFtfcc Tako me včasih sprejema bolj spro- bno kot tvoj Jobst v Žireh. So doba. Dve plasti piask. dru^ se "Portret vojaka Antona Haf- sem zmagal pred petimi leti, ščeno kot naSe okolje, vendar si ne delam Quzij. Tudi na po- na "iznakaženega" Pučnika že kakšni odmevi? S p O Z lT.a V aili dročju kulture obstajajo kul- "Odprtje je bilo v nedeljo na vedno seje optimizem med ^ v turni imperialisti, vsak narod Ljubljanskem gradu v sklopu nas. ^P^OSV-cnO §äti svojega in ga prodaja, kot razstave o osamosvojitvi Skjve- lahko spremeni v sij. On se ^ 3le)i znamenitih Loča- do izdelave je prišlo letos. Do- smeji, ker je daleč od tega in še i^ov." Kaj imaš zdaj v delu? 'Trenutno delam skupaj s kaz, kako redko se nameni kakšen evro za višje dlje in ne zgolj »I Oioveniio, pital je piva selekdja. najboljše od najboljšega. Ka- nije. Takoj je odmevalo. Pred- Kaleio jc tvoje naivkinejše ddo podjetjem Marmor Hotavlje Metod, dobro se nam drži še II sedruk vlade Janez janša ie bil v zadnjem letu? fontano za Trzin. Na razpisu naprej! Diplomatski larifari SEDMICA Marifta Smoinikaj? Julija lani seje vladni pred- odpovedal svojo navzočnost na nikom, s katerimi Slovenci sednik janež Jar^ v soboto, p. nem Balkanu - sumim oziro- sednik Janez Janša na sloves- letošnji proslavi pred Rusko ka- pravzaprav nimamo več kot junija, in v nedeljo. 10. junija, ma sklepam, da Je bila odpoved nosti pred Rusko kapelico /ta pelico^ menda ima zadnjo ne-Vršiču hvalil, da je v spomin deljo v juliju pomembnejše toliko, kol da jih je nesreča doletela na naših tleh. Povedano ko je v Sankt Petenburgu pote- srečanja Sloveniji vsiljena od kal gospodarski forum in ko zunaj, da je torej srečanje od- na ruske vojake, k i jih je leta medna rodne op ravke. kot je ä rugače, nena vzoČnost La vro- 1916 pokopal s nežn i plaz, Še paradi ra nje po Vršiču, Verja - va zadnjo julijsko nedeljo na vedruy živ. kapelica pa da je po- mem, da je malo tistih, ifi so Vršiču je rusko notranjepolitič* stala pomemben simbol prija- pripravljeni riasesti slovenske- no vprašanje oziroma, je vpra- tdjstva med rusk i m in sloven- mu zu nanjem u m in istrw Di - šanje vrednot vladajoče pol itič- ski m narodom. Mesec dni pred mitriju Ruplu, Češ da dogodka ne elite v Rusiji. naj bi prišlo do srečanja obeh predsednikov, zaseden s kateri' mi drugimi resnimi mednarodnimi obveznostmi povedala, da ne rečem prepovedala, tretja država. Zainteresirana tretja država pa v zvezi vročo mednarodno temo glede Pri vsej sMri se mi zdi ključ- prihodnjega statusa Kosova ne nega pomena dästvo. da je bila more i nihče drug kot ZDA. enaindevetdeseto obletnico tra- nista povezana. Vsekakor bi Kar se konkretne diplomat- gičnega dogodka v Času prve morala biti Sloven ija svetovna ske poiegavšči ne slovenske poli- za srečanje na najviši državni ravni zainteresirana slovenska Po tej teoriji je ameri^i predsednik George Bush buden Šti- svetovne vojne, odnosi med obema državama niso več na velesila (najmanj na Jmncöski lične elite tiče. sicer verjamem, in ne ruska stran. In zaradi riindvajset ur na dan in pazi. ravni), da nam hi bili Rusi pri- vrhunski prijateljski ravni, pravljeni kar tako spregledati da so praisedniki vlad in držav načeJnć zasedeni štiriindvajset t^ ključnega d^stva se mi zdi da ruski predsednik Vladimir Janševo opravičilo, češ da si Putin do julijskega oi?fsi:a Bele Vsaj politični, ne. Pogojno re- mednarodno opazno diplo- ur na dan. dvomim pa, da so mora Slovenija zaradi zgošče- hiše, (ko se bosta državnika čeno zamočil je Janez Janša, ki matsko dogodivščino. zasedeni od petka do svetka, ne mednarodne d^amosti po- dveh velesil na Štiri oä pogo- je tik pred zdajci vehementne Po drugi stran i je povraälni (Če bi bili. Janez Janša v Času staviti prioritete, med katerimi varjala o ured i tv i kosovskega odpovedal srečanje z ruskim ukrep ruskega zunanjega mi- opravljanja Jijnkcije predsedni- pa ni rusk^a predsednika, čis- i/prašanja), ne pride v stik z predsednikom Vladimirom nistra z Janševo potezo nepri- ka vlade svoje Urške zelo verjet- to navaden diplomatski lari drugo zainteresirano medna- Putiriom. Zadevo je potem ne- merljiv, saj se Sergg Lavrov na no r\e bi i rT\el priložnost sreča- fari. Glede na izbrane teme - rodno pol it ično elito. Niti s kako uravnotežil ruski zu na- Vršiču ne bi poklonil t uji m ne- ti.) Pofneni. da ne verjamem med drugim naj bi se Janša in predsednikom slovenske vlade nji minister Serga Lavrov, kije srečnikom, pač pa svojim pred- izgovoru, da je bil vladni pred- Putin pogovarjala o Zahod-. Janezom Janšo, ne. GORENJSKI GLAS petek, 29. junija 2007 EKONOMU Stefan. zargi si 17 nepremičnm se tudi na Kljub podaljšanim rokom se bo terenski del popisa nepremičnin ponekod v Sloveniji zavlekel v jesen. Na Gorenjskem naj bi zaključili konec julija. Štefan Zargj Ljubljana • V sredo so na Geodetski upravi Slovenije spregovorili o zaključevanju terenskega dela popisa nepremičnin, saj se s koncem meseca junija izteka že prestavljen lok tega velikega projekta. Prvotni rok je bil namreč konec meseca aprila, sedaj pa smo izvedeli, da je do konca bMo k • junj)a DUO • popisanih 1.458.675 enot ali 79 odstotkov stavb in delov stavb, zato bodo s popisom nadaljevali vse do konca avgusta, Položaj je po Sloveniji precej različen: v 2(S popisnih centrih od skupno 46 so s popisom na terenu zaključili, v 13 centrih naj bi to storili do konca julija, v preostalih sedmih cen- pisanih 126759 kar v Popis bo tudi dražji sko stanje nepremičnin v trih pa do konca avgusta, povprečju predstavlja 87,$ Sloveniji. Register nepre-Zemljevid pokaže, da je bilo odstotka vseh stavb in delov Skupna sredstva, potrebna mičnin bo javna evidenca, najmanj popisanega na Pri- stavb. Kot nam je preko za izvedbo popisa nepremič- na voljo vsem uporabnikom, morskem in v Ljubljani, pri agencije Pristop sporočila nin, bodo po novih ocenah seveda ob upoštevanju dolo-Čemer kot vzrok za manjše Dar>a šmid. vodja sektorja za potrebna v višini 10,5 milijo- čil o varovanju osebnih po-števiio popisanih objektov na- nepremičnine Območne na evrov. Od tega je veČ kot datkov. Vzpostavitev registra vajajo kompleksno tipologijo geodetske uprave Kranj, seje polovica sredstev namenje- nepremičnin je pomembna gradnje in nerešeno lastniško najbolje izkazala škofja nih najemu in plačilu popi- tako za posameznike kot dr-strukturo, v Ljubljani pa tudi Loka. kjer so do 25. junija poveliko število objektov. Po- pisali že 28.860 stavb in de- -memben vzrok za zamude je lov stavb, kar predstavlja 93,2 Konec junija se zaključuje tudi delovanje brezplačne te- bilo ponekod tudi pomanjka- odstotka vseh. Sledijo v po- lefonske številke 080 21 66. Udeleženci popisa nepre-nje popisovalcev. Skupaj je na pisnem centru fesenice z ^ informacije o popisu nepremičnin v projektu popisa nepremičnin' 90,1 odstotka ter Radovljica s sodelovalo 1.736 ljudi, od tega 87,7 odstotka • v teh centrih delovnem času geodetske uprave pokličejo najbližjo 1.344 popisovalcev in 163 in- so s terenskim popisom za- P'^^no geodetske uprave, obiščejo spletno mesto štruktorjev, za pospešitev po- kij učili, v Kranju, ^er je bilo wvvw.popis-nepremicnin.si oz. vprašanje naslovijo na pisa pa so vključili kar 721 do- doslej popisanega 79 odstot- elektronski naslov vprašanja(§)popis-nepremlcnin.si. datnili popisovalcev. Seveda kov, pa bodo s popisom na- — tudi v krajih, kjer so zaključili daljevali še do konca jiJija. s terenskim delom popisa to Trenumo je na Gorenjskem sovaicev. Skupno odstopanje ne pomeni, da so popisani aktivnih 129 popisovalcev, vrednosti popisa nepremič- prav vsi objekti, pač pa bodo začeli so s 70 In dodatno na- nin od sprva načrtovanih žavo. saj je register nepremičnin določen kot odprt večnamenski sistem, ki posamezne primere reševali naknadno. Žkofia Loka med prvimi jeli §e 74, 15 jih je predvsem sredstev znaša 1,3 milijona omogoča, da različni upo- zaradi druge zaposlitve in evrov, ali 12.4 odstotka celo- rabniki s svojimi predpisi in študijskih obveznosti sodelo- tnega proračuna projekta, v skladu s svojimi nameni vanje odpovedalo. Popis na Dodatna sredstva geodetska Gorenjskem je po mnenju uprava potrebuje za 8o- dopolnjujejo njegovo vsebino tako, da določijo dodatne Gorenjska se je kar dobro območne uprave potekal odstotno Časovno podaljša- podatke, ki se o nepremični- brez posebnosti, posebej pa odrezala. Na območju Območne geodetske uprave Kranj, kjer so bili štirje po- želi jo pohvaliti pripravljenost Cerkve, ki je imela podatke pisTÜ centri, je bilo doslej po- vzorno pripravljene. n)e popisa nepremičnin, predvsem pa za pospeševanje izvedbe popisa nepremičnin na terenu. Zanimiv nah vodijo. Podatke o Številki stanovanja za stalno ali začasno prijavljene osebe geodetska uprava že med pro- Novinar^ka konferenca je tudi podatek, da bo popis jektom sproti posreduje Mi-sul v povprečju 5.8 evra na nistrstvu za notranje zadeve, popisano enoto. Id je pristojno za vodenje registra prebivalstva. Ta bo do- Cilj: register nepremičnin P^^^i«" ^ številkami stano- vanj, s čimer bo popis pripo- Z zaključkom popisa ne- mogel k lažji izvedbi nasled-premičnin pa projekt popisa njih popisov prebivalstva ter Se zdaleč ni končan, saj je cilj posredno zagotovil učinkovi-vzpostavitev registra nepremičnin in izvedba množičnega vrednotenja nepremič- med uporab registra nepre- nin. Po končanem teren- mičnin, ki je že zakonsko skem delu popisa nepremič- predvidena, je v množičnem nin bo geodetska uprava pri- vrednotenju nepremičnin, ki dobljene podatke ustrezno ga prav tako izvaja Geodet- Za ključeva nje popisa nepremtčnin sta predstavila direktor obdelala ter jih oblikovala v ska uprava Republike Slove- tejše ukrepanje ob naravnih in dragih nesrečah. Ena iz- Ceodetske uprave Slovenije Aleš Seliškar in Ema Pogorelčnik, vodja oddelka za kataster stavb. večnamensko zbirko podatkov, Id bo prikazovala de ja n- nije, zaključeno pa naj bi bilo do konca leta 2008. Maribor Odprt trg električne energije in plina Kot smo že poročal», se s prvim judjem v Sloveniji odpfra trg električne energije In tudi zemeljskega plina, kar pomeni, da bodo poslej gospodinjstva lahko izbirala svojega dobavitelja. Iz javne agencije RS za energijo, s sedežem v Mariboru, so sporočili, da so izdali posebno knjižico za gospodinjske odjemalce, ki jo bodo v naslednjih dneh prejela vsa gospodinj* stva in v kateri r^a 16 straneh objavljajo nekaj koristnih nasvetov in odgovorov na najpogostejša vpraianja. Sprostitev trga električne energije pomeni, da postajajo gospodinjstva, namesto tarifnih, upravičeni odjemalci, elektrodistribucfjska podjetja (v Sloveniji jih je pet) pa izgubljajo status javnih podjetij. Gospodinjstva bodo torej lahko poslej izbirala med njimi in $e petimi družbami, ki so se že registrirala za prodajo električne energije, podobno pa velja tudi za dobavo zemeljskega plina, kjer je sedaj 17 ponudnikov. Postopek zame- njave je brezplačen, odjemalce, ki se ne bodo odloČili za zamenjavo, pa bo 5e naprej oskrboval dosedanji dobavitelj. Cene se sicer z julijem ne bodo spremenile, čeprav se lahko poslej prosto oblikujejo (cena električne energije predstavlja 38 odstotkov končnega računa), vsv pa napovedujejo njihovo postopno povečevanje na evropsko raven. Š. Ž. Begun) e Elan saniral izvore steklenih vlaken Iz begunjske družbe Elan so v sredo sporočili, da so s tem dnem sanirali Izvore steklenih vlaken in s tem med drugim tudi uresničili zahteve okoljske inSpektorice Ane Kelbl. Po temeljitem pregledu so ugotovili tri možne izvore steklenih vlaken; na filtru odsesovalnega sistema oddelka za rezkanje elementov smuči, zaradi občasno odprtih vrat v proizvodnih oddelkih plovil in na izpustu odsesovalnega sistema oddelka za izdelavo mokrih laminatov. Ko je okoljska inšpektorica Ana Kelbl opravila izreden inšpekcijski pregled, je ugotovila, da so zgoraj omenjeni izvori možen povzročitelj problema. Strinjala se je z nameravanimi posegi na fiitrirnem sistemu in dodatno zahtevala uvedbo sistema za aktivni nadzor delovanja te naprave, V izjavi za javnost poudarjajo, da ima družba Elan okoljski certifikat ISO 14.001, v skladu s katerim se nenehno trudijo zmanjševati svoje vplive na okolje ter odgovarjati na pritožbe javnosti in ustrezno korektiv-no ukrepati. Reakcija civilne iniciative Doline Draga pa označujejo kot nizkotna in pavšalna, s čimer so njeni člani sami največ pripomogli k zavajanju javnosti in lokalnega prebivalstva. 2. hiRWJlLIJICA ION -3.0. ^^ofmocijd ^VVAVJOft.S UHRCEUnmE 3 K15 pniifiu(sn815 M fiksno obrestno mero 15 % GIMNAZIJA ŠKOFJA LOKA objavtja prosto delovno mesto učitelja fizike (m/z) v programu gimnazija Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas, za manj kot polni delovni ćas. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov GIMNAZIJA ŠKOFJA LOKA, Podlubnlk 1 b. vroku8 dniođ Objave. lastopnl kt: PanizansKa ui. Tel: 02 620 97 37 79) W Zascoc^nik ^k^h.O 041 756 7M Zastopnik 040 313712 ' ' . istem Al RMatfc BREZPLAČNOI Simer d.o.o., Ipavčeva 22, Celje P.E. Bfnčičeva 7, Ljubljana RE. Ferrar^ka 17, Koper (( (»08010 271 vv'ww.simer.si 9 f f ? P 1 8 KMETIJSTVO cveto. zaplotni k ^g'SldS. si GORENJSKI GLAS petek, 29. junija 2007 PREIEU SMO Polivanje gnojnice Zadnjih mkaj let farmarji v okolici Golnika. Gorič. Tent-tiš in Trstenika uvajajo novo uhnologijo pridelave krme Zö po vrsti daleč premajhne gnoj' ne jame in morajo gnojevko stalno vozili po travnikih (mislim, da evropska nitratna direktiva določa volumen gnojne jame po gtavi goveda); nevarnost je v tem, da očitno polivajo nepredelano oz. svoje črede goveäa. Velika ve- " (^Somja Čina površin med Mlako pa vse do Golnika m Trstenika je en točka!), kar pomeni, da na travnikih razpadajo organ- sam travnik, kjer farmam ko- 'P^f^J" sijo cd zgcdnje pomladi do po. ^ g'^U^o so pol,te zne jeseni. To niti ni problem ' problem je polivanje enorm-nih količin gnojevke po teh ogromne površme in to naenkrat: na Golniku imamo bolnišnico za pljučne bolezni in travnikih. Formula gre takole: ""J ; košnjo • polivanje z gnojevko -koinja ' polivanje z gnojevko • košnja • polivanje z gnojevko nost in razvila v nekaj "kurort" • res se mi zdi Čudno, da ni nobenega glasu od ... to traja, dokler ne pade ^^^^^ ^^^^^ sneg. Jn ne polivajo po enem ^ ali dveh travnikih • z gnojevko prekrijejo velike površine, v najslabšem primeru praktično vse površine med TenetiŠami in Go^ni^om. /n I'so ta nesnaga neznosno smrdi, dan, dva. 200 kilometrov po Sloveniji, Avstriji in Italiji, kjer je kme-tijstvo razvito, pa začne smrdeti šele od Tenetiš ali Senič' nega naprej... Zaenkrat bodi dovolj, jutri tudi več, če se nas ne usmili ^^ Ic^hko zapeljete od Kranja deževje. Najhuje je, ko vreme-natji zgrešijo z vremensko napovedjo in namesto deija pri proti Golniku, v GoriČah zavijete proti Trsteniku, lahko se odpravite od Letenc proti Gol- peka sonce in temperature niku po stranski cesti, kjer so presežejo }o stopinj Celzija. drugače prelepa mokrišča ter Ogromne, v belo folijo zavi- '' ^ te bale tako pndelane krme le- ^l^^f'frj'^: i i/o vsepovsod in kazijo krajino. Pred Letencami so zgradi- Mislim, da hi ml kak objektiven članek lahko začetek li celo «liko betonsko dcponi- " jo. kjer hranijo U bale. Najbolj pnza4et,h krajec m «bo vpijoč primer je "depo- f<^rmarjev. ki bodo prej nija- ob gorilkem pokopatiš- '''J ^''J ču. kjer leži. takoU med brati. ^ Prijazen pozdravi s1avx0 Pusavec, Golnik Sočna paša na Veliki Zaradi tople pomladi so kmetje živino na planino letos prignali zgodaj, kot že dolgo ne. [asna Paladin « ft« ft * 4 ft * • ft*4 ft««44 «4 « ft « « * ft Peter Erjavšek na Veliki planini pase že štirinajst let. Pa ni Trobevšek Velika planina - Velika planina, ta več kot 1500 metrov visoko ležeča planota nad Kamnikom, je pred dnevi spet zaživela. Nanjo so se, tako kot te dolga stoletja do< slej, tudi letos skupaj s številno govejo živino za tri poletne mesece preselili kmetje in pastirji iz številnih vasi severnega dela kamniške obči ne. "Letos je bila zima res mik, zato je na planini trave že dovolj in upravni odbor agrarne skupnosti Palna skupnost Velika planina se je tako odloČil, da lahko živino na planino odženemo že 9.' likšni meri, da svojo živino kar nekaj litrov tudi skisa v Časa. Poleg Rezke Mali inne- jtjnija. Nekateri so jo nato na planino pripeljejo. Živina glinenih latvicah, saj povpra- katerih redkih pastirjev, ki so odgnali na pašnike tudi te- je proti koncu pomladi v do- Ševanja po mlečnih izdelkih se uspeli naučiti izdelovanja den dni kasneje, a v sploš- lini že kar nemima in krave na planini med obiskovalci tmičev, je tega znanja veŠČ nem vsaj dva tedna prej kot točno vedo, kdaj je napočil ne manjka. "V teh prvih ted- tudi Peter Erjavšek. "!zde- običajno," sta povedala Eva čas za odhod na planino in nih na planini še nekako gre, lam jih le, če ostane kaj sku- in Peter Erjavšek iz Bistriči- kdaj bodo dolinsko krmo avgusta pa bi turisti pokupili te ali pa, Če jih kdo naroči, saj ce, ki na planini krave treh lahko zamenjale za planin- toliko, kot bi jim lahko ponu- gre za postopek, Id traja kar kmetov paseta že več kot de- sko paSo. "Paša je odlična, dili. Pripravimo jim tudi tri tedne. Najmanj dva tedna setletje. Zaradi odlične paše sočna in polna planinskega žgance, če želijo, zelo radi je treba sir sušid v bukovem sta svojih trinajst glav živine cvetja. Se pozna, da je bilo kupijo sir, pojejo kislo mle- dimu," pravi in dodaja, da so izZakala letos prej kotpona- veliko dežja, ker je tukaj na ko," pravi pastirica in nato pastirji veseli pobud za zašči-vadi na planino prignala tudi planini ob suši kar hitro ko- tako kot vsakomur, ki ga za- to tmiča, ki si vsekakor zaslu-Fani in Stane Trobevšek, ki nec s travo," pravi Fani Tro-poletje preživita v pastirskem bevšek, ki v teh dneh na rastanu nasproti Preskarjeve čun ugodne paše namolze gledu že modernizirali v to- la v sir, ob koncu tedna pa ga hteva precej mleka in Še več nima, z veseljem pove, kako ži tovrstno pozornost. Kakor nastane okrogel, rumeno obarvan hlebček sira. tudi celotna planina, ki jo bo v teh dneh obiskalo na stoti- bajte, urejene v muzej. No, približno petindvajset litrov resnici na ljubo se danes le mleka na dan. Letos so v pa- Velika planina je sicer naj- ne obiskovalcev iz vsega sve-znana po tmičih - kepi- ta. Približno trideset pastir- redke krave v spremstvu svo- stirski bajti, ki so jo v zad- cali posušenega slanega in s jev v pastirskem naselju na jih pastirjev Še peš sprehodi- njem obdobju precej poso- posebnimi pisavami okraše-po približno štiri ure dolgi dobili in tudi opremili s nega sira, ki ga pastirji od ne- planini in kakšnih 300 glav živine namreč ni veČ le ena poti preko Pasjih peči na sončnimi celicami, kupili kdaj izdelujejo v parih in je od vej kmetijstva, ampak za Malo in nato na Veliko plani- celo manjši molzni stroj na namenjen predvsem obdaro- mnoge tudi vse večja turistično, saj so se kmetje v tem po- agregat. Večino mleka prede- vanju. Njihova izdelava za- na zanimivost. kakih 200 bal. Res okusno, da o pieteti niti ne pišem ... Letos so na veliko začeli polivati že 7$. marca, naslednji veliki udarec nas je dolelel v soboto, 2). junija (tudi vmes niso počivali!), potem so po malem polivali vsai: dan, v ve^em obsegu pa tudi danes, : to rek, 2 6. Ju nija, koje popol - : dne neznosno smrdelo že na ■ Kokrici. Na poti domov na ! Golnik sem srečal pet ogrom- • nih traktorjev s Še ve^imi a- • stemami, v akciji oz. na poti i na travnike. Po mojem mnenju zadeva ! počasi prerašča v ekološko ka- I ta5trofo,je nevarno za zdravje prebivalcev prizadet i h vasi (včasih od amoniaka pečejo oči), da o kakovosti življenja sploh ne govorim (medtem ko tole pišem, se kuham v zaprti ker ni variante, da bi _ _ _ _ _____ ^ , odprli okna. saj neznosno • , Ste natančni in zanesljivi? Želite vsak dan nove izzive? Si želite dela v prijetnem okolju, kjer vam ne bo nikoli dolgčas? 8i se radi pridružili * i mlademu in dinamičnemu kolektivu? Spoznajte nas m ugotovili boste, da je Spar res dobra izbiral J . • __ Dobro zane! smrdi). Očitno je, da je profit peščice farmarjev zaenkrat prevladal nad interesi ostalega prebivalstva. Po ogromnih trak- ! to/jih in še veijih cisternah so- : deČ ta niti ni tako majhen. : Krasen primer je ogromen nov I hlev, ki ga počasi dokončujejo I na začetku Seničnega, vidi se - ga že od daleč ... Pa me ne : skrbi to in tudi nisem "fovš" -bolj meje strah, da sem vse lo ! z davki plačal sam, država pa [ s subvencijami to preliva v • privatne žepe. Za zaključek Se nekaj iztoč- ! nie: očitno imajo farmani vsi ! Za delo v novem megamarketu INTERSPAR v Kranju iščemo: - Mesarje prodajalce (m/ž) • Peke (m/ž) • Prodajalce na svežih oddelkih (m/ž) Nudimo: • prijetno delovno okolje • stimulativno plačilo - zanimivo In dinamično delo • zaposlitev za doiočen z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas Za delo v novi restavraciji INTERSPAR v Kranju Iščemo: (ribe, salame, siri, sadje in zelenjava, kruh) . KuhaHe (m/Ž) • Prodajalce (m/ž) - Blagajnike (m/ž) Pričakujemo: • IV. stopnjo izobrazbe ustrezne smeri • zaželene delovne izkuSnje na podobnem delovnem mestu - veselje do dela z ljudmi in komunikativnost Pričakujemo: - najmanj IV, stopnjo izobrazbe ustrezne smeri - najmanj \ leto delovnih izkuienj - Kuhinjske pomočnike (m/ž) Pričakujemo: • zaželena III. stopnja izobrazbe gostinske smeri • zaželene izkušnje na podobnih delovnih mestih - Blagajnike (m/ž) Pričakujemo: - IV. stopnjo izobrazbe ustrezne smeri • zaželene defovne izkušnje na podobnem delovnem mestu ' veselje do dela z ljudmi tn komunikativnost Nudimo: - prijetno delovno okolje - stimulativno plačUo • zanimivo in dinamično delo - zaposlitev za določen z možnostjo podaljšanja nedoločen čas Prijave pošljite v 8 dneh po objavi na n Spar Slovenija d.0.0., za INTRESPAft, Kadrovska služba. Letališka 26,1Ö00 Ljubljana PRIDRUŽITE SE NAM! ($) SLOVENIJA t 9 GORENJSKI GLAS petek, 29. junija 2007 PISM/ i nfo@g-glas. si 19 PREJELI SMO Črna točka pod Gobavko manjkajo deli igral i n jih zato ti solili ljudje, so ć}i7i v t isiik ni mogoče vame uporabljati." časih vodilni Čkni komunistične diktature. In tudi ne vrli izjava gospe Kokot je nekorektna in neskladna 2 resnioy. mladeniči določenih političnih Naj omenim, da sva se z leno strank, ki so v So-ih letih kože približno mesec dni pred za- maj usedali luč sveta. Četkom Tedna mladih zgraža- Če dobro pomislim, Je edina Zaradi navedb lastnika Sta- la nad katastrofalnim stanjem prednost tistih časov ta, da retovega gradu g. Jureta Berlo- otroških igral na Pungertu, smo bili 20 let mlajši Ampak ta v vašem poltedniku, je po- da hi se nam ta trebno nekatere dele odgovorov ^^ P^ ^^ ^^ ^^^ ^^ ^^J komentirati. Tedna mladih smo res presta- Bianka S., Mengeš Občina Mengeš (župan in ^^vinsfe/ vlak zaradi posta- podžupan) imata redne stike ^^ P^^ ^^^ (Državno _ in sestanke z g. Beriotom. Zme- ^ balvanskem pleza- nili smo se za postopen in jasen ^^ P^ n^^.^^^^ttlA pristop k omenjeni problemaH- ^M^/^tivöia spet postavüi KaVliaieiJICI fei. Žal niti minimalnih obljub, P^^^ ^^ ' tr7Kirih Ult^OV ki smo jih dorekli na sestaL- nih koli dodatnih poikodb. Naj UZISKIR VITCCV to je ureditev dovoza (sedaj so ^ ^ ^^ tam kosi a^lta) z rokom do i. ^J^ ^ soboto, iG.ju- V soboto, junija 2007. je maja 2007, odstranitev ograje "V« ugotovili, äa so igra- WZ Tržič organiziral FIT na pešpoti (tudi do 1 maja ^ ^ popravljena in v ustrez- hojo za družine z otrokt m za 2007). ureditev m zapt^e koz v ^«i»' ^J^^ P^ « zaključek akäje Ciciban plani- ogrado in odstranitev lesene uU ^^ nepnmemo m nepo- nec. Zbirališče je bilo pred OS (enak datum). Občina je oblju- avtomatično pripisovati Križe, cilj je bil v Gozdu. Tam bila in izpolnila svoje obljube poškodbe na ob- so dobili otrod, ki so zakljuäii da postavi kontejnerje za od- J^^^ ^ mestnem jedrci zadnje leto vrtca, priznanja Ci- stranitev dela navlak in pripe- t*änkovanju Tedna mladik. aban planinec. Sledilo je dru- Samo Klemenčič, žahno srečanje. Po končani pri-direktor Art centra reditvi oziroma podelitvi priznanj sem hotela v imenu star-šev povedali nekaj besed zahvale za vsa leta varovanja in skrbi vzgojiteljicam vseh tržiikih vrtcev. Svojo željo sem izrazila Ijala Je pesek la posutje zgornjega drevoreda. Na izrecno željo se pesek ni posul s strani občine, ker je g. Beriot zahteval, da ga bo posul sam. Izredno pa smo začudeni nad navedbo g. Berlota, da hi obäna z grajskim upravljala, V zadnjem času se nekateri ravnateljici gospe Jerma- a zato nič dala. To je čisti kon- posamezniki oglašajo, kako ki pa mi je to željo na aro- strukt. saj nikdar ni bila to smo danes nesproščeni in da tema razgovorov, kaj šele, da živimo siabšc kot pred dvajseti- prepovedala, češ daje tojav- Kako živimo bi se vtikali v take raz^vore in mi leti. Ni, da bi Človek verjel nt prireditveni prostor, da bodo navedbe, kot so bik zapisane. Če samo malo pomisiim, kaj "^mice užaljene m pnza- Poseb^'poudaijamo, da ob- Je bilo takrat. Doma smo imeli ^ « ^ K m poltjo ifai.. čina ne more In ne sme vlagati v zasebno lastnino. en^fička. na katerega smo ča- ^ poskusom, da bi kali dve leti. Na cesto z njim > stvar podrobn^e razložila, o Nai izključni namen je po- smo lahko Si samo vsak drugi mamti m isj^ti rešitve lastni- dan (sistem par-nepar). Ne zadevi ni hotela niti sli&iti niti mi ni rekla, da bi to zahvalo ku za uryeno stanje na tem - lahko rečemo turističnemu vem, ali so res že pozabili na ^^ ^^^ znani depozit za prehod držav- pomočnice sem predelu Mengfa. Občina niti ne meje. na ogromno vs<^o- P^P^^i^ tole zahvalo: nima sredstev za take namene, seveda pa lahko pomaga na dnevno devalvacijo, na bone za bendn. na Milko Planine. Kako Spoštovane vzgojiteljice in pomočnice! Starši bi se Vam radi zahvalili za vsa leta varo- druge načine. Toda tega se so se nam Avstrija smgali, mora pravilno zavedati tudi smo v njihovih "sparih" kupo- ^ pomaga lastnik, da ne bo spreminjal iz vali na tone kave in margfirine. ^ ^^^ ^^^^^ strokovnost, če sestanka v sestanek drugačnih Pa smo kljub temu živdi v pre- rok ter mehkegß naroda, kije tolikokrat na dan v vseh teh le-zamenjalo materinega in tem in zgodb. Žal je že znana pričanju, da živimo v nesreč- zadeva, da ima lastnina ludi n^'Ši državi na svetu. Saj so svoje obveznosti in stavek, ki se nam tako zatrjevali. -V Šolah so je dorekel na koncu sestavka o nas učili, da je edina prihodnost pokoravanju Javnega mnenja komunizem indabc kapitali- ^^^ ^^ ^^ ^^^^^ ima tudi velike negßtivne po- zem tako ali tako čez nekaj let ^^ izgubljeni in sami ob pr- slediu za samegfi lastnika. razpadel. Glavni predmet na pnJiodu v vrtec. Veliko ]. V. maturi je bÜ nov^ša zgpdovina ^ pri^rale Obeina Mengeš SFR] in Samoupravljanje s te- ^ ^^ nasmeh, v sr-_ mdji markdzma. U zakaj hi se ^^ P® ^ ^^ Nevarno igrišče učili računalništva, pa nerr^-ne in jra^^coŠä*^e7 Da ne omenjam sproščer\o-sti. Bog ne daj. da si takrat re- nekdo prav tako rad kot mamica m očka. Hvala Vam za tak o vel iko srce. Dodala bi samo še tole: s?. Komentar na Članek "Ne- kel kaj čez državo ali kakšnegfl ^J « varno otroŽb igrišče na Pun- politika. So te hitro obiskali. po končani podelitvi zglasita genu", ki je bil objavljen v Go- Ne bom trdila, da je vlada F" rneni. Samo to in nič dru- renjskem giasw dne 15. junija po letu t^^i delala samo sla- ^ 2007 Članek govori o poškodova- bo. Ne, naredila je tudi veliko P'^^^ užaljena? Ali to dobrega. Ampak dejstvo je, da pnmemo za javni nih otroških igralih na Pun- sedanja vlada dela pač še bolje. pnreditvem prostor, kot je to tr- gertu in med drugim navaja Davki se nižajo, gospodarska ^^^ izjavo gospe Mendi Kokot iz rast je rekordna, nezaposlenost ^^^ ^ Službe za stike z javnostmi na je nižja, smo del razvite Evro- ^ ^ Mestni občini Kranj: "Slabo pe. Med dopustom nas ne tla- ^^ ^^^^ stanje otroSkega igrišča na čijo več v sindikalne podHije ^^i zavod, bi pa že mora- Pungertu pripisujemo uänko- na morju - ampak si spodoben ^ pozrtati osnove prijaznega vanju Tedna mladih. Po za- dopust lahko privoščimo tudi ^^Ißvega komuniciranja. m ključku prireditev smo u^tovi- sami. Vozimo se v sodobnih li. da so neznanci prestavili ig- avtomobilih, po rala (kovinski vlak) tako. da njihova uporaba za otroke ni asngo treba veČ Čez mejo, saj ima mo vse doma. bila več vama. Tudi na dmgiH Bom pa zelo vesela, če mi o igralih so sledi vandalizma, saj demokradji ne bodo več pame- OČitno Vam je rek, gp. Jerman. da "lepa beseda lepo mesto najde", tuj. Pa srečno! Ani Orakič, Križe V skladu s AO. členom Pogodbe o ustanovitvi druzDe Komunala Kranj, javno podjetje d. o. o,, ter s sklepom 12. seje Skupščine Komunale Kran} z dne 30. 5. 2007, direktor otDiavlia JAVNI RAZPIS 4 za prodajo nepremičnine Komunala Kranj, javno podjetje d. o. o. kot prodajalec objavlja: I. Predmet prodaje je: 4 Nepremičnina-poslovni objekt, stanovanjska stavba v izmeri S68 m^in dvorišče v izmeri 142 m^, v skupni izmeri 1010 m^, ki predstsMja; spodnjo klet v skupni izmeri 50,02 m^, zgornjo klet v skupni izmeri 115,87 m^, pritiičje v skupni izmeri 551,01 m^ in nadstropje v skupni izmeri 402,61 m2 naslovu Koroška cesta 41 v Kranju, stoječa na zemljišču par. št. 333, vloženo pod vi. št. 770, k.o, Kranj, za Izklicno ceno 376.293 EUR (90.174,854,52 STT) {brez davka na promet nepremičnin in ostalih pripadajočih dajatev). lil. V. VII 1. 4. 5 7 d Vse stroške postopka, to je davek na promet nepremičnin in ostale stroške vezane na sklenn tev pogodbe, stroške overiNe pri notarju in stroške vpisa nepremičnine v zemljiško knjigo, nosi kupec. Nepremičnina, opredeljena v I, točki javnega razpisa» bo naprodaj na javni dražbi, ki bo v četrtek, 12, 7. 2007, ob 12.00 uri v sejni sobi na naslovu Mif1 s pripisom sodelovanje na javnem razpisu • Koroška cesta 41" dostavite na^ednje dokumente: • pravne osebe dostavijo overjeno dokazilo o registraciji, ki vključuje matično številko in ime odgovorne osebe, ki ni starejše od 30 dni, - pravne osebe dostavijo ID številko za DDV; fizične osebe pa dostavijo davčno številko, ^ fizične osebe dostavijo potrdilo o državljanstvu (lahko fotokopijo osebne izkaznice) in na« vedbo EMŠO, samostojni podjetnik pa priglasitveni list DURS-a, - dokazilo od sodišča, da pravna oseba ali samostojni podjetnik ni v postopku pnsilne p^ ravnave, stečaju al i I ikvidac Ijskemu postop ku, kt ni sta rejše od 30 dni, • potrdilo davčnega organa, da ima pravna oseba ali samostojni podjetnik poravnane davke. prispevke In druge obvezne dajatve v sMadu s predpisi. - potnSilo Komunale Kranj d. o. o., da Ima pravna oseba, samostojni podjetnik oziroma fizična oseba poravnane vse obveznosti do Komunale Kranj d.0.0. (za Katerega zaprosi najkasneje do petka, 6. 7. 2007« v Gospodarsko računovodski službi^ - davčno številko in številko računa pravne osebe, samostojnega podjetnika oziroma fizične osebe z navedbo imena in naslova banke ali dnjge finančne ustanove. • dokazilo, da ima dražitelj pravico pridobiti nepremičnine v RS. - izjavo, da pravna oseba, samostojni podjetnik oziroma fizična oseba v celoti soglaša s pogoji javne dražbe in osnutkom pogodbe, • potrdilo o nakazilu kavcije v visini 10 odstotkov izklicne cene nepremičnine, ki jo Po dražil na javni dražbi, na TRR št. SI56 07000-0000464429, odprtem pri Goren>ski banki d. d., z navedbo "Račilo varščine za Javno dražbo - Koroška cesta 41 - seznam dokumentov odroma potrdil iz te točke razpisa. IV. Pogodba o prodaji nepremičnine se sklene najkasneje v 30 dneh po zaključku dražbe, če dražitelj ne podpiše pogodbe v navedenem roku iz razlogov, ki so na strani dražitelja, Komunala Kranj zadrži njegovo kavcijo. Kupnino za nepremičnino bo izbrani ponudnik poravnal na račun, TRR št. SI56 07000- 0000464429, odprtem pri Gorenjski banki d.d. v roku določenim s pogodbo, oziroma najkas-neje v roku B dni po sklenitvi pogodbe. Plačilo celotne kupnine v roku, ki je določen, je bistvena sestavina pravnega posla. VI. Davek na promet nepremičnin, ter druge morebitne stroške lz pogodbe, stroške notarja plača in stroške vpisa nepremičnine v zemljiško knjigo kupec. Pravila dražbe: dražbo vodi predsednik komisije ob navzočnosti članov komisije, draži lahko tisti, ki je plačaJ kavcijo za nepremičnino, ki jo draži, in je izpolnil pogoj iz III. točke tega razpisa, in Mednje dokaže s pisnim potrdilom. pooblaščenec dražitelja mora predložiti veljavno pooblastilo. za nepremičnino, ki je predmet draženja, lahko dvngajo za večkratnik zneska 200 EUR, dražitelj je vezan na svojo ponudbo dokjer ni podana v^sja ponudba, na dražbi uspe dražitelj, ki ponudi najvišjo ceno. dražba je končana, ko voditelj dražbe trikrat neuspešno ponovi isto najvišjo ponudbo, ugovore proti dražbenemu postopku je mogoče podati, dokler ni zaključen zapi^ik o poteku dražbe, morebitne ugovore reši voditelj dražbe takoj. VIII. Izročitev nepremičnine in prenos lastništva se opravi po celotnem plačilu kupnine in stroškov. IX. Vplačana varščina bo neizbmnim dražrteljem vrnjena v roku 8 dni od dneva dražbe. Drazite- Iju. ki na dražbi uspe, se vplačar^a varščina vračuna v kupnino. Dražrtelju, ki ne sklene pogodbe, oziroma neupravičeno odstopi od pogodbe, prodajalec zadrži že vplačano varščino. X. Postopek prodaje se lahko ustavi vse do sklenitve pravnega posla. XI. Ogled nepremičnine je možen na podlagi predhodnega dogovora, vendar najkasneje do torka. 10. 7. 2007, do 12.00 ure. XII. Natančnejši podatki o nepremičnini, ter ostale informacije so na voljo na naslovu: Komunala Kranj, Javno podjetje d. o. o., Ulica Mirka Vadnova 1, Kranj, teU 04/28 11 320, Simona Zavašnik. Komunala Kranj, javno podjetje, d. o. o. o K 20 KAŽIPOT, OGLASI info(S>g'glas.si GORENISKl GUS petek, 29. junija 2007 HALO • HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00 M MMt'^ r^^Mr ta i^i CKrUri 09 1 • DO ..If^ iSOr m pc^uOD vr^b^ik |AN£Z ROZMAN S.P. - ROZMAN BUS, LANCOVO 91, 4240 RADOVLJICA, TEL: 04/5315 249, FAX: 04/53 04 230 TRST 5.7.: MADŽARSKE TOPLICE 9.$ -12.8., 23.8. • 2S.8.: PELjE^AC-MORjE 87. • ^5.7., 217. • ^87., 17.9. • 24.9.: CAROALAND • AQUA-PARADISE ^6.7.; KOPALNI IZLET IZOLA • 47. Obvestila o dogodkjh objavljamo v rubriki glasov Kažipot brezplačno samo enkrat. PRIREDITVE Večer na vasi Dovje • Turistično društvo Dovje-Mojstrana v sodelovanju s Hišo Pr' Katr vabi na tradicionalno kulturno prireditev Večer na vasi, bo jutri ob 20. uri na sredi vasi Dovje. Klovni jada 2007 Kranj • V okviru prireditev Klovnijada 2007 bo danes ob 17. uri na Glavnem trgu ustvarjalna delavnica jaz klovenČek • izdelovanje obeskov in priponk, ob iS. uri pa se bodo začele Klovnoigre. Evropski pokal v skokih na ci[j Lesce • Alpski letalski center Lesce obvešča, da bo 29. in 30. junija ter 1. julija na letališču Lesce tradicionalno mednaro* dno padalsko tekmovanje Evropski pokal v skokih na c Zaradi tekmovanja bo (kljub omejenemu siceršnjemu letalskemu prometu) povečano število vzletov in pristankov, zaradi Česar prosijo za razumevanje. PROSTA DELA študentje, dijaki www. ms-kra r^^ Slovesnost na platoju Karavanke HruŠica • Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Radovljica-jesenice, policijsko veteransko društvo Sever • Gorenjska In občina Jesenice vabijo na srečanje v počastitev obletnice odhoda ]LA fz Zgornjesavske do 11 ne, i6. obletnice osamosvojitvene vojne in razglasitve državnosti, ki bo danes, v petek, 29. junija, ob 1uri na mejnem platoju Karavanke na H ruši d. Odprtje kulturno-pohodniške Železne pot» Kranj • Gorenjski muzej v sodelovanju s Triglavskim narodnim parkom vabi na Pokljuko, na Mrzli studenec, kjer bodo odprli kukurno-pohodniško pot Železna pot. Odprtje bo danes, v petek, 29. junija, ob lO. uri na Mrzlem Studencu. Prosijo za predhodne prijave pri Miji Ogrin, tel.: 031/ 617-577. IZLETI Na Poldanovec Kranj • Planinsko društvo Iskra Kranj vabi v soboto, 7. julija, na izlet v enega najbolj divjih predelov Trnovskega gozda, na Poldanovec. Informacije in prijave: e-pošta j-malovrh(g)email.si ali SMS na tel. 041/414-161, e-pošta bukovsekiJgmaiLcom ali SMS po teL 031/643-467 v pisarni društva ob sredah od 17. do i8. ure, Poslovni center Planina 3, Kranj. Na Tolminski kuk Gozd Martuljek - Planinsko društvo Gozd Martuljek vabi člane na pohod na Tolminski kuk (208$ m) v nedeljo, 1. julija. Hoje navkreber bo za 5 do 6 ur. Prijave zbirata Še danes, v petek: Sara 041/554 014 in Mojca 041/821 366. Srečanje gorenjskih izgnancev Bohinj - Krajevna organizacija Društva izgnancev Slovenije 1941-1945 Bohinj organizira jutri, v soboto, 30. junija, ob fo. OSREDNJA KNJIŽNICA KOANJ Sbven&k( trg 4, 4000 KrjoL iH . ?oi 35 77 www.kr.&ilc.si Cenjene obiskovalce obveščamo, da zaradi obdelave gradiva Študijski oddelek Osrednje knjižnice Kranj od 14. maja 2007 datje posluje po novem urniku: Ponedeljek: Torek: Sreda: Četrtek: Petek: Sobota: 13.30-19.00 13.30-19.00 13.30-19.00 8.30-14.00 8.30-14.00 8.30-13.30 I f Prosimo za razumevanje! uri 7. srečanje gorenjskih izgnancev v dvorani Danica na Bohinjski Bistrici- Leški kolesarski krog Lesce • Krajevna skupnost Lesce vabi ob krajevnem prazniku ljubitelje kolesarjenja na Leški kolesarski krog s kolesom. Zbor bo v nedeljo, i. julija, pred Družbenim centrom v Lescah ob 8, uri za 35 km dolgo progo po občini Radovljica, ob 9. uri pa za 15 km dolgo progo po Krajevni skupnosti Lesce. V primeru slabega vremena bo kolesarjenje v nedeljo, 8. julija. Na Korožko Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi v torek, lO. julija, svoje Člane na turistični izlet po zahodnem Koroškem. Prijave zbirajo v pisarni društva do ponedeljka, 9. julija, oziroma do zasedbe avtobusa. krčne žile, odprte rane? UNfi ^ MIO. crv* 67 ^ooi^tOH^ 05/640 02 33 Kolesarski izlet Kranj - Kolesarska sekcija Društva upokojencev Kranj vabi na kolesarski izlet na relaciji Kranj-Podbrezje-Kovor-Begun-je-Kranj v torek, 3. julija, z odhodom ob 8. uri izpred društva. Vožnje bo za 8 ur, 60 kilometrov, zahtevnost je težka. OBVESTILA Garsonjera in dvosobno stanovanje Skofja Loka • Društvo upokojencev Škofja Loka upokojence občine Škofja Loka obvešča, da je sta razpolago garsonjera in dvosobno stanovanje. Stanovanji se nahajata v objektu v Frankovem naselju 155 (nad pošto). Interesenti, ki nimate rešenega stanovanjskega vprašanja, lahko oddate pisno prošnjo na njihov naslov ali se osebno zglasite v pisarni društva v času uradnih ur v sredo ali petek med 8. in 12. uro. Kontaktna oseba Cveta Škopelja. 2a obravnavo omenjenih stanovanj pričakujejo prošnje do vključno 6. julija. Cerkev Jezusa Kristusa Kranj • Cerkev Jezusa Kristusa obvešča, da odgovore na vprašanja od kod prihajamo, zakaj smo tuka], kaj se zgodi z nami po smrti, ali Bog resnično obstaja in še več lahko dobite na Bleiweisovi 6 (1. nadstropje v nebotičniku) vsako soboto ob 16. uri. Za več informacij lahko pokličete misijonarje po tel.: 201 16 14 ali 202 20 16. PREDAVANJA Osupljive najdbe Kranj - Društvo prijateljev Sv. pisma nadaljuje z av- diovizualnimi predavanji Osupljive najdbe v Gimnaziji Kranj, učilnica 9. jutri bo ob 9. uri na sporedu predavanje: Razumno je spoznati svojega sovražnika. Predaval bo Franci Novak KONCERTI Pozdrav poletju Jesenice - Koncert za mlade Pozdrav poletju bo potekal jutri od 20. ure dalje na Trgu na Stari Savi (za stavbo Glasbene Šole Jesenice). Nastopili bodo: W00-D00, Angee, Supernova in Kocka. RAZSTAVE Razstavljata Irena Cutt in Stane Kozjek Jesenice - V Razstavnem salonu Dolik bodo danes ob i8. uri odprli razstavo likovnih del slikarke Irene Cutt in slikarja Staneta Kozjeka. Rapalska meja ŽIri • Odprtje zbirke na temo rapalske meje bo danes ob 19. uri, v Muzeju Žiri - Stara šola. Tabor 2. Ogled zbirke bo mogoč tudi jutri in v nedeljo, ter naslednji vikend, 7. in 8. julija, OSMRTNICA pot je da naša mama Ivanka Subic ion-20 07 Od nje se bomo poslovili v soboto, 30. junija 2007, ob 1545 na mestnem pokopaJišČu v Skofji Loki, 2ara bo na dan pogreba od 9. ure dalje na tamkajšnjem pokopališču. Maša zadušnica bo ob 1$. uri v cerkvi Sv. Jakoba VSI NJENI vse dni od 9. do 12. ure in od 15, do 18. ure. Nato bo ogled mogoč po predhodni najavi, pri Turističnem društvu Žiri, tel. so 50 710 oziroma e-naslov turistično.drustvo(g>obci-na.ziri.si oziroma 041/211 251 - Vlasta Pečelin. PREDSTAVE Marjeta in ljubimci PeraČica - Smeh teater • Kulturno društvo Brezje vabi na ogled komedije Franca Ankersta Marjeta in ljubimci, bodo uprizorili v nedeljo, 1. julija, ob 21. uri na prostem v Peračici (Mlakarjev travnik - ob Cvenkeljnovi žagi). ZA POPOLN PREGLED SJ OGLEJTE WWW.CORENjSKICLAS.Sl/KAZ/POT Nagrajenci nagradne križanke Vihamik, ki je bila objavljena i^. junija, so: i. nagrada: darilni bon Konfekcije Triglav prejme MIRO ROBLEK. Bašelj 62, Preddvor: 2. nagrada: darilni bon Konfekcije Triglav prejme MILKA RIBNIKAR. Zg. Bela 23, Preddvor: 3. nagrada: darilni bon Konfekcije Triglav predme FRANE ROSLEK. BaSelj 27/b, Preddvor; 4. nagrada; darilni bon Konfekcije Triglav prejme MARINA SNEDEC, Bašelj 72, Preddvor; $. nagrada: darilni bon Konfekcije Triglav prejme MIŠA HERREN, Hrib 19, Preddvor; 6. nagrada: darilni bon KonfekcijeTrigIav prejme ANČKA lURCEC, Coričica 2. Preddvor. Pd Prosvetno društvo Sotočje Ško^a Loka RAZPISUJE 11 srečanje ljudskih pevcev in godcev naSv.Ožbollu, nedelja, 5.8.2007 Namen pnreditve le ohranjanje bogatega ljudskega i . Pokazali želiino, kako so govonll, peli in igrali naši predniki. K sodelovanju vabimo skupine, ki štejejo vsaj tri člane in igrajo/pojejo ljudsko glasbo. Nastop ni tekmovalnega značaja in zanj ne izplačujemo honorara. Za dodatne infoTnacije pokličite 031 643 520. Prijave do 20.7.2007 pošljite na naslov: Hladnta Klemenčič, Grenc18,4220 Ško^a Loka. Na podlagi 60. in (Uradni list RS, št. (Ur.l. RS, št 37/95, OBČINA ŠKOFJA LOKA . člena Zakona o prostorskem načrtovanju in 3S. člena Statuta Občine Škofja Loka , je župan občine Škofia Loka dne 22.06. SKLEP O javni razgrnitvi in javni razpravi občinskega podrobnega prostorskega načrta "Za Kamnitnikom" v Škof)i Loki 1. Javno se razgrne osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta "Za Kamnitnikgm" (§KL - SE O)) v Skofji Loki, ki obsega naslednje parcele in dele parcel: 223, 225/5, 225/12, 225/vdc 500/1-del, vse k.o. Stara Loka. Vplivno območje pros* torskega akta pa obsega Se parcele in dele parcel: 225/1,16S4/1, 1681/2,1685/1.23vdel in 230-del, vse k.o. Stara Lolova 4e(a 2000, hiia ima (Mer>o 2 SS stanovanje, pfimemo za oddajoj^ pri llič}e in mar^sarda, nan, povHine 210 mz, CK na pl^, d^jna ztdana garaža, 468 m2, cena « 250.0^,00 { mjo SfT). KRAN( (biižina mesta): samostojna stan. hii, hila ima 2^0 ms stan. povrii* ne. |e podkletena. p^k^ ima dn Ic^ na vhoda (motnost pc^ovne dejavna . nadstropje, letnik 1953, obr^ov^jena {streha, žleb^, dimnik, centralna peč)^ zemljišče 73$ mzi cena m 3^.000,00 EUR («9,8 mio Sf^ BRfTOP: medetažna stan. hiša, povrii* ne 2T4 mz, letnik 1976^ zemljiSče 779 m2^ hiSa stoji ru mrmi loiadji in fep> tr«bna obrK^Vi klet. pnti^^ nadsPop- je^ podstreije, vsi priključki^ cena • 300.COO EUR (4&0 mio SfT) RAOOVgiCA - atrijsk? hiia pov^ine 3S5 m2 (K, Pin M) s samostojnim v+io-dem v rtiansardo, letnik 1984 na 733 rm velikem 2emlj^, i^ireje^ okolica, z nadstreikom za Z avta prodajajo za 550.000 EUR (i3i^mN5Sn)^ TRŽiC (blcžirta):stan hiša ^njer>a do 3.gf.fe2e, stan.povrjine 186 ma. letnik 2c^, 551 m2 zemljišča, možnost izdfr kav« na kifuč. CK na pirn, mima lokadjai cena • 202.000 EUR (4^,3 mio SFT) ŽABNOtf 30 let staro hiSo, ki ni pod* klelena. ima k^čeno stanovanje v prillič^ ju in (očeno v nadstropju, skupne stan.povrifna ie262m2 na parceli 1,719 m2i ob tiiSi stoji samostojen objekt dr« vamica^eena je 250.000 EUR (39^9 mio cena s BIOTOP: medetažna stan. hiia, povr^* ne 214 m2, ktr>ik >976, zemljiSČe 779 m2j hila stoji na mimi (okaoji m je p^ trebna obnove, klet, vsi 190,000 EUR (45.5 mio SIT) MEDVODE (Sv^): hiia^vojiek na ra2gledrTi lokaciji, letnik 77, adaptacija 2003 (streha, okna. vhodra in garažna vrata}^ stan.povriina 230 mz^ parcela 3S3 ^2, cena«270000EUR(647 mio RADOSnjICA - leta 2006 c^novljena hi§a-dii^£ek. moderr>ega videza, s sta* novanjsl^ površino 193 m2 {K P in M). na 583 m2 velikem zemljilču z urejeno okolico prodajajozacena 3SO.COO EUR (8},8 mio srr^. ZEMgi^ Pmdamck! stavbn. parcela v izmen 99S mi po89EUR/m2 (21,328,00 SrT/m2) Bcsniea: stavb, parcela* 689 m2 po 7$ Bftnie stavtn. parcela 723 ms« sončna lokacija, po 120 EUR/m2 (28.756,00 srr/mz) DrubvkK sta vb. parcela n$6 mZipo8o EUR/me (19^71,00 SrT/m2) . parceb 350 m2, po 150 EUR/nu g3.946.oo SU/mz) Podljubelr stavb, parcela 703 mz po S9 Podnart stavbn. parceta 700 ma^ za ccno 41.000 EUR (9,8 mio SIT) CTANOVAN)A: Pro^m« Kwij (Pbrw I}: 2 SS 6242 mz predc^ ano v 2^5 SS v 4 nad.^.nad, letnik 75, za 94000 EUR (22^3 mio SIT) Krvij {Zlato pol^}: 3 SS 6S40 mz v 3. nad. od letnik 61, ddna obnova v letu 1991 in delr«2Co6 (kopalnica In okna)i cena • 92 000 EUR (22.0 mO SIT} Kranj (Plar)ina I): 1 SS 41^55 mz v 12. nad., letnik 74 za 73.026 £UR (17,5 mio SFT), Krwj (Sü3äi£e): 1 SS 46,1 m2 v polkih ti. z atrijem, ktnik 79. za 79483 EUR ,omio sn). 2 SS 33.87 ms 4 Uet ^ drvami-ca, v 1. nadstropju, obno/a 98 leta, 2a 66.300 EUR (1^9 mio Srr). pšenice 2 SS so,t1 mz v 2. rud, 72,2a 67.000 £UR (16.0 mio SIT), Jesenke 2 SS 53136 mz v z„ nad., obnova 97 in 1.2005, za 71.000 £UR (t?.© mio SfT). Knnj (C^: 2 SS &i mz v pritli^u. nizek b^ obnova 99. keta {streha, ^sa* za 99000 EUR {Z37 mk^ SIT) www.k^'ker n.Sr ^»OvM^^i^, ne^remicmrv« ve n u m, „ 8rilof4}, 4000 Knr^ t^ffm gjni. OJV6Ä4 777 ^p^U: irfiiaAven4imJI PftODAjA Voyodni slolpi dvosobno, 549 m2, VP, delno obnovljeno in oprem^ IjenOi CK-p!in, I, 63, zelo pnjetno UCODNO, Cena^ 9^977.3C> EUR (23.000.000,00 SIT) Zlato Polj*i Kidričeva, trisobno stan, z balkonom, 2./2, 71,5 m2, I. 60, sončno, obnovljeno in opremljeno^ vsefj^vo po dogovoru. VREDNO OCLEOA: 115,000,00 EUR {27,358.600,00 SIT), Britof, Von dvojček, lil. podahiana gr. taza, pookieteno. na pare. 222 m 279 mz. Kh^P^M, Vnec, iola v bližini. Lepa lokacija. Cena: 178.000.00 EUR/enoto (42.653.920,00 SIT), Planina enosobno stan.^ 41,4 mz^ I. 74i VP/7 pokril balkon, klet, delno obnovljeno. Cena: 81.789,33 EUR (^9.600,000,00 SIT). liCSMO Kranji Stra^Ue, za znane kupce ilče-mo enodružinske hiie. na ma dom plan orbmbam A enorgw^ đ.đ. hiwt. Htfweiwi« 14 tel.: 20 68 700 STANOVANJE PR0DM40 Knnji Ptanra trisobno, izmen 8o,&4 mz, 1 Izgr. 1974 jeno 2006 (kopalnica, WC. okna, rvdia- , vhodna vra(a), 122,000,00 EUR (29,236.080.00 SIT}* Kranja Planina l| trisobno v starejši meičar>ski hiSi, II. nadstr. izmere 94^5 m2^ popolnoma prenovljeno v letu 2007 {vrata, ^7>a, kopalnica, CK, vse in* ftalaoj*,tlaki, rolete), balkon, parkirno mestOe I. ezg. 1938, cena 180,00,00 £UR .135.200,00 SfT). Kranja Zlato peljem trisobno, visoko pntličje v izmeri 66,82 mz, delno ob* novijene v letih 2000 in 2003 (kopalnica in okna) t. izgr. 1961, CK, telefon, k^ bel tdeVs, balkona ni, cena 116.007,00 EUR {27,8 mio srr). Kru), bližma avtobusne postaje, dvosobno, II, nadstr, v izrnen 63 rnz in 60 m2 terase, CK, telefon, zgrajeno I. 19761 sončna lega, cena 113.503.38,00 EUR (2?,2mio TrSč, mestno jeoro. 4 stanovanja v tri nadstropni KiSi, ve* likostj od 345om2«83i00mZe leto )zgr, 1937, v ^otJ prenov^^a leta 2000 (tb^ ki, instalacije, kopalnica, CK. telefon, dvigalo) balkona ni, cena 1290 EUR/rrh2 ^.135,60 SfT/mz), v^sana v ZK, vseljfva tako). Trtiči mestno jedro, dvosobno stanov., il. nadstr. v izmerf 51,05 ma. I, izgr, 1940, stanovanje je zasedeno z najerrv nikom za nedoločen čas, cena 30.300,00 EUR (7,309.ozo,oo SIT). I-lt^ * PRODAMO Blc£na Carkdj na Gorenjskem, pritlična, tlorisa 12x11 rru na patcdi velikosti 372 m2, I. izgradnje 1992. cena 162.744,11 EUR Ö9 ^^ SIT). Kranj, Straiiičei atrijska samostojna, stanem, povrline 267 mz na parcel vc^ ik 733 m2» I. izgr. 1972, velika terasa, garaža, vsi prikl|u{ki,v$elj(vatak^e cena 208 300.00 EUR (49.964940.00 SIT), Kranji Sp, Bcsnics 1 ve S49 tlorisa 120 m2 na parce m2, CK na o^e, te4. garaža, dva parkirna mesta« lepa sončna lega« hi$a je lepo vzdrževana, I. ^zgrad. 198I1 cena 320.000.00 EUR (76.684800,00 SIT), Križe, Corenjskae enonadstropna * ch^ostanovanjsb, tlorisa 75 ma v etaži na parcel velikost 222 mz. I, izgr, 1936, popolnoma prenovljena od I, 2004 2006, CK na ^in, tel.. vse inst»* adje v vsaki etaži ic^e^ tri parkirišča, cena 204000.00 EUR (48.999.998,00 Kranji Kokrica^ enonadstropna ve* ikosti 160 mz na parceli velikosti 524 m, delno obnovljena okna, fasada in instalacije, I. izgrad, 1956, cena 179^400 E UR (4299^ 8o3i40 Gorenjska«B^fur^pty dvonadstropna, velikosti 730 mz, na parceli velikosti 2370 mZj zgraiena lete 1894, (eto prenove 2003. oprema: ADSU CK, ka* betiki internet, klima, več telefonov, bafkon, garala, terasa« več parkimih mest, urejena zemljrška knjiga * brvši letni dvorec z vsem sodobnim udobjem na atrakth/ni lokaciji, v bližir^i dostop na avtocesto, primerno tako za stanovanj&ko namembnost kot za poslovno, zdravilstvo, zdravstvo, sanatorij. Cena t.500.000,00 EUR (339 460 000.00 SfT), HISA^ODDAMOV NAJEM Konj, Planina II» dvojček, tforisa 56 mz na parceli velikosti 170 mz, v celoti opreml^n, garaža, klet, CK. te]., I izgr. t992, oena 700,00 EUR (203.69400 SIT) mesečno 4 stroški 4 2x varščina. POSLOVNI PROSTOR ^ODDAMO V NAJEM: Blliina cest« Kranj^^ofja Loka v izmeri skupno 125 ma, od tega 40 m; v pritličju in 83 mz v nadstropju, samostojen vhod, tla k t keramika, uporabno dovoljenje za }7 (možr>ost tudi za pisarn i960, obnovljene 1,2000. eana 8,$ EUR/m2(2.036.94 SIT/m2) ♦ stroški. SKLADIŠČNI PROSTORI • PROlZ-VODNE HAL£ - PRODAMO • NA)EM Stegne pri L/uNjanii velikosti 6co m;, leto izgradnje 1975, cena 427,72492 EUR (102,5 mio SIT}, možr>osttudi najema * ona 4t72,92 EUR mesečr>o ^ stroiki (1 mio SfT 4 stroSU), PAK£U ^ PRODAMO laMmiSld R(M nsd Jeseriami v irmen 739 mz. na parceli elekinka in telefon, sončna^ dostop z glavne CFSte, geodet* sko odmerjena, ceiwna zazidljiva, 6 km od avtoccste, cena 37*556,33 EUR (9 mK> srr). jfvomiški Rovt riad Jesenicami v izmeri 876 mz, na parcelf voda in elektrika, sončna^ lega ravna, dostop z glavne ceste, cena 65.700,00 EUR {15.744348.00 SIT). ikü^ Lđka«Poljanska dofma {Gorenja vas) v Izmerr 764 mz, lepa, sončna, cena 43^816,00 SUR ho.s mio CISTO ZADNJI HIP IŠČEM DEtO za ćas počitnic, star s^ 15 ist in Imarr doDro znanje ang, fn računalništva. 040/241^250 RADOVLJICA: Nov štiristano-vanjsKi objekt naprodaj, 2 X večje trisobno v visokem pritličju s teraso, kletjo, n 91,23 m2: 211.575 EUR (50-701.833 SIT) in 124»86 m2:275.047 EUR (65.912.263 SIT). AJpdom d. d., Radovljica, 537 4515, 041/446 089. www.alpdom^l GG naročnine lit O' 42 41 itarnarocnine^g-gias.si www^florenjsklglds.$i NEPRCMIČNINE ft CAL eSTAIT Email! hnp //wMw.svet SVET RE 4 o.o* KltAPrJ irliCA 1 3 4000 H^AIri Ult 04/2B1I 000 Fu.( 041202^ 49^ ne.si 4 .si www.venum.si www*nepremicnjne. net ^ANOVANjA pA&damo BLED ^ Dobe: 56,3^ ma. ovosoono v t. nad. Balkon, razgled na Triglav m mirno okolje. L 1962, obnovljeno L 2002* Telefon. ADSL, ICATV, ogrevanje z mjrmorm-mi radiatorji. V bloku je 12 stanovanj, etažna lastnina urejena, kupec ne plača provizije. Cena 124.000 EUR 7 mio SlT^. KRAN) - Planina h eno&obno^ 3979 I' 4* prenovljeno, su^ per razporeditev, oprema ostane* Cena 89.000 EUR ^21^3 mio SIT). KRAN) * Planina 1: dvosobno, 62.0^ m2, nad.. I* 1976, prazno In takoj v$e)jrvo* Hodnik, kopalnica, soba, dnevna, kuhinja, batkon, klet. Cena 105 000 EUR (2V1 mio sn. KftAN) - Koroika c.t dvosobno, cca. 41 mz v hiSI, adaptirano L 2005. lasi^ ni vhod, drvarnica, klel, CK na olje« Og^ed $l}k na atii spletni stnni, VREDNO OGLEDA. Cena 78.868 EUR mio SIT), KftAN)«Huje 79.60 m2. itirisobno, 2elo lepo in urejeno, I 2005 v man* sardi ve&ta no vanjske hiie, ima vse instalacije in lastno CK na plin. Slike na naiem spletu. Cena 133 3M ^^^ (32 mio SIT), HISE prodamo KRANf«Zfito polje: 1 /2 hiše oz. dvo-sobno v mansardi, 72 ma, skupen vhod, adaptirano in opremljeno, par* cda 325 m2| zraven sodi 30 m2 veli* ka brunarica, oprema po dogovoru. Cena 100,000 EUR (23.9 mio SIT). 2€Mgi$ĆE prodamo . BLED* Mlin« p^rc^iz^ m2, cee, 400 m oddaljeno od jezera, območje stanovanjske gradnje, kupec prrdobi ie lastništvo na cesti 171 m2 m dodatno parkcrno mesto. Cena 109.800 EUR (26,} mio SIT). BLED • Ribno: €44 ma, podro^ie ta stanovanjsko gradnjo in mirne dejav* nofti, v naselju, sončna legA, poftop ui*ejen, vsi priključki ob parceli. Cena 125,00 EUR/m2 {29.955,00 SIT). Cerklje na Gorenjskem: ^avno, son i* no stavbnozemljiSće, 1378m2. spre* krasnim pogWom na Krvavec. Cena 206,700 EUR (49.5 mro SfT), POSLOVNI PROSTOR oddamo $KOF)A LOKA * center; 98 m2 in 30 m2. priill£je, 1,1986. sanitarije, mož* nost predelave, za mirno deiavnost, za daljši Čas. Cena: večjega PP 7,^ EUR/m2 O 797iOO SIT), manjšega PP 9 EUR/ma {2.156,00 SIT) 4 strcK iki. VIKEND prodarTK) STISKA VAS: lep Zidan vikend pod Krvavcem, lahko bivalm, 1,1986, 413 m2 parcele, 9$ m: bivalnih pn>sto* rov. čudovit razgled, mir, vseljiv ta- Cena 170.OOO EUR (4O.7 mio T). WWW, S ve t «nepremični ne, si i Mali oglasi tel.: 201 42 47, 201 42 49 fax: 207 4213 e-mail: mdlioglasi^g-glas.si Mall o^ldsi it sprejemajo: s objivo v petek-v sredo do 13.30. In za objavo vcorek, do pei- 14.00! De ovni m 7.. 15 urp. "Čisto zadnji hip". n^l prodat), zato , najeii, 23 lord v poriedeljek do osme ure m za peiek v fernek ptav lako do osme ure, Cer^a oqla« ie9.4UÜR(2.25SSn),jeef)0lna Ifunana). ve{ 80zn^ - kopon ne velja. Ob^vljtr j na zMu makh o^asov. NEPREMIČNINE STANOVANJA_ PRODAM GARSONJERO alt menjam za vikend. većj< v okolid NakJega ali Šenčur^, 9 7Q04M9 Tnžit pnMarno garsonjero. rrZ. pnSč* fi. ddacArana, takoj soei^a, c«na 35.400 EUR(6.5pniom03l/536-576 nnaou gekko projekt nepremičnine Br.tuf 79A, 400Q Kranj I n to-nepP9ektoprQ}e Kt &j www. ge k koprojckt 04 2341 999 031 67 40 33 ENOSOSKO stanovanje. 11. nad., vst pnključkt, vseljivo lakoj. « 03V713- 646 '(VHCr?a ENOSOGNOstanovanie. 41 mMrtIĆ ca, 9 040/399>473 rotetor ODDAM garsonjero 17 m2, opreml^na v Radovljici, B 041/&ei-068 700»U TRISOBNO stanc(«n}e, CK, khma. nef, ofyeniijefio. svoj vf«cl v lepi nar^^. B rnou^ Nepremičnine m p PROJEKT I ^ . I v ^^ TeL:04 20 43 200 GSM:031 511 111 i nfo (^mp*pro|ftkt*sr OPREMLJENO stanovanje 70 m2, vMljfVO 10^ « 041/374-201 NAJAMEM NUJNO raOim »nosoOno grem a drui^bni^o starejši ženski. HIŠS PRODAM HiSO h» V PtKkBä. m gr. ba. 051/3d&e22 riX60>i STANOVANJSKI DVOJČEK vo naselje, Škofja Loka. 051/338-622 KUPIM STARCjSO htšo aH starMwanje potret> rto obrt&ve v Kranlu alEbliznif okolicf. 9 700M21 V KRANJU »it Afj) okAlirl kiiprm h\ici z vrtom, lahko samostojna, vrstna alt t^itsK « 040/396-820 CODAM NOVO HIŠO 2a aaljše span/e vaših delavcev. 9 379 JMfpska tf. 54yB, PE Sučeva 27, Kranj V 30. dneh prodamo vašo nepremičnino 041/ 519 073, 041/734 198, 041/626 581,04/23 44080 24ur/dAfi n^rcinicjiln^frdM^i POSESTI PRODAM zaziduivo parcelo B«^. S00m2 ai lOOO mZ. ZAZ^DUIVO PARCELO za vikend 470 m2, Planrna pod Gciico. dostop z g avne ceste, NAJAMEM NJIVO ali travnik v okolici &enčur>a, Corkelj al( Preddvora. 9 041/584- POSLOVNI PROSTORI ODDAM PISARNO IS m2 v noM poslCMli zgM> v inchjstnism con v Nakiem. pdmema zb 0C6r«dnĆk£> deširast. cere po «04V681-2&4 .-oty^ POSLOVNI prostor. Plafiina. 40 m2. GARAŽE ODDAM garažo na KiGnčavi ui. v naje možen odkup, 9 031/334-525 ffywu MOTORNA VOZILA AVTOMOBILI PRODAM odkup. prodaja, pflepis rabljenih goiCMnsko c^äs, fivb Kranj, d.o.o.. Kranj, Sav^ 34, Krar^, 04/20-11-413. 041/707-145. 031/23T-35S CITROEN Sa;ski ^ pust, Avtofnaš, d.o.o., TOMiM FORD Escort 14.1.96, 5 vr^t, odlično ohranjen, možna menjava, gotovinski popust, Avtomeš. d.o.o.. CesnjcveK 22. Certdje. 908i/49CK)i2 'oosow FORO Fcsta 1.4 TDO', 1.05, klifre il ost^ oprema, 20.000 km odično ohranjen, moži4 menjs^ra. gotCMr«» pcpusl, k^edH na coložnice. Avlomas, do.o.. Cešrtev^ 22. C€«]ie. FORD Fiesta 1.3, .01. 80.000 km. odlično ohranjen, možna menjava, gotovinski Dopust, kredit na položnice, Avtomaš, d.o.o., Cešnjevek 22, CerkJ- TOO&IM OPEL CORSA 1 4.1. 97 3 vrata, dve zračr^l blazini, el. pomik stekel, r^g. do 5/08. 9 041/49-59-13 OPEL KAOET 1.3. I. 87, 216.000 km odlično ohranjen * 4 zimske gume, 9 041/603-148 7005IC« PEUGEOT 206 1.4, 1.00, 40.000 km, ocKno olv3>jen, možna mencava, gotovvv ski popust, H:Mit ne položnice, /Momaš, d.o.o., ćešniav^k 22. Ced^. 9 /OKil» RENAULT Twinge. 1.96. odlično ohranjen, možna menjava, gotovinski , fl.o.o.. Cež Avlomai i0.•O^1/49O^D12 700H»/ PC 22. 420? hijko PRODAJA IN MONTAŽ As * pnevmatike m p^ifiicd. • amodizerji ^«oftotr nitre servis ve2il «avlooptikd. v&e za podvozje vozil ^ i^puini (istemi kai^liietoni f Tel Mi ntii Http:^/www aggaoidr.« RENAULT CI«. 1.00. odlično rrožra rfterisj&, golovinst« popus). kreOS na pdonlce. AAvnas, d.o.o., Češn^avek 22, Cerkfe, • 031 /49l>0t2 RENAULT L^una l.d 16V. 1.99. avt kira ri o4aJa opiBma. cd^čno ohiarijerL, možna menjava, gotovireki popüst, kredit na oobžnce, Avfomaš, d.o.o., Če^jovek 22, RENAULT Clio. 1.99, d&.OOO km. odlično ohranjen, možna menjava, g> tovinski popust, kredtl ria potožnice, A\4omaš. G.o.o., ćeinjevek 22. CertO-he. 9 031/490-012 imm RENAULT Twingo 1.2,1.01. odično oh^ Jan. možna menissQ, gotmn^ POpusi, kredft r\3 Wcänx.fitAomas. d o.o, Cesrv je^22, Cefkife, »031/490012 RENAULT 5 CAMPUS, J- 92. 87.000 km 5 vrat, sh/, izredno ohranjen. REKAULT LfiOJ^ 1.6 RT Mtr^ opre- ma, 1. lasiTih, dDtxo ohonjen, ro^ gume 040/886^96 SUBAfIU WIG 4:^4, I. ocfčno ohfarUen. 8 regännin. /covm MALI OGLASI GORENJSKI GLAS petek, 20. junija 2007 ŠKODA FORMAH. I. 93, 120.000 km VW Polo 1.4, 1.99, 70.000 km. odičnc (hranjen, možna menjava, gotovinski c>opust. Krenil na polozmc«. Avtomas, d.o.o., čeSn^ek 22, Cerf^l-031/490-012 »MSIOI MOTORMA KOLESA PflODAM MOPED ToiTios aulomauc A3 MS, • 04/512-26-55, 041/874-181 KAWASAKI Eliminator, 125 ccm, I. 99 ortmdren za idsrnar$>teinika. 9 041/625-306 '«ao» AVTOPELI iN OPREMA PRODAH QUME rnaJc raDljsn« in jdKlena Dlatiača po dooovoru, , nekaj tudi r>ovih raznd avte, cena VRATA korrplet s StBk mo 96 ter (Rtale ftlOSCiO PODARrH DELE tf ARa 1 3,1.96, luči, odOijače, pokrov motorja, vlečno kljuko, 040/431-634 KARAM BOL IRANA VOZILA PRODAM OOLF II, 1.3 B, 69, karaniboli-i^n, celega ali &o öeith, b 04/57-21 • 062 KUPIM POŠKODOVANO V02IL0 hjdi tolaika • Donujam na^ć. lakojien odkup, prevoz. 031/770^33 TQC4^4i TEHNIKA PODAAM EKRAN a računalnik NIK 37 cm, mUKo Inbpkovnk^o. 8 031/3S1-A61 »06046 STROJI IN ORODJA PRODA« MIZARSKO Iračno brusilko Samco 2,8 m ter mizni rezkar cirkular ST3, • 031 /638-753 '0OM9 MIZARSKO naliiansko kombinrrko, si- nna skoDlanja 31 cm, eiu vox 130 cm, nagib žage $ sodaialno napravo 3 koleM in odsesavaniem ter brvisiika tračna SCM-SAMCO, voz 9 031/302-216 7Basoee MOTORNO žago Hysqvarrva 357XP, rwvo, 9 031/834-131 7cmC3* MOVO, miursko, deJovno mizo, 9 04/531 •80ODARiy MALO ORODJE in ^robnf material za Imomehanika ter razne stare smuči, 9 041/602-395 ^cnMm GRADBENI MATERIAL GRADBEN» MATERIAL PRODAM HRASTOVE kostanjeve plohe ter 9dn)čka 29 rejo ali zakol, • 031/271* 151 /oosecM SUH rezan raznin osbe 1- Jes hrasta In Kostanja, m, Sp. Bitnje 21, rauo4t KUPIH ODKUPUJEMO hlodovino smrek«. iefke, lahko tud» du&ce, • 04/510-95- 50 ODKU^EMO smr^u^vo in hrastt?« Nođovno. cena ugodna, plačlo po dogovoru. B 04/51-60-220, 041/839- nxuasr KURIVO PRODAM 10 m suhih 031/245-415 mešanih drv, 9 DRVA metrska aii razia^na, možnost dostave, cena 25 do 50 EUR (5.991-11.982 SiT), • 041/718-019 DRVA 031/699-145 količino, B SUHA metrska dn,ra m kravo stefelom, 031/554-900 7oeAiäC STANOVANJSKA OPREMA POHIŠTVO PRODAM RAZTEGUiVO ležlice, dva kavča, dve kJopi tn mizo ler ploščice za ter» mo6fn« ŠTIRI kuhin^Ke stole za 10 EUn (2.396 Sm. OOSPODINJSKI APARATI PRODAM ŠTEDILNIK Gorenje EC 7705W, stek-lokeramićna plošča, v garanciji, ugoc^ no, a 031/241-196 7Moar ZAMRZOVALNO omart^, 9 04/259-11-77 ZAMRZOVALNO on^aro, 7 kot nova. ov rOQ3M4 KUPIM ELEKTRIČNI štedilnik s pečioo. alr. 50 cm, B 04/574-41-08, po 19. uri OOREVANJE, HLAJENJE PRODAM PRENOSNO HiMst« nacavo Matrv MK AC12 rab, 2 sezon«, cena 150 EUR (36,Ö46SrT>, B041/611-299 7C0i«0 TURIZEM NOVIORAD 300m cd mor^ odd«T> maza 4 osebe, B 041/685-470 tw/k ODDAM apartmaje v Umagu. B 041/.25-46-42 700M1& V ČATEŠkiH TOPUCAH oddam vikend hüico 2 vso opremo, sle rr^aks. za 4 osebe, ki se lahko hladijo v hladni senci okoli hüce ter popeljejo na cdet s kolesi,B031/647-823 V METiUNI na otoku Ps^ i^odno ock^ aparirna s popedom re morte, od 21. 7, 0afe.B00385/63/26-r7-157 TCCd«? V PIRANU oddam apartma za 4 os-041/9^22-13 /ocksctfs ODDAM kompletno oprem ma s klimo v Gajcu r>a Pagu v mesecu avgustu, B 031/265-242 700009' OBLAČILA PRODAM KOMPLET gorenjsko narodno nošo TiLOVNIK iN SRAJO, B 040/690ei9 OTROŠKA OPREMA PRODAM OTROŠKO Kolo ter več vrst don^ačega žganja in več sodov za namakanje, 9 04/204-23-97 /ooiou STROKOVNE otroški pisafr 04/574-38-99 Maitvedi, biliand. , ugodno, B reo&a)3 ŽIVALI IN RASTLINE PRODAM ČISTOKRVNE zlate pnnašake, ogled je možen v Pod&reziah, B 041/394-864, Urša VSAK DAN sveze rezano cvelje - Smolej, Liiže ?2a, B 04/253-65-65 041/789-608 PODARIM DVA KUŽKA mešančka (labradcrec-malamutK slara 6 tednov, pnjazr^. B DOBRIM ljuden jazne. dva 04/25-11-370 podarimo zelo pri-siare mucke, B DVE MLAD! muokj Iščeta dom, 9 041/754-647 ENO MUCKO in dva mucka, čmo^eli, dolgodlaki, staetri mesece. B 04/57- roouiA KMETIJSTVO KMETIJSKI STROJI PftOOAM CISTERNO za gnojevko in izkopaJnik kfompi»ia. B 051/873-752 loosois CISTERNO creina 2700 I in tn»iiec hlevskega gnoja, B 040/951-707 MOLZNI stroj Westfaiia. hladilni Oazen za mleko, prevozni, 130 kockah. B03U710>605 m ROTACIJSKO kosilnico SIP 220 na 3 diske in S P1651« 2 c^, 312 TRAKTOR M8 Irac 700 K, letnik 86, ohranjen, b 041/669-309 ZAPftVVUlIVČEK s streho, starejši, dobro CfW^, B 031/493^1 /0K07« KUPIM PAJEK SIP 350 ali 400 SpH:»ef. star do 5 lel irt prodam venlllator Gros, B 04/2S-22-610.041/229-159 »«i«? VILICE za rukladanie oknsgiih Dal, B PRIDELKI PRODAM BOROVNICE, dnevno sveze, ročno nabrane, ugodno, tudi voćje količine, 031/764-630 ČEŠN.^ siasine, domaće hrustav^, dnevTV) sveže nabrane, ugodno, krnefi^a Punc, Hudo 1 (pri Kovorju) Trać, 041 /747-623 ĆRNI rit>ez. Gorje. B 04/57-25- ÖftNi ribez. Viiemiea 16, 25-223, zvečer OOMAĆO pšenico v zrnju in klavirsko harmoniko (32 basna), ugodno, 9 GRAHOVO Slamo. B 041 /767-339 JEČMENOVO starrv) In enoletno travo baltrano, B 041/347-507 KRMNI NnvTvr, B 04/231-23-75 70x90« KUMARICE za vlaganie, B 041/551-970 700M61 KVAUTF^E tde, 10 koscw. Mar- la Kaben. 1a. Radcv^ MALINE lahko dobite na Pecarjevi kmellji, Sp. Dobrava 1a, Kropa, B roosM? 031/504^56 PŠENICO, 2000 kg. Sp. Bim>e 21 04/23-11-964 VZREJNE ŽIVALI NAROČILA za jagnjeta za 04/255-11-71.061/410-138 /OMM PRODAM DVE TELICI, stari 2 let«, pašni B 041/740^19 DVE TLrČKI Č , stari 14 dni, 9 JARKI CE, riave, pred nesnostjo. Nomenj 18, Bohinjska Bistrica, B 17^6 JARKICE line rdeče. , črne, grahaste. peie-5, 9 01/362-70-29 KOKOSi nesnice in domača jajca, Toasruo TELICO s^nlalko, v 9 rnesecu bre- tosli. B 04/259-12-09 TELIČKO stmentalko, staro 10 dni, B roc4M« TELIČKO mesne pasme, B 031/5^ 60-77 ro«M? TELIČKO sjmenlalko, staro 7 dni, TELIČKO križanko. Staro en leden, 9 JOCAÜä^ KUPIM BIKCA ali teličko simentalko, staro do 10 dni, B 041/503-623 w«»7r BIKCA simenta^oa za rejo. teža 220-250 kg, B 04/59-61-069 BIKCE slaređo 10 dni. mesne pasrTKj, OSTALO PRODAM 8 Až paniov. B 04/512-14-92 700S0M OVČJO koio. B 04/587-26-09, PODARIM BETONSKA stojala (base) za lesen kozolec, 4 kom in 2 betonska stetxa, B 01/832-3M9 ?oos«i ZAPOSLITVE (m/ž) NUDIM KV NATAKAR «Jobi (e<}no zaposlitev za nedoločen ča3, za Ala carte, dobro plaćiFo, Gosiisče Bakhus, ŽefjavKa 12, Kranj,. B 041/628-066 70a<9?0 SIMPATIČNO dekle za dek> v stre^ zaposlimo. nedelje prosto. Kavni kotiček Čuk. Kidričeva 47, Kranj. B 051/830- 018 7<»4dfl5 gonvaz Fnkus ipedic4ja, d. 0.0., Koper išCe i«f»rji iz ot C*E in najmanj eno leto defovnih izkušenj. OeloddjsFec poskrbi a delovno dovoljenje v Avstriji in ponuja dobfo plači ro. Kontaktna oseba je ga. Sarabss na .$100433136500 163 n ZA DELO V STREŽBI v Qkalu Iščemo natakanco m natakarja. Benz, Glavna cesia 43, Naklo, B 040/312-440 rvav37 ZAPOSLIM kuhana aH kuharico, redno ali honorarno, lahko tudi začetnik, Gostišče Kveder, Sp. Luša 16, Seküa. B 04/51-41-499, po 11. uri /aotirt ZAPOSLIM samostojno natakarico za delo v Panier Banj, Hraslje 52, Kranj. Delo }e dvoizmensko za določen čas z možnostjo r^dne zaposlitve, B 040/244-335 rcoMiJ ZAPOSLIMO prodajalko v živilski trgovini Ma<1^el krona Jelka Praprotnik s.p., 8r?z(e €3a, Srezje. Zaželene izkuSnie. B 041 /784-Ci06 ioom^ Lima Alpe, d. 0.0., gut)ljansi(a e. 7,4260 Bbd Studio kitajske masaže znosil ktasnt-tičarto ali maswto (M/2} na Bledu. Zahlene delovne izJiusnje in primema izobrBä^a. Pismene prosf^ poiljlte na gornji n&sbv. ZAPOSUMO močnicĐ, Kran, tfi kuhir^sko pO' o. C fH Brdo 33. R^NO al honorarx) zapceMm voznika C kat. a razvoz tov^ya po Gctenjslc, Ahtepre-voznistvo Hafner UInks.p', ^rtiza'sM c. 33, Krm, B 041 /531-344 ZAPOSUM vozr^ika E hai. za prevoze po Evropi, Slare Steän 60. Veoko, 9 041/824-796 ZAPOSUM vqzn«caC P E katagoree. Zao 7. izkušniami v direkini prodaji. Delo I7S3 PAMI. Proizvodno In trgovsko podjetje, d. o. o.. Nova Gorica SOOO Nova Gofica, Vipavska cesta SO» Rožna dolina objavlja prosto mesto PRODAJALCA (m/ž) za prodajaln o oüufve PAMI v LESCAH. POGOJI: • ustrezna izobrazba po določilih Zakona o trgovini. Pisne prijave z navedbo telefonske štev na gornji naslov. Na prijavo OBVEZNO napisat ZAPOSUMO već čtsrAcev za P'OT'odnie v Ško4> Loki Delo je samo OecoMa)^ od ponedefra do pgtfa Hriter- BIceK K/arr d.o.o., S»«ka c. 34 , Knv^, B 04/2^4-233,040/636-736 7C0.7W ZAPOSLIMO već delavcev za dak: v stUadiš6u, zaželeni so kovinaoi. (esani In v^iki z vsaj C kat., lokacöa T Glini, ga. Maier Claudia ma(er@$chlu9a*ta8Chen,at tel. 0043/4212/5070, faks +16 STROJNEGA ključavničarja - varilca zaposlim. Kozina d.o.o., Pintaoeva 5. Kranj, B 041/652-285 room« ZAPOSLIM kovinaie 2a deto na stružnih »Asmatih. Ropc^ d.o.o., HotDmaže 47 a. Preddvor. B 041/672-043 ZAPOSLIMO samostojno frizerko v Mercator centru Kranj, redno delo. Fn^erski salon M, C. St. Žagaria 69, KranI, B 03l/8e&e2t 'VATU ZAPOSLIMO več elektroin^alaterjev za montažna deta no terenu. Elektro Primožič d.o.o., Trebija 52, Gorenja vas, B 031/643-420 /oo«9«o ZAPOSLIMO tesarja in pomožnega delavca. Roof d.o.o., Ovorje 828, Cert^lje, B 041/647-511 ;oo4«m ZAPOSUMO dela^ v kiTT»^, tesari, stai«t)nem kJecersMj. rrnanlvu. Zaželene detovr>o czKušnje. PosK. dobe 3 mes. z moinosl}o zap. za r>ad čas. Kiovstvo Po^čar k.đ.. Copćrvs 25, Utsco, B fCOSOO v NAJVEČJEM kranjskem kozmetičnem Salonu zaposlimo pndrw, vestno, mlado dekJe s končano Srednjo šolo za zdravstvo m kozmetiko smer kozmetični tehnik Studio Sonce, ükozaneva28, Kranj, 041/767.367 roosaie liČKM DUO ROLO isce delo na obotnicah, porokah domačo in zabavo glasbo^ • 041/22d-9Q7 l&ČEM DELO kot vanjska na svojeni domu od septembra dalje, B 7CM0A/ 1. Zaposlimo več llcailev (nV2) za Ileanje letalskih delov 2. V6Č fcedelovatcev letabkih delov (111/2) tz komoozltnlh materialov I I Pogoji: P00 1 - delovne i2kušnje Pod 2 - izobrazba tehnične smeri, ročne spretnost Prošnje z dokazili pošljite na naslov: Albatrosa Fly, d. o. o., Zapuže 9 B, 4275 Begunje. Informacije po telefonu 04/930 78 78. r I POSLOVNE PRILOŽNOSTI GOTOVINSKI KREDITI za v^ zaposlene In upokoiene. Lon$. d.o.o.. Gre« 051 /387"753 7CiC«*Q7 FESST d,o.o. P£ Stritarjeva 5. Krsnj Nudimo vse vrste posojil, ugodne obresti H. KREDITI DO S LET za vse zaposlene t«r upokojence do 50% obremenitve doh., stare obveznosti niso ovira. Krediti tudi na osnovi vozila ter leasing!. Možnost odplačila na položnice. Pridemo tudr na dorn. NUMERO UNO Robert Kukovec Mlinsla ul, Maiibor, telefon: STORITVE NUDIM ASFALTIRANJE llakovanje dvonsö, dovoz, poti, parkirišč, pclag. robnikov, pralnih plo§č, izd. Delorukih In kamns tin škarp, Adrovic & Co, O.n.o., Jelovikova 10. Kamnik, 0l/83d>46> 14, 041/680.751 »ow^a? ASTERIKS SENČILA Rozman Petsr s p., Senićno 7, Knže, tel.: 5^55-170. |i, rolete. (ame ne zavese, pl se zavese, horriarr^ ki. markize, wwiAr.a5ferflc3.net BARVANJE fasad In napušćev. ugodno in kvalitetno, Megamainx, d.o.o.. Štitova 39, Kranj, D41 /57l>957 GRADBENIK REX HO d.n.o. Adergas 13, Cerktje, izvaja od temeilev ck> str» he, notranii omoti, vs« vrele fasad, kamnrte skarpe, aOaptacije, ur^an)e In tlakovanje dvorišč. 041 /589-996 IZDELAVA podstrešnih sianovan;, ol> nova stanovanj In zaključna dela v 9radDeni§tv\j. Planinšek k.d,, Šinkov Turn 23, 1217 Vodice. « 031/206-724 IZDELUJEMO in prenavliamo strehe. Ueganiatru, d.o.o. Starvtova ulica 38, raotm IZVAJALEC splošnit) zidarstvo, tesarstvo, sputanih stnspov... Nekovič d.o.o., Sp. DuDife 23, Duplie, gradbenih del • Knauf sistema. IZVAJAMO sar>aclia d imnikov, nudimo dimne oOloge, dimne Kape. Novak & Co, d.n.o., Ljubljansl^a 69, Domžale, 031/422-800 7034362 PRAZNJENJE GREZNICI Bled -Radovtjica • Jesenice. Miro Mežek s.p,, Kmioa 48a. Zg. Gone, 041/518- 199 7IM&0O4 PRENAVLJAMO HI^E in star\ovanja v Kranju In okoFici - rezervirajte svo) termin, Megamatiix, d.o.o., Starefova ui. 39, Kranj. 0^1/670-957 'owisi SLO-DOM zakh. dela. pred. stene. spiiSč, stropi knauf - Armstrong, novogradnje, adaptacij, podstrehe, monl. podi, strei. okna, t^arkoiič Sfavko s.p., Loka, B 0590/20-722, 041/806-751 70(mos STROJNI ometi in fasade • kvalrtetno in konkurenčno, d.o.o., Kašeljska 53 a, Lj u Dijana, 7QD44M hiiro, Zoki, TESNENJE OKEN IN VRAT uvožena tesnila do 30 % prihranka pn ogrevarK fu. Prepiha in prahu ni več! Zmanišan hrup, 10 lel garancije. BE & MA. d.o.o., Eksieqeva 6. Kamnik 01/83-15-057,041/694-229 rwut liČEM IŠĆEM MIZARJA » riZM DOpraviLa pn «041/932-789 70030^0 IŠČEM OSEBO za pomoč pn hišnih opravldh, 9 041/34-1&^6 toomm GORENISKI GLAS petek, 29. junija 2007 MALI OGLASI, ZAHVALE i n/b@fi'glos, si 23 00 7.7. DO 31.7.gcsco a Sdut n«9o n^ mame (deno polv^^). «ešem ah naš«m donj, študenD^s mü^ upokctenha, dotvo plaćico, 041 /446^7 na ai GG mali oglasi 04/201 42 47, e-poštd: mdl109ldsi@g-9la5.s1 www.gorenjskigias.si ZASEBNI STIKI 30.000 POSREDOVANJ. 11.000 poznar>9t9v v preteklem letu je KaraK-tenstika ienitne posredova Injce Z&it-psnje za vsd dei%eraei}e. Kr cov^duje po vsej Slo. a 03/57-26-319, 0ai/605-495. 031/&3&47e rootox DEKLETA, brežDiaćno lahko spoznale tanle za idkrerte« resne, tralne z*9ZB U vse države. « 031/836-376 roottze RAZNO OTROSKO kofo, iricik«! In kletko za hr^, zajčk«. PRODAM tESTVE vs«h vrst in dolžirt 20i(j® 22. «oi/3s-ii-ora NOV zabOfTdK za smet pocM» biOODe. v«. 240 L • 040/22M42 STENSKO oOtogo. tr^cm 13 pertnakÄ BieKa. uoodv. VHODNA vrata, streho okno, balkonska knia, ir/alni %Uol stare radioa* parate ter nokai siarin, a Q3i/23^ 130 7cci&Hd ZAHVALA V (letitek, 21. junija, je za vedno odšel od nas mož, oćka in dedi Ivan Jelen 5 Zoisove ulice v Kranju Ob njegovem slovesu se zahvaljujemo Domu upokojencev v Kranju in njegovim negovalkam, patronažni službi Z2 dolgoletno skrbno nego in pomoč. Posebna zahvala gre sorodnikom in sosedom. PoSli Kranj, Savi, d. d., MORS, vsem sodelavcem za izraženo sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti, HvaJa vsem, ki ste ga imeli radi in ste sočustvovali z nami, darovali cvetje in sveće ter nam lajšali težke trenutke. Iskrena hvala. VSI NJEGOVI ZAHVALA V 7J. letu se je poslovila od nas naša draga Jožica Zakojč iz Kranja, Cosposvetska uJlca 13 Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožaJja. podarjeno cvetje in sveče. Hvala vsem. ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. VSI NJENI KranL 21. junija 2007 ZAHVALA V 7J. letu nas je zapustil dr^ mož, oče, stari oče, brat, stric in tast Jože Jenko Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in vaščanom za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in sv. maše ter spremstvo na njegovi zadnji poti- Hvala dr. Belcharju. Posebna zahvala gospodu Župniku Stanetu Gradišku za lep pogrebni obred, pevcem iz Šenčurja, pogrebni službi Jerič in zvoruriem. Žalujoči: žena Ana. hčerki Ani in Marija z družinama Cešnfevek. Zg. Brnik, Lahovče, 22. junija 2007 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in tasta Jožeta Tonija se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, poklonili cvetje in sveče ter se v tako velikem Številu od njega Žalujoči: žena Ivanka, sin Zdnvko in hči Milena z družino Mavčiče. 16. junija 2007 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage hčere, mame, stare mame, sestre in tete Cvetke Kržišnik roj. Oman, p. d. Presećnikove Cvetke iz Sv, Ožbolta iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem in prijateljem za izrečena sožalja, cvetje in sveče. Hvala tudi osebju Kliničnega centra Ljubljana in gospodu župniku )ožetu Miklavčiču ter pogrebni službi za lepo opravljen pogrebni obred. Vsi njeni Skofja Loka, 23. junila 2007 ZAHVALA Zdaj več nisi svetna jfvar, nisi roža, nis/ kamen, zdaj za nas svcteJ plamen. % -- Li I ^Š V 72. letu je v torek. 19. junija 2007, k Bogu odšla naša draga žena. mama in stara mama Marta Igličar roj. Hafner Ob njenem prezgodnjem odhodu s tega sveta se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in darove za obnovo fresk v cerkvi svetega Miklavža na Godešiču. HvaJa odboru Rdečega križa GodeŠič in svetu kra» jevne skupnosti Godešič za podarjeno cvetje in darove. Zahvaljujemo se vsemu zdravstvenemu osebju, ki so gali ob njeni hudi bolezni, Se posebej njeni zdravnici dr. Mariji Zaman iz ZD Škofja Loka, prof. dr. Borutu Štabucu iz Gas* troenteroloi&ke klinike v Ljubljani in njenemu bratrancu prof. dr. Vladimirju Smrkolju. Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo pospremili na njeni poti s tega sveta. Hvala župnikoma Gregorju Dolšaku in Gregorju Lavrin* cu za darovano pogrebno sveto mašo in poslovilne molitve. Zahvala pevcem mešanega zbora župnije ReteČe in pevld jelki Hafner za ganljivo zapeto pesem Moj rodni dom. Zahvala sosedom, ki so jo nosili ob njenem odhodu, in godeSIdm gasilcem ter praporščaku. Zahvala sodelavcem podjetja Navček, ki so z občutkom pripravili prostor za njen zadnji počitek v domaČi hiši in opravili vsa dela povezana z njenim slovesom. Prosimo vas. da se naše drage Marte Igličar še dolgo spominjate v molitvah in svojih mislih- Njena dobrota in njena dela osuja-za večno 2 nami v naših srcih. Mol Alojz, sin Zdravko Z ženo Hedvtko, sin Aleksander z ženo Mileno ter vnuki Ana Marica, Martin, Ema, Vida. Veronika in Matej Godešič, 21. junija 2007 ZAHVALA V 91. letu nas je zapustila naša dobra mama, babica, prababica, Ušča in teU Stanislava Benedičič roj. Kajzer. p.d. {anova Slavka Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo CSS Škofja Loka, kjer je živela nazadnje, gospodu župniku Perčiču za lep cerkveni obred, pevcem ter pogrebni službi Komunala iCranj in vsem, ki ste spremljali na zadnji poti. Žaluj^i hčerka Majda z družino Žabnica, 26. Junija 2007 ZAHVALA V Si. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama, sestra, tašča in teta Zofija Pogačnik roj. Pfdjfar Ob boleči izgubi naše dobre mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala nosačem in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji pota. Zahvaljujemo se tudi Mcrcator d. d., pogrebni službi Navček. pevcem in gospo» du župniku za poslovilni obred. Še enkrat hvala vsem, ki našo drago mamo ohranjate v lepem spominu. Žalujoči vsi njeni Nemil je, Bukovica, zz. junija 2007 24 g.gbs.si GOREN)SKI GLAS petek, ZQ. junija 2007 Anketa Semenj v Kokri Danica Zavrl Žl£BIR V vasi Kokra so prejinjo nedeljo pripravili prijetno va» škc prireditev Semenj v Kokri, ki spominja na nekdanje običaje ob žegnanju. Srečanje je priložnost za druženje judi, razkropljenih po najdaljši slovenski vasi. faM CortzA Kai^i^ Rok Valjavec: "Lani smo ustanovili turistično druftvo, da bi se vaščani pogosteje družil). Ob letošnjem žegnanju smo postavi- i z možnar- ii stojnfce, stre ji, stregli domačo hrano in postavil "kožarico"." Stane B^^nt: "Še pred sto leti je imela Kokra več kot petsto prebivalcev, danes jih je dvesto manj, se pa neugodna gibanja počasi popravljajo in mladi se vračajo v Kokro." Marta Povšnar: "Naša družina živi v Kokri enajst let. tu smo zgradili hišo. Odkar imamo turistično društvo, se vaščani spet pogosteje družimo in tudi Ženske se enkrat na teden dobivamo ori telovadbi." Andrej Krč: "Domačin sem, k( v Kokri gradi tudi hišo, v katero se nameravamo preseliti v letu dveh, V Kokri se da živeti, kakovost življenja je boljša kot drugje, Še vedno smo daleč od ponorelega sveta." Mlja Kuhar: "Po krajši odsotnosti se je naša družina odloČila, da se spet naseli v Kokri. Življenje v tem kraju nam vsem ustreza, tu je mir, ni daleč od središč, v bližin? so hribi in druge stvari, ki jfh radi počnemo." Brazilci so čeprav je od gostovanja v Braziiiji minilo že dva meseca, so spomini še vedno sveži, nepozabni. ložE Košniek Bled • Če člani Folklorne skupine Bled. ki je lani praznovala 60 let delovanja, ne bi bili tako radovedni, samo» zavestni in tudi pogumni, potem zanesljivo ne bi nastopali v Braziliji. Aprila so kot edina tuja folklorna skupina sodelovali na mednarodnem folklornem festivalu v brazilskem mestu Caruaru v zvezni državi Pernabuco. Ker jih je zamikalo nastopiti v malo znani deželi, so se prijavili na razpis Zveze ljudskih tradicijskih skupin Slo- veni)e, kj )e folklorne organizacije C.l.O.F.f., in uspeli- Čeprav Blejska folklorna skupina v Braziliji / Fef«: Arh>y rs sied vendar upamo, da bomo s Jan iz Spodnjih Gorij, so- Slovenijo. Znana jim je bila pomočjo pokroviteljev poto- mentor skupine, in Franci le Evropa. Presenečali so s vanjem preko Benetk. Pari- vanja. ki' smo jim za pomoč Pogačnik iz OtoČ, ki je že 25 svojo prijaznostjo, neposred-za, S ao Paula in Recife j a, so hvaležni, in z zasliižkom od let plesalec folklorne skupi- nostjo, talentom za petje, glasbo in ples. Tudi v nesre- vztrajali, Folklorne skupine iz nekaterih drugih evrop« sldh držav so prav zaradi teh težav odpovedale sodelova- naših nastopov kmalu pokri- ne. stroške/' so povedali v to- Blejd so bili s svojim ple- ä in pomanjkanju plešejo in rek na Pogačnikovi domačiji som in nošo za Brazilce ne-OtoČah Maleja Repe iz kaj posebnega. Dnevno so pojejo. Po nekaj poskusih jim ni bil problem zaplesati nje. "Naše potovanje je bilo Zgomjih Gorij, predsednica nastopili tudi po trikrat. Le tudi polke. Brazilija ostaja za zaradi tega nekoliko dražje, folklorne skupine, Primož redki domačini so vedeli za nas enkratna in nepozabna. VABLJENI NON-STOP O - 24 CASINO TIVOLI LESCE Ä-f T, Casino Tivoli iöWiLNISÄtüN ^ LfSCE-SLOVENIJA^ Hraikd cesta 21, SI-424B Lesce, t: 04 532 55 60 www.casino-tivolt.si e: infoacasino-tu'oli.si Čestitamo mladoporočencem Na Bledu sta se 16. junija poročila Danijel Omerzu in Mllen-ca Mihelj iz Mengša, v Radovljici pa Marko Zalokar in Met* ka Lotrič Iz Radovljice. V škofji Loki so se 23. junija poročili: Trne Windschnurer in Loti Vereš, Damijan Selak in Helena Oblak, Peter Mrak in Katja Vilfan ter Marko Demšar in Sonja Božič, v Bistrici pri Tržiču pa Tomaž Dolinar in Tjaša Pelko. Čestitamo! vremenska napoved Napoved za Gorenjsko Danes bo sprva sončno, čez dan se bo pooblačilo, popotdne bodo tudi posamezne nevihte. Jutri bo spremenljivo oblačno, pojavljale se bodo krajevne padavine. Popoldne se bo zjasnilo. V nedeljo bo sončno vreme. RS >1 okolje , Urad u MeieoriMif« PETEK i SOBOTA t • i p p 12/23^C i14/24^C NEDELjA 15/27®C o a/UK o Roka ss/'er; KRATKE NOVICE 'Ji s Obiskale so nas štorklje Zadnja Jeta se tudi na Gorenjskem večkrat pojavijo Štorklje, ponavadi po dve ali tri. Minul teden smo pri GoriČah objektiv ujeli celo jato. Ško fj a lo ka Danes akademija in koncert Plestenjaka Občina Žkofja Loka ob občinskem prazniku za danes pri- ja Slavnostno akademijo (ob 19. uri na dvorišču Škofje- loškega gradu) 5 podelitvijo priznanj zaslužnim občanom, V kulturnem programu bo sodeloval Godalni orkester Glasbene šole Škofja Loka, po akademiji pa bo na Mestnem trgu nastopil jan Plestenjak (ob 21. url). Koncertu bo sledil ognjemet. B. B. RADIO KRANJ d.o.o. Stritaneva ul. 6, KRANJ fEteFON. (04) 2812 <04> (04)2022 <051) <04)2812 (04)2812 UBMCIM nnK*MM (•uiGiuMa&u »ffIäVJIA mmw mmta F^i^lc: r iokr jpi^tno tfrori! HHJBÜLi POSLüSfinfl RAD1J3KR POSIRJR nn Gorenjski Glas ]ESEN1§K£ sovice so redna priloga časopisa gofuniski clas ocksovorna urednica: marija volčtak Časopis izhaja dvakrat mesečno WWW.C0R1^N!SKI<; LASAI Obisk Jesenic Zloženka Vodeni in samostojni podal stran 3 pn v županu Župan Tomaž Tom Mencinger je sprejel 39 učencev in dijakov, ki so vsa leta šolanja zaključiti z odličnim uspehom. Urša Pitirnel "Vesel sem, da vas je toliko, ki ste vsa leta šolanja zaključi-Ji z odlj'ćnim uspehom. Že« lim vam uspešen študij, hkrati pa si želim, da bi vam na Jesenicah omogočili primerne razmere za bivanje in zaposlitev, da bi po končanem študiju ostali doma, na lesenicah," je mlade» Id so vsa leta šolanja na jeseniških osnovnih in srednjih šolah zaključili z odličnim uspehom, pozdravil jeseniški župan Tomaž Tom Mencinger. Kar 39 tako uspešnih učencev in dijakov so našteli letos na Jesenicah, od lega p osnovnošolcev in sedem srednješolcev. Župan Kosovi graščini in jim podaril knjige, bodočim dijakom delo Dese Muck Pasti življenja, bodočim študentom pa potopis Zvoneta Šeruge Da leč stran. Župan je v nagovoru med drugim izrazil veselje, da bo 2 jesenjo zaživel tudi visokošolski študij na Jesenicah, ter si zaželel, da bi je zanje pripravil sprejem v kdo od prisotnih izbral tudi Študij zdravstvene nege. V imenu ravnateljev se je županu za sprejem zahvalila ravnateljica Gimnazije Jesenice Lidija Domig. Id je poudarila, da jo veseli, da lokalni skupnosti ni vseeno, kaj bo s temi mladimi rodovi. Mladim pa je zaželela: "Ostanite taki, kot sle zdaj • ambiciozni in uspešni!" Vsa leta so bili odlični: z OŠ PrežlhovegB Voranca Matjaž Bavdaž, Marika Ravnik, Kristina Vilič, Tea Dežman, Lejla Hafizovlč, Nina Hrovat, Miha Urek; z OS Toneta Čufarja Ines Bešič, Meta Čebokii» Anja jeraša. Aleš Kralj, Urška Leskovar, Manca Mlakar, Neža Pogačnik^ Anže Peternel, Laura Pivač, Anteja Pozvek, Lutz SchoefVmann, )aka Smid, Alja Štefelin in Monika Urbas; z 0$ Koroška Bela pa so odličnjaki Meta Horvat, janja Svetina, Taja Kavčič, Urža Skumavec, Tina Lešnik, Nina Le$nik> Tanja Lukan^č, Anaala Pajič, Ana Palovinik, Klemen Ravnihar in Ines Tomič. Na Srednji šoli Jesenice sta bili vsa tint leta odlični Uria-Marc (program vT^j^j predšolskih otrok] in Majda Suljanovič (program tehnik zdravstvene nege). Na Gimnaziji Jesenice pa so odličnjaki jure Ropret» Mark MiŠiČ, Miha Sprinčnik, Matija Podhraški in Benjamin Bizjan. OBČINSKE NOVICE Adrenalinski dopust na konjskem hrbtu v teh dneh odprtje konjeniških poti na Jesenicah (in Zgornji Gorenjski), v treh t(h pa po vsej Gorenjski. Stran 4 Sport Samoobramba in judo za ženske Mamice judo naraščaja so se odločile, da tudi same spoznajo osnove juda in samoobrambe. Stran 7 NASVET Mobilno klepetanje uporaba mobilnega telefona med mladimi ;e povezana tudi z visokimi stroški porabe mobilnika, kaj storiti? Stran 8 ZANIMIVOSTI Spominjajo se }antja Kokalja ob desetletnici smrti so zaposleni v Zdravstvenem domu Jesenice z enotama v Kranjski Gori in Žirovnici pripravili spominsko srečanje. Stran 17 Jeseniške novice so vam všeč Urša Pfternil Na spletni strani Gorenjskega glasa (www.gorenjskigias.si smo od 19. do 27. maja oprali i anketo med bralci spletnega časopisa. smo jih, kako so jim všeč Jeseniške novice, redna priloga časopisa Gorenjski glas. Odgovori so nas razveselili, l^jti veliki večini bralcev - kar 64 odstotkom je časopis vSeČ. Da jim časopis ni všeČ, je izjavilo 23 odstotkov tistih, ki so odgovorili na spletno anketo, 13 odstotkov odgovorov pa je bilo "ne vem, mi je vseeno". Rezultati torej kažejo, da ste bralci dobro sprejeli Jeseniške novice, ki kot prva redna priloga Gorenjskega glasa izhajajo kar dvakrat mesečno. V uredništvu se bomo še naprej trudili, da bomo pripravljali zanimiv in pester časopis, pozivamo pa tudi vas, bralce z Jesenic in okolice, da nas obveščate o Spraševali zanimivostih iz valega domačega kraja. Tako bo časopis postal Še bolj vaš. Pa še eno obvestilo: julija in avgusta bo zaradi počitnic izjemoma izšla le po ena številka Jeseniških novic mesečno. Tako boste Jeseniške novice v nabiralnikih dobili 20. julija in 24. avgusta. Od septembra naprej pa vas bo priloga spet razveseljevala dvakrat mesečno. Brezskrb- ne počitnice vam želimo, med počitniškim branjem pa naj ne manjkajo Gorenjski das in Jeseniške novicel So \'am yšečJeseniSke novice, redna prilogo Gorenjskega glasa? 64% da 23% ne 13% ne vem. mije vseeno N-100 PEUGEOTOV POLETNI FESTIVAL ftuy^ox 307 D-sjgn 1,6 že za 13-950 IN OSTALE USPESNICE: • 107 že od 7.000 € - 677 48 677 480.00 sit • 207 že od 10.000 € 2.39M00.00 sit • 407 že od 19.000 € . jssi ćooosit • PCucrDT AVTO PAim^ER Cmu t«ME«Hev 27.4270 k«enk« - (el.*04 40 Jeseniške novice, petek, 29. junija 2007 Občinske novice Pohod na Vajnež uspel Občina Jesenice )e v sodelovanju s Planinskim ciruitvom javom ik-Koroška Bela, Zavodom za šport Jesenice in Planinskim društvom Jesenice organizirala že 9. tradicionalni po- hod na Vajnež, najvišji vrh v občini Jesenice. Udeležilo se ga e 373 pohodnikov, ki so se podali po označeni poti preko Medjega dola do planine Seča nad Belščico in naprej na Vaj- než. Na vrhu Vajneža je poteka kulturni program, po svečanosti pa je sledila vrnitev skozi Stamare, mimo potoka ja-vornik do Doma kurirjev v JavorniŠkem Rovtu, kjer so se po-hodniki okrepčali s toplo malico. Pohod je po mnenju organizatorjev odlično uspel, kajti spet so ga zaključili brez nesreče ali poškodbe. U. P. Sedež pokrajine Zgornja Gorenjska naj bo na Jesenicah Na zadnji predpočitniški seji občinskega sveta na Jesenicah so razpravljali tudi o predlogu za začetek postopka ustanovitve pokrajine Zgornja Gorenjska. Občinski svetniki so se seznanili s predlaganim sklepom vlade glede območja po* krajin in sklenili, da bodo, če bo ustanovljenih več kot osem pokrajin, predlagali ustanovitev pokrajine Zgornja Gorenjska. To naj bi sestavljale občine Kranjska Gora, Jesenice, Bled, Bohinj, Radovljica, Gorje in TrliČ. Občinski svetniki so zahtevali tudi dodatno strokovno utemeljitev za ustanovitev pokrajin, ekonomsko upravičenost, pristojnosti in finančne posledice za njihovo delovanje. Obenem so pooblastili župana Tomaža Toma Mencingerja, da v postopku pogajanj zagovarja argumente, da je sedež pokrajine Zgornja Gorenjska na Jesenicah.U. P. Počastitev dneva državnosti Ob dnevu državnosti je osrednja občinska proslava potekala v CledaliSČu Toneta Čufarja Jesenice, Žal je bila siabo obiskana, zbrali so se tisti, ki se navadno srečajo na vseh kulturnih prireditvah, morda celo kdo manj zaradi počitnic In dopustov. Slavnostni govornik, župan Tomaž Tom Mencinger je med drugim poudaril zgodovinski trenutek, izrekel zahvalo udeležencem boja za osamosvojitev Slovenije ter vse pozval na pohod na Vajnež in na srečanje oziroma proslavo pred platojem Karavanke. Za kulturni del proslave pa sta poskrbela dva pevska zbora, člana KD Svoboda Tone Ču-far, s stovensktm'i narodnimi in umetnimi pesmimi. Mešani pevski zbor Vox Carniolus z zborovodjem Michelejem josio in Ženski pevski zbor Milka Škoberneta z zborovodjem Markom Mulejem, J. P. VeČina stavb vrtcev }e dotrajanih Na junijski seji občinskega sveta so jeseniški občinski svetniki rned drugim poslušali predstavitev dejavnosti Vzgojno- varstvene organizacije Jesenice. Ravnateljica Zdenka Kovač je povedala, da je v tem šolskem letu vrtec obiskovalo 518 otrok, ki so bili razporejeni v trideset oddelkov v šestih enotah vrtca. Med problemi, s katerimi se soočajo v zavodu, je omenila predvsem pomanjkanje strokovnih delavcev, zlasti svetovalnih in zdravstveno-higienskih delavcev, opozorila pa je tudi na problem velikega števila bolniških odsotnosti zaposlenih. Kovačeva je tudi dejala, da razpoložljiva investicijska sredstva ne zadoščajo, saj je večina stavb vrtcev dotrajanih in bo nujna menjava streh, oken, vhodnih vrat, varnostne razsvetljave ter radiatorjev. Občinski svetniki so v razpravi med drugim predlagali, da bi WO zagotavljala tudi popoldansko in celo večerno ter nočno varstvo otrok ter varstvo prek vikendov- Kot je povedala Kovačeva, možnosti za to obstajajo, je pa vse odvisno od zanimanja staršev za tovrstno varstvo. U. P. GG mali oglasi 04/201 42 47, e-po§td: mdl)oglasi(i>g-gld$.sl www.gor^njskiglds.sf Odgovori na v vprašanja m Božeka Ronner Vprašanje IX. 82 svetnika Roberta Pesjaka: Občani prosijo za javno objavo dežurnih lekarn in zakaj se ne zahteva, da bi biJa kdaj dežurna tudi zasebna lekarna na Plavžu (Tavčarjeva 3/b Odgovor Oddelka za družbene dejavnosti in splošne zadeve: Problematiko dežurne službe lekarn na Jesenicah je občinski svet obravnaval Že v letu 2000. Takrat je na seji 25. maja 2000 sprejel sklep, da naj Gorenjske lekarne poskrbijo za uvedbo dežurne službe na območju občine Jesenice. Po usklajeval-nih sestankih s predstavniki .ekarniške zbornice Slovenije, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, OE Kranj, Gorenjskih lekarn in zasebne lekarne Lekarna Plavž se je 1, septembra 2001 pričelo izvajati dežurstvo za območje občine Jesenice v obliki stalne priprav« Ijenosti farmacevtov (zdravnik za nujno izdajo zdravila po telefonu pokliče dežurnega farmacevta). Dežurstvo so izvajale Gorenjske lekarne pel dni v tednu, Lekarna Plavž pa dva dni v tednu, od i. januarja 2002 pa Gorenjske lekarne štiri dni v tednu, Lekarna Plavž pa tri dni. Obe lekarni sta bili dolžni voditi evidenco o številu izdanih nujnih receptov po kraju bivanja pacientov, po dežurnih postajah ter po dežurnem zdravniku. Dne 10. januarja 2002 so se omenjeni predstavniki zno- va sestali. Ugotovili so. da je v Času uvedenega dežurstva od 1. septembra 2001 do lo- januarja 2002 zasebna lekarna Plavž beležila le en primer (iz občine Tolmin), Gorenjske lekarne pa nobe« nega. Ker so ocenili, da gre za sorazmerno kratko obdobje izvajanja dežurstva, so sprejeli sklep, da se dorečena oblika zagotavljanja dežurne lekarniške službe podaljša Se za tli mesece. Na ponovnem sestanku dne 10. aprila 2002 so ugotovili, da je bil zabeležen zopet samo en primer (tujec), tokrat v Gorenjski lekarni, Upoštevaje vse navedene ugotovitve ter dejstvo, da dežurstvo predstavlja stroSek za obe lekarni, so sprejeli sklep, da so tovrstno dežurstvo ukine. Ostaja pa Že ustaljeno dežurstvo Gorenjskih lekarn na Jesenicah ob nedeljah in praznikih od 9. do 17. ure ter ob sobotah redno obratovanje Gorenjske lekarne od 7. do 13. ure, lekarne Plavž pa od 8. do 12. ure. Ravno tako velja Še naprej pravilo pozitivne prakse: če zdravnik pred zapiralnim časom lekarn javi, da ni še pregledal vseh pacientov, lekarna podaljša čas poslovanja. Potrebo po eventualnem podaljšanju preveri lahko lekarna tudi sama. uveljavljajo v posamezni stanovanjski enoti. Odgovor Oddelka za okolje in prostor: Objekt, ki ga določa 4. člen Odloka o dodeljevanju finančnih spodbud investicijskim ukrepom za učinkovito rabo energije in izrabo obnovljivih virov energije v gospodinjstvih na območju Občine Jesenice, je določen kot stavba ali del stavbe, na katerem je bil izveden investicijski ukrep. Stavba je objekt z enim ali več prostori, v katere lahko človek vstopi in so namenjeni prebivanju. Tipi stavb pa so: hiša, blok, stolpnica. Če je bil torej investicijski ukrep zamenjave fasadnega stavbnega pohi* štva izveden na objektu -bloku, lahko po 14. členu odloka vlogo vloži upravnik objekta, ki ga pooblastijo etažni lastniki. Vprašanje svetnika Boruta Žlgona Zakaj stanovalci večstano- vanjskih hiš (blokov) ne morejo uveljavljati subvencije za zamenjavo stavbnega pohištva v skupnih prostorih. Etažni lastniki pa to lahko Pobuda svetnice Branke Do- beršek: V zvezi z odvozom kosovnih odpadkov se ji zdi, da je sedanji način odvoza boljši od prejšnjega. Daje pobudo» da naj podjetje JEKO-IN, d. o. o,, Jesenice kupone za odvoz kosovnih odpadkov pošlje tudi amaterskim društvom (kulturnim, gasilskim itd.) in tako tudi njim zagotovi odvoz kosovnih odpadkov. Odgovor JEKO-IN, d. o. o., Jesenice Kupone za odvoz odpadkov prejmejo plačniki storitev, katerih obračun storitve ravnanja z odpadki je po osebah. Kalkulacija cene na- mreč poleg odvoza komunalnih odpadkov vključuje tudi storitve odvoz kosovnih odpadkov, ločeno zbiranje odpadkov na ekoloških otokih in zbiranje nevarnih odpadkov iz gospodinjstev. Vse te storitve s mo kot javn a služba zbiranja komunalnih odpadkov dolžni izvajati v skladu z Odredbo o ravna* nju 2 ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Ur. L RS, št. 21/01 z dne Z}, marca 2001). Kalkulacija storitve odvoza odpadkov po kvadraturi - javni zavod in po volumnu - pogodbe s podjetji pa vključujejo samo odvoz komunalnih odpadkov. Ker je ustanovitelj amaterskih društev v večini primerov občina Jesenice, predlagamo, da v prihodnjem letu upoštevamo to pobudo in plačnikom storitve odvoz odpadkov • javni zavod emo dopisnice za odvoz kosovnih odpadkov v letu 2008. Za leto 2007 pa na s lahko pokličejo in se do-govorimo za to storitev. Če bo predlog sprejet, bomo javne zavode in društva obvestili o tem. Člani Odbora za urejanje prostora, varstvo okolja ter gospodarjenja s stavbnimi zemljišči pa s sedanjim načinom odvoza kosovnih odpadkov niso zado* voljni, zato so odgovornim na JEKO-lN-u naslovili pobudo, da se ponovno začne izvajati odvoz kosovnih odpadkov po starem, torej kot samostojno akcijo in ne po individualnih dogovorih s strankami. Dom veteranov v Radovljici Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Radovljica * Jesenice se je razveselilo novih prostorov Urša Peternel Na Ljubljanski cesti v Radovljici so pred dnevom državnosti slovesno odprli Dom veteranov zgornje Gorenjske. Članom Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Radovljica - Jesenice se je s tem izpolnila dolgoletna želja, v domu se bodo srečavali in obujali spomine na čase osamosvojitvene vojne, šolski mladini naj bi predstavljali takratne dogodke, prirejali izobraževanja in podobno. Kot je povedal predsednik združenja Janez Koselj, so z gradnjo začeli pred natanko enim letom, kar S2 prostovoljcev pa je opravilo več kot šest tisoč prostovoljnih ur dela. Celotna naložba bo vredna okrog 160 tisoč evrov. Slavnostni govornik na prireditvi je Igor Bavčar, prvi sekretar za notranje zadeve v samostojni jo le prenašajo na mlade rodove. Radovljiški župan Jan- Slovenijl, ki le poudaril, da ko S. StuŠek je veteranom dom veteranov ponazarja željo, da izročila in vrednote ve-teranstva, ki so jih kovali v času osamosvojitve, ohranja- podaril puško iz časov JLA, grb občine, radovljiško zastavo, v prehodno last pa kovan spominski tolar. Na sloves- nosti so dani združenja tudi povedali, da so posneli eno-umi dokumentarni film, ki prikazuje dogodke iz časov agresije na Slovenije od Kranja do Rateč. Jeseniške novice, petek, 20. junija 2007 3 Občinske novice Obisk Jesenic raste Zloženka Vodeni in samostojni izleti po Občini Jesenice je že dala sadove, saj se je na izlete podalo že veliko obiskovalcev. Lejla Konjič, TIC Leios je Turistično informacijski center v prvih Šestih mesecih obiskalo 413 obiskovalcev, kar je za 18 odstotkov več kot lani. Obiskovalce so predvsem zanimale informacije o nastanitvah, tudi na Jesenicah, a ker v mestu tovrstne ponudbe žal ni, smo turiste preusmerjali v bližnja turistična središča. Iskali so različne informacije o pfireditvah, o drugih krajih po Sloveniji ter s seboj vzeli promocijski mate» rial mesta in drugih krajev. Pri promocijskem materialu gre seveda omeniti letošnje pridobitve, in sicer izletniško karto Kolesarski izleti po občini Jesenice, ki je izšJa v štirih jezikih, ter Info karto mesta Jesenice, kjer so objavljeni zemljevidi tako mesta kot okoliških krajev z glavnimi ulicami ter cestami/ Povpraševanje po kolesarskih izletih je veliko, saj je bilo zanimanje za izletni- je. Obe karti je pripravil Ra-gor v sodelovanju z Občino Jesenice- Lanska pridobitev zloženke Vodeni in samostojni izleti po Občini Jesenice je letos obrodila sadove, saj smo jo predstavili vsem osnovnim m sr im po šjco karto presenetljivo dobro. Še vedno jo lahko obiskovalci dobijo v turistični pisarni, prav tako je na v na spletni strani www.Je-senice-tourism.net, kjer so vse ftiri ture tudi opisane. Zelo dobrodošla je tudi info karta, saj je brezplačna in so je predvsem tuji turisti zelo veseli, saj so prikazane najpomembnejše kulturne in naravne znamenitosti mesta ter druge informacije, ki jih obiskovalec Jesenic potrebu- ni ji, vsem turističnim ter upokojenskim društvom, ki so se prvič letos odzvali v lepem Številu. TIC Jesenice je v sodelovanju s Turističnim društvom Golica tei drugimi izvajalci pripeljal 247 upokojencev iz štirih upokch jenskih društev po Sloveniji- Vsa društva so si izbrala izlet Narcisne poljane; 82 dijakov Tehniškega šolskega centra Kranj pa si je ogleda-tri gorenjske elektrarne po programu Stoletje gorenjskih elektrarn. Vsi obiskovalci so bili navdušeni in upamo, da bo prihodnje leto še več skupin in posameznikov. ki se bodo odločih za Letos smo v TIC-u pričeli prodajati vozovnice za,muzejski vlak, kjer sodelujemo z agencijo Europcar iz Ljubljane. Vsi, ki bi želeli doživeti vožnjo s parno lokomotivo, vabljeni v našo pisarno, kjer so na voljo brošure s programi- Vozovnice je treba vnaprej kupiti in rezervirati, saj je zanimanje za vožnjo veliko in so nekatere vožnje že razprodane. Ob tej priložnosti je v izložbenem ena tudi raz- stava na lemo vožnje z muzejskim vlakom po Bohinjski progi, ki je lani praznovala stoletnico, in vse informacije o cenah vozovnic in različnih programih. Turistična sezona se je pričela in upamo, da bo letos še boljša od lanske. V mesecu juliju in avgustu bo turistična pisarna na Cesti maršala Tita 18 odprta po poletnem umiku, in sicer od ponedeljka do petka od 8. do 20. ure voden ali samostojen izlet ter ob sobotah od 9. do 18. po Jesenicah in okolici, ure. Zaupaj svoji osebni moči Vera Pintar je občinska svetnica na listi Socialnih demokratov. Kot pravi, je kljub težkim trenutkom, ki jih ji je prineslo življenje, ostala veder In prijazen človek. Urša Pftbrnel Kratka osebna predstavitev: datum Ü1 kraj rojstva, sUn, števiJo otrok» kaj ste po izobrazbi, kje ste zaposleni... "Rodila sem se 3. marca 1949 na Dovjem. Osnovno Šolo sem obiskovala na Jeseru-cah, pedagoško gimnazijo v Ljubljani in diplomirala na Višji Soli za socialne delavce. Sem vdova, mati hčere in v veliko zadovoljstvo tudi stara mati vnukinje." Želim si, da bi Obäna Jeseni* ce poslala... "... zanimiva za vlagatelje, ki bi pripomogli k dm večjemu razvoju in večjim možnostim za zaposlitev mladih. Občina ima že zaradi geostiateškega položaja velike možnosti, tieba je ustvarjati razmere, ki bodo v večji meri omogočili razvoj." Katere dJje boste zasledovali kot občinska svetnka? "Cilji, ki .izhajajo iz knjižice Smeri razvoja občine Jesenice in so bÜi sprejeti konec leta 200}, se uresničujejo, vendar je Se dosti projektov, ki jih je treba zaključiti, veliko pa je takih, ki jih je treba šele začeti. Tem dJjem je treba slediti in letno preverjati, kaj od tega je bilo narejeno, kaj pa je tieba novelirati." "Delavnost, strpnost in zaupanje v ljudi, pravičnost in solidarnost in odgovornost." Najljubši hobi oziroma preživljanje pros lega časa "Prosti čas preživljam v krogu tistih, ki jih imam rada. Sprehodi in planinarjenje sta najljubši rekreativni dejavnosti. Spoznavanje tujih krajev, običajev in ljudi pa strast. Zelo rada obiščem koncertne in gledališke predstave doma in na tujem." Zadnja prebrana knjiga "Zadnja knjiga, ki sem jo prebrala, nosi naslov Rajska vrata, ki jo je napisala naša občanka Magdalena Cun-drič." nostnem svetu sploh ima- mo. ife Najljubši kraj za dopust "Nisem Človek, ki bi vsako leto oz. svoj dopust preživljala v istem kraju. Rada spoznavam vedno nove kraje oz. države." Na kaj sle v življenju najbolj ponosni ? "lOjub vsem težkim trenutkom, ki mi jih je prineslo v življenje, sem ostala veder in prijazen Človek. Ponosna sem na to, da lahko vsakemu Človeku pogledam naravnost v oči, ne da bi mi bilo nelagodno." Katere svoje tri osebnostne Življenjsko vodilo ali moto lastnosti bi izpostavili (pozi dvne ali negativne)? "Zaupaj svoji osebni moči. To je vse, kar v tem skriv- VpraŠanje o aktualnem dogajanju: ker že vrslo let delate na področju kultur«», m^ zanima, kako bi na lestvici od 1 do 10 ocenili kulturno raven Jeseničank in Jeseničanov? Na kratko prosim poja.snite svojo oceno. "Kulturna raven |eseničanov in Jeseničank na lestvid od i do 10 se uvršča na sredino. Imamo zelo razvejano ljubiteljsko kulturo, ki v slovenskem merilu sega v sam vrh po kvaliteti in imamo dobro razvito institucionalno kultu-TO. Za obe veji primanjkuje denarja, Id bi ga nujno potrebovali za razvoj posameznih dejavnosti. Zelo žgoč je problem pri vključevanju mladih v kulturno življenje na Jesenicah, Verjetno je eden izmed vzrokov tudi v vzgojno izobraževalnih zavodih, kjer praktično kulturnih društev o?.. «;lc\jpin Tli vpč, Problemi se kažejo pri prevzemanju odgovornosti za društva, zaradi vse boj zapletenih birokratskih poti. Res je» da turna politika zanemarja društva in daje absolutno prednost državnim in profitno naravnanim kidturnim mstitucijam. Dcit^ za nejn-stitucionalno kulturo se iz leta v leto zmanjšuje, tudi zaradi vse večjega števila organiziranih kulturnih skupin. Upati je, da se bo kulturna politika spremenila v smeri prevrednotenja z bistveno višjim deležem v javnih sredstvih za kulturo." GG mali oglasi 04/201 42 47, ^po§ta: madoglasl^g-glas.si www.qorenjskiglds.sl optika Berce ž K OKULISTICNA AMBUU^NTA BERCE JESENICE LESCE NOVA KOLEKCIJA SONČNIH OČAL tel.; 04 831 s9 94 L£SC£. Železnishs cedla 7 191: 04 s89 24 16 JESENICE. C. Uar^Trta 50 NAJMANJ KAR SI ZASLUŽHE IN NAJVEČ KAR LAHKO DOBHE PA&CO d. 0.0. Ulica Heroja Verdnika A270 3ESEKICE teL: 04/S861-&8Q« e-poha: pa-co(SsS.net Okna, vrata in rimski vrtovi □HNSTRAl ^ jeseniške novice Gorenjski Glas noviCf C^eA^ikep (lAia IZDÄJATEg Ccr^rrJ^bl giis. d. d o . Krsnj, Zors^va >14Ö0C Xrin) ODCOVOHN A u R(0 Ni CA Manj J Volfjak STROKOVNA SODELAVKA Betf ni Röontr. s^Sce.si ÜffEDN^CA Urid GSUi CKi/STO Uff (DNiSlCt ODPOR: ftotfrra fionner, NitaSa Hjre|. Jo22 Va^ Cver^ £rmaf>, UH» PtU^rve OBCI KOVNA ZASNOVA jeriiej Stritar. TtKiM tehniCni urednik Hajnik FOTOCMFHA Vm OoM. Cor^^d Kavčif voo|A OCUSNCCA tttttnja Mateja Žvižaj pi^cm bnicev r>e h^cr^r^fTC* DoKka pn&pevk» za objavo ali /ubriko Pl^iri^ bralm »rr« ob^^cati r>3jv*£ tn Vi^i i/iđMv i presledki m rve sm« bili daljti od ene tic^anc ^irnoi (gr/nuti A4. ne^jce (i i^irmAi II C^m^i^i glii U $8. ki \e >7tU 79 ^007 (ftrrMUe p^u p^Mm g^iiij A ^tćfilKi^ « v OMn ilUe Itjrit^ö frll^bceif«' PMu s^v^grd a o., Mirib« COfitl^^SKI CIAS )t rtgi^tfll^n* bJfDvni le ifiimk^ p^ ll pn Ur^ fiS 99 U|i«ii M (M^ln pA'^i tfuüiQi 1 NiM priloga Wcji IMe^is (f^ul Mvd^ M l«kilhih Sn. d d. yubljM^ 4) 4I ii^« ijt tUft /190 SiT, Iflfu nvotm^iTMloi tuX / )c ^T. Ceiy v ia pc iMf^^^t 1 tuft i« t]^, ^ it^n pUĆnib I^IJQ % ^rlhl pc^vt^ lel/M % pop^i^ v cm vr^Mh MV pc I.) %i tt upo^rrj od It^e MCN^Ikv vel^ Ai^l^^nj^fl / po r^niKf Mftll^ irti^t^ Ifil« okliČe' jo na telefonsko številko 041/224-227 (Aleš). Na letošnjih štirih tekmah Zlate lige Gorenjske so jeseniški atleti med boljšimi udeleženci Vadba za vse generacije Janko Rabič TVD Partizan lavomik-Ko* roška Bela vsako leto s Športno vadbo in drugimi rekreativnimi dejavnostmi pomembno vpKva h krepitvi zdravja in dobrega počutja ljudi v krajevni skupnosti. Pohvalno je, da športno vadbo začenjajo že pri predšolskih in Solsküi otrom. Zavzeli so se tudi, da se rešijo dolgoletni problemi glede društven^ doma. Sedaj je še vedno v lasti Športne unije Slovenije, nagibajo pa se k možnosti. da ga prevzame obdru Jesenice- Na obäiem zboru so za nov enoletni mandat izvolili dosedanjega predsednika Petra Papiča, za podpredsednika pa Vojka Otoviča. Izvolili so tudi novo komisijo za telesno vzgojo in športno rekreadjo. Vodil jo bo Ivo Borštnik, sldie-la pa bo predvsem za širitev dejavnosti med krajani. Eden od sklepov občnega zbora je bil ponovno izboljšanje sodelovanja s sv^m krajevne skupnosti Slovenski Javomik-KoroŠka Bela. OPIIKA MESEC OČESNA AMBULANTA Titova 31, Jesenice, tel.: 04/5832-663 VARMIK - ADO www.COReNJSKfCLAS.si ____ izdeiava In mcmtaža . -.C 041335 864 P VC in ALU O KM A - VRATA BALMCMSKS O6IMJE nwsiu vmovi KOVANE ^UKtmASm DOVUC iWlrflB#2tua .tate n^ei MKMf Na kateri strani ste? Passat in Possat VarianK UbnAs y»>ffMN. If»vnicu)rvi S. MOQ \rfuMtvv4 StUPtw p«nb» - Ul J/ICC Ijn e/*WU«Cn< 136-9« g/km PVC OKNA, VRATA, ROLETE IN ŽALUZUE NOVO, NOVO - n>Q2no6t nakupe eleoientov m sa/novoradnje ^ JESENtCE. 04/566 33 70 . , GSM: OđO/2Q1 488 KRANJ. Savska C. 34 04/236 61 60 - za novogradnje ^^^ - zamenjava starih oken wvw.oknamba.si ^ ^ ' P001JSTI66 NCSESTev&jo» X 8 Jeseniške novice, petek, 20. junija 2007 Nasvet Policist Roland Braiič Mobilno Kako mladi uporabljajo mobilne telefone in problemi v zvezi s tem. 2a mlade ni najpomembnejša funkcija mobilnega telefona telefoniranje, temveč pošiljanje SMS-sporoČil, Prav tako je vedno bolj pri« ljubljeno tudi ustvarjanje slik in njihovo pošiljanje. Ravno zaradi različnih funkcij, ki jih omogočajo mobil-niki, pa so za rnladc problematični nasilni in pornografski prizori s spleta, saj mladi lahko s spleta prenesejo različne pornografske slike, ki jih med seboj izmenjujejo. Ne izmenjujejo si le filmov 2 Interneta, temveč tudi realne prizore nasilja, npr. mladi pretepajo svojega sošolca in takšen prizor posnamejo z mobilnikom. Problematično je tudi mo- bilno nadlegovanje, ,ko mladi žalijo vrstnike z SMS-sporočili in klici ter s tem kršijo njihove osebne pravi-ce, npr. mladi posnamejo prizor z vlogo prijatelja, ga o tem ne obvestijo In vsebino razpošljejo. Kako laliko to preprečimo? Otroci naj nikoli ne odgovarjajo na zlonamerno bese- prijateljem, Poskrbite za to, da bodo otroci vedeli, da je uporaba fotoaparata na mo-bilniku na nekaterih javnih mestih lahko prepovedana, npr. v športnih dvoranah, klnii, gledališču ... Prav tako je v nekaterih primerih prepovedano fotografiranje oseb brez njihove privolitve, saj je posledica javne objave ali razširjanja zasebnih fotografij lahko tudi odškodnin- Če otrok še ne dojame finančnega stroška, mu ska tožba ali kazenski pre- to razložite z njemu znanimi predmeti, da si bo dilo oziroma klic. Ne odgovarjajo naj na zgrešene ce, če ne poznajo številke klicatelja. Otroke naučite, naj shranijo zlonamerne slike ali besedila, saj to lahko predstavlja pomemben dokaz ob prijavi policiji. Številko mobilnega telefona naj otroci posredujejo ie družinskim Članom in bližnjim lažje predstavljal, kaj mu hočete povedati. Dogovorite se za določeno število SMS-sporočil, ki jih otrok lahko pošlje na teden. Ena od možnosti za omejevanje porabe je predplačniški sistem. gon. Uporaba mobilnega telefona med mladimi je povezana tudi z visokimi stroški porabe, kaj storiti? Če otrok Še ne dojame finančnega stroška, mu to razložite z njemu znanimi predmeti, da si bo lažje predstavljal, kaj mu hočete povedati. Dogovorite se za določeno število SMS-sporoČil, ki jih otrok lahko pošlje na teden. Ena od možnosti za omejevanje porabe je predplačni-Ski sistem. Otroci naj se izogibajo mobilnim melodijam ali logotipom, te številke lahko tudi zaklenete, vendar je na prvem mestu pogovor 2 otrokom. Pošiljanja na posebne SMS-številke naj bo Čim manj, ker otroka lahko zavedejo, so dražje kot navadno SMS-sporočilo. Pozanimajte se, pri katerem ponudniku so prijatelji vašega otroka, tudi klicanje v istem omrežju bo prineslo nižji znesek na računu. Mag. Karmin Klobasa Sončna očala so vzeta iz šestdesetih in so ogromna. Ponudba je dovolj široka, od oglatih do ovalnih oblik, od plastičnih do kovinskih okvirjev. Vsekakor pa priporočam takšna s kakovostnimi stekli in s podpisom oblikovalca, kar pomeni, da boste zanje morali odšteti vsaj 150 evrov. Železno pravilo: IZBERITE TAKŠNA SONČNA OČALA, KI NAJBOLJE PRISTAJAJO OBUKI VAŠEGA OBRAZA. Kakšna ocala boste izbrali le seveda vaša stvar. A nikar ne tarnajte, če vas bo pri C6r>eisih sončnih očalih, morda tistih s prve stojnice, bolela glava. /it v/ KVADfUTEN A ^ Ovalen obraz le ic^eaien ooraz m mu pristajajo vse oblike očal Kvadratno obliKo obraza moramo 5 primernimi očali zm^č^. Zato bodo okrogle In ovalne Ifnije očal nsuprimemejše. Izberete pa lahKo tudi obliKo melu lička. feseniške novice, petek, 29. junija 2007 9 Razpisi y obvestila OBĆiNA JESENICE OBĆiNA JESENICE Na podlagi 44. čler>a Uredbe o pridobivanju, razpolaganju In upravljanju s stvarnim premoženjem drlave in občin {Uradni list RS, št. 12/03 In &pr) in sklepa Občinskega sveta Ot>ölne Jesenice z dne 21. junija 2007, ter sMepa Strokovne komisije za čzvedbo postopkov prodaje stanovanj, ki so v lasti občine Jesenice, z dne 25. m^ 2007. objavlja Strokovna komisije za izvedbo postopka prodaje stanovanj, k} so v lasti Občine Jesenice, naslednjo: STBOKOVNA KOMISUA ZA IZVEDBO POSTOPKOV RAZPO lj«WSANJ A Z NEPREMIČNIM PREMOŽENJEM V LASTI OBČINE JESENICE Datum: 22. junija 2007 Štev>lka: 3502-3/2007 JAVNO PONUDBO ZA PRODAJO STVARNEGA PREMOŽENJA V LASTI OBČINE JESENICE 1. Predmet prodaje so: 1. Stanovanje st. 3 v skupni izmeri 48.61 kv. m v stanovanjski hiši Hrusica 4d, Hrušica. Izklicna cena znaša 16.950,00 EUR. Najemnik stanovanja in^ predkupno pravico. 2. Stanovanje st. 1 v skupni izmeri 61,42 kv. m v stanovanjski hi^ PotolQ 3b, Žirovnica. IzMIcna cena zr>aša 35.600,00 EUR. Nalemnik stanovanja Ima predkupno pravk^o. 3. Stanovsmie št. 1 v skupni izmeri 51,21 Kv. m v stanovanjski hiši Log Ivana Krivca 17» Jesenice. Izklicna cena znaša 19.600.00 EÜR. Najemnik stanovanja ima predkupno pravico. 4. Stanovanje št. 2 v skupni izmeri 61.40 kv. m v stanovanjski hiši Cesta železanev 18, Jesenice. Izklicna cena znaša 17.100,00 EUR. Solastnik hiše Ima predkupno pravico. 5. Stanovanje št. 2 v skupni izmeri 29,70 kv. m v stanovanjski hiši Cesta Borisa Kidriča 10, Jesenice. Izklicna cena znaša 12.250,00 EUR. Najemnik stanovanja ima predkupno pravico. 6. Stanovanje št. 7 v skupni izmeri 35,57 kv. m v stanovanjski hiši Cesta Borisa Kk^riča 10, Jesenice. Izklicna cena znaša 13.300,00 EUR. 7. Stanovanje št. 8 v skupni izmeri 54,30 kv. m v stanovanjski hiši Cesta.Bonsa Kidriča 10, Jesenice. lzkiicr\a cena znaša 19.980.00 EUR, Najemnik stanovanja ima predkupno pravico. 8. Stanovanje št. 104 v skupni izmer) 39,28 kv. m v stanovanjski hiši Cesta Borisa Kidriča 35, Jesenice. Izklicr^ cena znaša 13.900,00 EUR. Najemnik stanovanja ima predkupno pravtco. 2. Podatki o nepremiönmi: Nepremičnine, ki so predmet jawie ponudbe, so last Občine Jesenice. Najemniki pi^met-nih stanovanj imajo predkupno pravico. Etažna lastnina za rtavedene nepremičnine še ni urejena in jo urejajo kupci sami; 3. Pogoji za udeležbo na razpisu: V postopku lahko sodelujejo pravne in fizične osebe, ki bodo prevzela pripravljeno razc^o dokumentacijo. Ponudniki naj predložijo svoje ponudbe v zaprti kuverK z oznako 'NE ODPIRAJ • PONUDBA ZA ODKUP NEPREMIČNINE • STANOVANJA (Z NAVEDBO NASLOVA IN ŠTEVILKE STANOVANJA)* na vložišče Občine Jesenice ali pnponDčeno po pošti na naslov: Občina Jesenice! Cesta žeieza/jev 6, Jesenice. Na zaprti kuverti naj ponudniki navedejo tudi ime, točen naslov, telefonsko številko ter e-r^lov pošiljatelja. Ponudniki, ki želijo sodelovati v javni ponudbi, so pred vloztvijo ponudbe dolžni poktžiti varščino kot garancijo za resnost ponudbe. Varščina znaša 10 % (deset odstotkov) od izhodiščne cene za nepremičnino, za katero kandidira ponudnik. \^ščino so dolžni ponudnik vir* mansko vplačati na podračun EZR Občine Jesenice, odprt pri Banki Slovenije, št.: 01241-0100007593, sklic 18 75400-2001004-03524307 s pnpisom \arščina za nakup stanovanja (z navedbo stanovanja)*. Plačana vaiščina bo izbranemu ponudniku vračunana v ceno, neuspelim ponudnikom pa bo varščina vrnjena v roku 15 dni od dneva odpiranja ponudb. 4. Potek razpisa: Dokazila, kj jih mora vsebovaö ponudba, specmčni podatki o stanovanju In številka stanovanja, ki je predmet >3vne ponudbe, ter posebni pogoji In zahteve, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki, kakor tudi merila za izvedbo javne ponudbe, so razvidni ć razpisna dokumentacije. Razpisno dokumentacijo interesent) prevzamejo na Občini Jesenice, na Oddelku za okolje in prostor pisarna št. PIO. vsak delovni dan, od dne objave javne ponudbe daJje. Rok za odda^ ponudb je sreda, t avgu« 2007 (pr^ avgust dva tisoč sedem), do 12. {dv«ma}-ste) ure. O dokončni izbiri najugodnejšega ponudnika b^o' ponudnik) ot^v^ščeni v rotaj 60 dni od poteka roka za oddajo ponudb. Do tega datuma so kupci vezani na svojo ponudbo. Nepopolne ponudbe in ponudba, ki bodo prispele po 1. avgustu 2007, ne bodo upoštevane. Občina Jesenice si pridržuje prsvico« da v postopku Javne ponudbe ne izbere nobene izmed prispelih ponudb ožinama da začeti postopek kadarkoli do sklenitve pravnega posla ustavi. Vsa dodatna pojasnila mteresenti dobijo na Občini Jesenice. Cesta železar^ 8, Jesenice, Oddelek za okolie in prostor, Marija Lah, tel. 04/5869 304. Na podlagi 45. čfena Uredbe o pridobivanju, razp^ganju in uprävlj^'u s stvarnim premoženjem dfzave In občin (Uradni list RS, št. 12/03 in spr.) ter na podlagi skJepa Občinskega sveta Občine Jesenice z dne 21. junija 2007 objavlja Stnakovna komisija za izvedbe postopkov razpolaganja z r>epremičnim premoženjem v tasti Občir>e Jesenice nastednjl POZIV ZA JAVNO ZBIRANJE PONUDB ZA PRODAJO ZEMLJIŠČ 1 2 3 4 5. 6 Predmet prodaje sta stavbni zemlj^i, po Razpisni dokumentaciji, v lasti Občina Jesenice: pare. št: 185/4, v Izmeri 22,54 kv. m, In pare. št 185/7 k. o. Hnišlca, v Izmeri 335 kv. m. Izhodiščfla cena za obe zemljišči je določena na kv. m In znaša 27 EUR, skupaj tako 69.903,00 EUR. Cena ne vključuje DDV (20 %), ki ga plača kupec. Kupec nosi tudi vse dnige stroške pravnega posta. Zemijlšči sta naprodaj kot celota ali vsako zemljišče posebej. V postopku lahko sodelujejo pravne osebe in samostojni podjetniki s sedežem v Republiki Sloveniji ter fizične osebe, ki so državljani EU. V postopku lahko sodelujejo samo osebe, kf bodo prevzele pripravljeno razpisno dokumentacijo. Ponudnik naj predložijo svoje ponudbe vzaprti kuverti z oznako *NE OOPIRAJ - PONUDBA ZA ODKUP ZEMLJIŠČ', In sicer na vtožišče Občine Jesenice ali priporočeno po pošti na naslov; Občina Jesenice, Ce^ žefezarjev 6, 4270 Jesenice. Na zaprti kuverti naj ponudnikj navedejo tudi ime, točen naslov ter e-naslov poši^atelja. Ponudniki, kiželijo sodelovati v javnem zbiranju ponudb, so dolžni najkasrteje en dan pred iztekom roka za vtozitev ponudbe položiti varščino kot garancijo za resnostponudbe. Veščina znaša 10 % od izhodiščne cene za posamezno zemljišče ali obe skupaj, gtede na to za katero ali katera zemljišča ponudnik d^e ponudbo. Varščino so dolžni ponudniki virmansko s^ilačati na podračun EZR Občine Jesenice, odprt pri Banki Slovenije št.: 01241-0100007593, sklk: 18 75400-7221002-35020307 s pripisom Varščina za javno zbira-nje ponudb*. Račana varščina bo izbranemu ponudniku vračunana v ceno. neczbranrm ponudnikom pa bo vrnjena brez obresti v roku 30 dni od dneva odpiranja ponudb. Dokazila, kijih mera vsebovati ponudba, posebni pogoji in zahteve, kijih morajo izpolnje" vati ponudniki, kakor tudi merila za izbiro najugodnejše ponudbe ter specifični podatid o zemljiščih, ki so predmet javnega zbiranja ponudb, so razvidni s razpisne dokumentacije. Razpisno dokumentaciio Interesenti prevzamejo na Občini Jesenice, Sprejemna pisarna, vsak delovni dan. fn sicer od dneva objave javnega razpisa dalje. Rok za zbiranje ponudb: Zadnji dan za oddajo ponudb Je 16. julij 2007.0 dotončni izbiri najugodnejšega ponudnika bodo ponudniki obveščeni v roku 30 dni od dneva odpiranja ponudb. . s 0t>čina Jesenice si pridržuje pravno, da v postopku javnega razpisa ne izbere nobene izmed phspelth ponudb oziroma da začeti postopek ustavi kadarVolt do sklenitve pravnega posla. Vsa dodatna pojasnila zainteresirani ponudniki dobijo na 0t>čini Jesenice. Cesta železaijdv 6, Jesenice. Odde^k za okolje In prostor, tel. 04/58-69-280. Namestnica predsednika strokovne komisije Bri g ita Džamastagič Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo RadovljleaOesenlce Policijsko veteransko društvo 'Sever* Gorenjeke Občina Jesenice vabijo na srečanje [ v počastitev 16. obletnice odhoda JLA iz Gornjesavske doline, 16. obletnice osamosvojitvene vojne in razglasitve državnosti v petek, 29. junija 2007» ob 16. url na mejnem platoju Karavanke na Hrušicl. Slavnostni govornik bo župan otkine Jesenice Tomaž Tom Mencinger A * V kulturnem programu bodo nastopili: Pihalni orkester Jesenice-Kranjska Gora, Mešar;a vokalna skupina Nagelj s Hnjšice in veteranski pevski zbor OZ WS Rados^jica-Jesenice Predsednik OZ W RadovijicaOesenice J/^E2 KOSEU Predsednik PVD "Sever* Gorenjske STANISLAV FICKO Župan ot>6ine Jesenice TOMAŽ TOM MENDNGER Namestnica predsednika strokovne komisije: Brig rta Džamastagič Po uradnem delu bo sledilo druženje, kjer bomo ob enolončnici in pijači poklepetali o dogodkih v letu 1991. 10 jeseniške novice» petek, 29. jimija 2007 Razpisi y obvestila Na podlagi 10. člena Odloka o dodeljevanju finančnih spodbud investicijskim ukrepom za učinkovrto rabo energije in izrabo obnovljivih virov energije v gospodinjstvih na območju Občine Jesenice (Ur list RS» št. 70/05) in sklepa 7. redne seje Odbora za stanovanjske zadeve in komunalno infrastrukturo ter energetiko z dne 13. junija 2007 Občina Jesenice objavlja Hrup na prireditvah - obvestilo za javnost C ž tj UJ v JAVNI RAZPIS za dodelitev finančnih spodbud 2a izvedbo investiciiskih ukrepov: sistem razdeljevanja in obračunavanja stroškov za toploto ter vgradnja termostatskih ventilov in tiidraviično uravnoteženje ogrevalnega sistema v obstoječih večstanovanjskih stavbah na območju Občine Jesenice 1. Naziv in sedež dodeljevalca flnančnfh epodbud 4 Občir\a Jesenice, Oddelek za oKoUe in prostor, Cesta žele-zarjev 6. 4270 Jesenice, tel. 04/5869-221. faks 04/5869- 213, e-pošta: katanna.koblar<^jesenice.si. 2. Predmet Javnega razpisa Občina Jesenice razpisuje dodelitev finančnih spodbud investicijskim ukrepom za učinkovito rabo energije in izrabo obnovljfvifi virov energije v gospodinjstvih na območju Občine Jesenice. Predmet javnega razpisa je finančno spodbujanje učinkovite rabe energije v obstoječih vecstanovanjskth stavban. Rnanone spodbude so namenjene upravičencem, ki so izvedli enega ali već investici^kih ukrepov: A) sistem razdeljevanja in obračunavanja stroškov B) za toploto, vgradnja termostatskih ventilov, C) hidravlično uravnoteženje ogrevalnega sistema 3. SploinI pogoji Oo finančne spodbude so upravičene fizične osebe, ki so etažni lastniki stanovanj in poslovnih prostorov v večstano-vanjski stavbi na območju Občine Jesenice. Pravne osebe, ki so lastniki stanovanjskih in poslovnih prostorov, niso upravičene do finančne spodbude, čeprav so udeleženi v investiciji, glede na svoj solastniški deJež. Vlogo na razpis vloži upravnik, ki upravlja stavbo v skladu s 1. odstavkom 48. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, d. 69/03), lahko pa tudi individualni lastnik većstanovanjske stavbe eus$rezno dopolnjena, bo organ vlogo s sklepom zavrgel. Dopolnitev vloge je možna le enkxat. Če upravičenec pomanjkljivosti odpravi v roKu, se šteje, da je vloga popofna od dneva prejema dopolnitve vloge. Vgrajeni materiali in/ali izvedeni investicijski ukrepi morajo dosegati zahtevane tehnične kriterije, kj so podrobneje določeni v Navodilu za izpolnitev vloge in določitev tehničnih krtte-ri)ev, kf je sestavni del razpisne dokumentacije tega javnega razpisa. Vložena dokumentaciia, ki je priloga vfoge. se upravičencu ali vlagateljem ne vrača. Postopek vodi in o njem odloča na prvi stopnji prietojni organ občinske uprave, ki odtoča o dodelitvi finančne spodbude z odločbo, zoper Katero je dovoljena pritožba. O pritožbi odloča župan. Odločitev župana je dokončna. 4. Merila oziroma kriteriji Menla oz/roma kntenjl za dodelitev finančnih spodbud za posamezne investicijske ukrepe so sledeči: A) za sistem razdeljevanja in obračunavanja stroškov za toploto: celotna frnančna spodbuda se določi na osnovi vrednosti 8 £UR za vsak vg'rajen delilnik na ogrevak) (v primeru razdeljevanja z merilniki toplote največ 40 EUR na stanovanje). Kljub temu cek^tna finančna spodbuda ne more presegati 30 % vrednosti, izkazane z računi o izvedbi invests .die v skladu z razpisom; B) za vgradnjo termostatskih ventilov: za vgradnjo tennostatskih ventilov v vrednosti 20 EUR na ogrevalo, vendar ne več kot 30 % vrednosti, izkazane z računi o izvedbi investicije v skladu 5 projektno dokumentacijo : C) za hidravlično uravnoteženje ogrevalnega sistema: za izdelavo proj^ctne dokumentacije v znesku, dobljenem s seštevkom vrednosti 1 EUR na ogrevalo in 5 EUR na dvi^i vod ogrevalnega sistema, vendar ne več kot 50 % računa za izdelavo projekte dokumentacije. Kjer so invest^rji fizične in pravne osebe in investicij kumentac^i vioge ni podana za vsakega posebej, se frr spodbuda dodeli na osnovi solastniških deležev stavbe oadsio fizičnim osebam. 5. Okvirna višina razpoložljivih finančnih sredstev Za finančne spodbude v obtiki nepovratnih sredstev so na podprogramu 12069001 Spodbujanje rabe obnovIjMh vifov energije, proračunski postavki 9010 Energetska sanacija Proračuna občine Jesenice za leto 2007 bi^a namenjena sredstva v višini 83.458,00 evrov. Za Javni razpis za dodelitev finančnih spodbud za izvedbo investicijskih ukrepov: sistem razdeijevanja in obračunavanja stroškov za toploto ter vgradnja termostatskih ventilov in hidravlično uravnoteženje ogrevalnega sistema v obstoječih večstanovanjskih stavbah na območju Občine Jesenice se okVimo namenja preosta^ nek sredstev, tj.: 30,000,00 evrov. 6. Rok za predložitev vloge Rok za predložitev vloge je 20. julij 2007. izpolnjen obrazec vloge in zahtevana dokazila se oddajo na Ot)čini Jesenice v Sprejemno informativni pisarni - osebno ali priporočeno po posti na naslov Občina Jesenice, Oddelek za okolje in prostor, Cesta železarjev 4270 Jesenice v času od 2.' julija 2007 do vWjučno 20. judja 2007. Nepravočasne vloge se ne bodo upoštevale ter bodo s sklepom zavržene. 7. Kraj in 6as, kjer zainteresirani dobijo razpisno dokumentacijo Razpisno dokumentacijo lahko interesenti dvignejo v Sprejemno inforrnativni pisarni, Ceeta žetezariev 6. 4270 Jesenice v času uradnih ur, pn^ti plačilu stroškov kopiranja ali na spletnih straneh Občine Jesenice http://wwvi/.jesenice.si, v rubriki Razpisi. 8. Dodatne informacije Vse dodatne informacije so na razpolago na Občini Jesenice, Oddelek za okolje in prostor, pri Katarini Koblar, te K: 04/58-69-221, e-pošta: katari na. koblarSjesenice. si. Številka: 380-183/2007 Datum: 13. junij 2007 Nova vladr\a Uredba o f^ačlnu uporabe zvočnih naprav, ki na shodih in prireditvah povzročajo hrup (Ur list RS št. 118 /2005, v nadaljevanju Uredba), je prinesla kar neka] novosti za organizatorie priredlev. Določbe te uredbe se uporabljajo pri uporabi zvočnih naprav na shodu ali prireditvi, ki poteka oz. se izvaja na prostem, v odprtem prostoru stavbe ali na odprti ali nepokriti površini objekta oz. stavbe, razen, kadar gre za shod ali prireditev v objektu za športne ali druge javne prireditve, za katerega je bilo v skladu s predpisi s področja varstva okolja, ki urejajo hrup v okolju, izdano okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje. <2. člen Uredt^e) Prireditelji so dolžni pri pristojnem občinskem organu (Oddelek za okolje in prostor Občfne Jesenice) vložrti vlogo za izdajo dovoljenja za prekomemo obremenitev okolja s hrupom, vsaj 30 dni pred prireditvijo, skupaj s poročilom o emisiji hrupa v okolje. Slednje lahko izdela oseba, ki je v skladu s predpisi s področja varstva okolja, ki urejajo hrup v okolju, pridobila pooblastilo za izvajanje obratovalnega monitoringa hrupa za vire hnjpa (dosedanja stn^kovna ocena). Pomembno je, da lahko prirediteljem dovoljenje za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom pristojni občinski organ izda za prired itev, če se v posameznem dnevu zvočne r>a- prave uporabljajo r^ajveč 8 ur. od tega največ 4 ure v času noči in največ do 2. ure ponoči. V primeru prireditev, ki se izvajajo oziroma potekajo v času občinskih ali državnih praznikov in dela prostih dnevih, alf če gre za tradicionalno prireditev), ki poteka oziroma se izvaja na istem prostoru najmanj vsako drugo leto, aii prireditev, kr bo taka prireditev postala, pa se zvočne naprave lahko uporabljajo več kot 8 ur. V primerih, ko prireditelj presodi, da skladno z doiočili Uredt>e prekomemo ne obremenjuje okolja s hnjpom (to lahko dokaže le s pon^ilom o emisiji hrupa), lahko vloži vtogo z zahtevano dokumentacijo sedem dni pred začetkom prireditve. Prireditelj se lahko odločb tudi za meritev hmpa med prireditvijo, v tem primeru mora posredovati poročilo po zak/jučku prireditve. Če prireditelji ne bodo spoštovali rokov, ki jih določa Uredba, jim občinski organi ne bodo mogli izdati dovoljenja za začasno čezmerno obremenitev okolja s hnjpom. Dovoljenja za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom organ'tzatoriu prireditve ni treba pridobiti (pristojni občinski organ v tem primeru izda potrdilo), če uporaba zvočnih naprav ne povzroča čezmerne obremenitve okotja s hrupom. Šteje se, da uporaba zvočnih naprav na prireditvi ne povzro' ča čezmerne obremenitve okolja s hrupom, če: - prireditev poteka oziroma se izvaja podnevi ali zvečer na obn>očiu, kjer je v skladu s predpisom s področja varstva okolja, Id ureja mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju, določena IV. stopnja varstva pred haipom, in razdalja od zvočnikov do območja, kjer )e določena III. stopnja varstva pred hrupom, ni manjša od 300 m, nazivna električna moč ne presega 4000 W in vseh zvočnikov ni več kot štiri, - prireditev poteka oziroma se izvaja podnevi na območju, kjer je v skladu s predpisom s področja varstva okolja, ki ureja mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju, določena lil. stopnja varstva pred hrupom, in razdalja od zvočnikov do najbližjih stavb z varovanimi prostori ni manjša od 300 m, nazivna električna moč ne presega 1000 W, število vseh zvočnikov pa ni večje od štiri, ali - prired^ev poteka ozirorr^ se izvaja podnevi na javnih površinah ob uporabi štirih zvočnikov, priključenih na zvočno napravo, z nazivro električno močjo, ki ne presega 100 W, in čas uporabe zvočnih naprav na prireditvi ni daljši od osem ur. Če je zvočnik zvočne naprave na prireditvi nameščen navozh lu ali se drugače premika, se šteje, da uporaba zvočnih naprav na prireditvi ne povzroča čezmerne obremenitve okolja, če nazA/na električna moč posamezne zvočne naprave, upo^ rabljene na prireditvi, ne presega 30 W. prireditev pa se ne iz- va)a ponoči. Uporabo zvočnih naprav na shodu ali prireditvi, ki ne povzročajo čezmerne obremenitve okolja s hrupom, mora organizator shoda ali prireditve prijaviti pristojnemu občinskemu organu, prijavo pa posredovati najmanj tri dni pred začetkom shoda ozironia sedem dni pred začetkom prireditve. V izogib zapletom pri organiziranju prireditev v Občini Jesenice pn^simo organizatorie teh prireditev, da upoštevajo določila veljavne Uredbe o načinu uporabe zvočnih naprav, ki na shodih in prireditvah povzročajo hrup (Ur. list RS št. 118 /2005), ter pravočasno zaprosijo za Izdajo ustreznih dovo jenj in potrdil, vlogi pa priložijo tudi ustrezne priloge. Tomaž Tom Mencinger ŽUPAN OBČINA JESENICE vodja oddelka za okolje in prostor Valentina GoriŠek Jeseniške novice, petek» 29. junija 2007 11 Razpisi 9 obvestila Na podlagi 46. člena ZaKor^a o prostorskem načrtovanju (Ur. list RS» št. 33/2007) ter 8. in 53. člena Statuta občine Jesenice (Ur. list RS. št. 1 /2006) je župan Ot>čine Jesenice sprejel O pripravi občinskega prostorskega načrta Občine Jesenice revizija in potrd^ev oKotjsKega poročita usKiajevan^e smernic javna razgmKev OPN in CPVO proučitev pnpomb in predlogov z javne razgrnitve potrditev stališč in seznanitev javnosti predlog OPN pridobitev mnenj na predlog OPN sklep MOR o pofrditvi predloga OPN sprejem OPN obiava OPN v uradnem glasilu 15 dni 30 dni 30 dni 20 dni 16 dni 30 dni 30 dni 75 dni po prejemu predloga 30 dni 15 dni 7. člen 1. čten S tem sklepom župan Občine Jesenice določa pripravo občinskega prostorskega načrta Občine Jesenice (v nadaljevanju OPN). 2. člen Občina Jesenice ima naslednje strokovne podlage, v katerih je podana tudi ocena stanja: • analiza stanja in teženj v prostoru občine Jesenice, - študija ranljivosti prostora v občini Jesenice ter • analiza možnosti razvoja dejavnosti v občini Jesenice, • ki jih je za Občino Jesenice pripravila družba Umarh, d. o. o., Ruj (št. naloge 28/06, december 2006). 3. člen C^čina Jesenice je pristopila k pripravi OPN zaradi naslednjih raziogov: • uskladitev z Zakonom o prostorskem načrtovanju, • ncve težnje v prostoru ter možnost za gospodarski in socialni razvoj občine, • pisne pobude fizičnih in pravnih oseb za nove posege v prostor, ki se bodo obravnavale v sklopu priprave OPN. 4. člen Občina bo pri pripravi OPN upoštevala do sedaj sprejete In veljavne prostorske akte Občine Jesenice, ki so: . Družben i ptan Občin e Jesenice za obdo bje 1986-1999 (Ur. vestni k Qo reniske, st. 8/8 8 in Ur list RS, št. 28/90, 31/90. 30/96, 46/96, 9/97, 51/98. 41/99 in 113/2004). • (Ddlok o urbanistični zasnovi mesta Jesenice (Ur. list RS. št. 107/99 in 113/2004), - Odiok o prostorsko uredrtvenih pogojih za mesto Jesenice (Ur. list RS, št. 131/2004 in 27/2005). • Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih ža podeželje v občini Jesenice (Ur. (ist RS, št. 131/2004 in 27/2005), - vse veljavne lokacijske, zazidalne in ureditvene načrte ter občinske tokacijske načrte, ki veljajo na območju občine Jesenice. Občina Jesenice bo pri pripravi OPN upoštevala do sedaj sprejete prostorske akte Repubtike Slovenije, ki so: * OdloK o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/2004), • vse veljavne državne bkacijske načrte, ki veljajo na območju občine Jesenice. Občina Jesenice bo pri pripravi OPN pridobila in analizirala smernice vseh nosilcev urejanja prostora ter jih v postopku priprave OPN poskušala med seboj uskladil. Če bo treba, bo Občina Jesenice ob pripravi OPN izvedla celovito presojo vpirvov na okolje (v nadaljnjem besedilu CPVO) ter zagotovila okoljsko poročilo. 5. čren Nosilci urejanja prostora, ki podajo smernice za načrtovanje prostorske ureditve iz njihove prv stojnosti ter podajo mnenje k predlogu OPN. so: 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26- 27. 28. 29. 30. Ministrstvo za okolje m prostor, Direktorat za pn^stor, Ljubljana Ministrstvo za okolje in pn^stor, Ag^cija za okolje. Ljubljana Ministrstvo za kulturo, Ljubljana Ministrstvo za obrambo, Direktorat za civflno obrambo, Ljubljana Ministrstvo za obrambo, Uprava za zasčrto in reševanje, Ljubljana Ministrstvo za promet, Ljubljana Ministrstvo za promet Javna agencija za železniški promet, Maribor Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste, Ljubljana Ministrstvo za gospodarstvo, Ljubljana Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regi^^no poirtiko, Ljubljana Minist'stvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ljubljana Ministrstvo za delo. družno in socialne zadeve, LJubljana Ministrstvo za zdravili Ljubljana Ministrstvo za šolstvo in šport, Ljubljana MinistrsKro za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Ljubljana Ministrstvo za pravosodje, LjuUjana Ministrstvo za notranje zadeve, Ljubliana Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Bled, Bled Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Kranj, Kranj Zavod za varstvo Kulturne dediščine Slovenije, Območne enote Kranj, Kranj Javni zavod Triglavski narodni park, Bled JEKO-IN, d. 0. o., javno komunalno podjetje, Jesenice Enos- Energetika, d. o. o., Jesenice ELES - Elektro Slovenije, d. o. o. LJubljana Elektro Gorenjska, d. d., Kranj Geoplin plinovodi, d. o. o., Ljubljana Telekom, d. d., Ljubljana Telesat. d. o. o.. Jesenice UPC Telemach, Podružnica Gorenjske, d. o. o., Jesenice Drugi cigani in organizacije, če bi se v posto^u priprave OPN izkazalo, da rešitve posegajo v njihovo delovno področje. Dok>čijo se z dodatnim dopolnilnim sklepom. 8. člen Ta skiep se ob)avi v Uradnem listu RS in na uradni spletni strani Občine Jesenice (www.jeseni- ce.si) ter začne zijati r^slednji dan po objavi. Sklep se pošlje tudi Ministrstvu za okolje in prostor in sosednjim občir^am. Stewika: 3605-4/2007 Datum: 23. maja 2007 ŽUPAN OBĆINE JESENICE Tomaž Tom Mencinger Občina Jesenice tzdeia OPN za celotno območje občine Jesenice. OPN se pripravi kot enovit prostorski akt s strateškim In izvedbenim delom 6. člen Obvestilo Občina Jesenice za pripravo OPN in njegovih posameznih faz določi naslednje roke: zbirar^je pobud fizičnih in pravnih oseb osnutek OPN pridobitev smernic nosilcev urejanja prostora dopolnjen osnutek OPN okoliško poročilo 45 dni po objavi tega sklepa 75 dni 45 dni 40 dni 30 dni Prostorski načrt ot>čine Jesenice je temeljni akt prostorskega razvoja občine, zato ga želimo približati prav vsem. Ob tej priložnosti vabimo občanke in občane, zavode, podjetja, gospodarske družbe, društva, da s svojimi pobudami in predlogi sodelujejo pri pripravah prostorskega načrta občine Jesenice Le tako bomo v občini Jesenice Izdelali prostorski načrt po meri vseh. Pisne pobude bo Občina Jesenice sprejemala do vključno 13. avgusta 2007. Pobude, so jih zainteresirani že vložili, veljajo in jih bomo pri njegovi pripravi tudi obravnavali. Obvestilo upravičencem do vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje Podatki o stanju okolja v občini Jesenice Upravičence do vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje obveščamo, daje obveznosti vračila na podlagi Zakona o spremembah in dopolnitvah zakor^ o vračanju vlaganj v javno tefekomunikacijsko omrežje (UL RS, št, 33/2007) v imenu države prevzela Slovenska odškodninska dnjžba. Izvršilni naslov za Izplačilo teh ot>veznosti je sklenjena poravnava, ki io r\a strani države sklepa Državno pravobranilstvo s posa-mezno lokalno skupnostjo. Državno pravobranilstvo je dolžno v 30 dneh po sklenitvi poravnave to posredovati Slovenski odškodninski družbi. Slovenska odškodninska družba mora obveznosti na podlagi zakonitih izvršilnih naslovov upravičencem poravnati v roku 60 dni od prejema. Državno pravobranilstvo, ki sprejema vloge za vračanja vlaganj, je pojasnilo, da so med nerešenimi zadevami predvsem zahtevki lokalnih skupnost) in stanovanjskih zadnjg, pri katerih morajo pregledati velike količine zahtevkov, listin, opraviti poizvedbe na Tefekomu« prid> biti mnenja sodnega izvedenca in po potrebi tudi cenilca. Občina Jesenice s strani državnega pravobranilstva še ni dobila odgovora - predloga pisne poravnave. Ko bo poravnava sklenjena in bodo sredstva nakazana, bo Občina Jesenice javno objavila začetek vračanja, hkrati pa bo objavila tudi poziv za predložitev podatkov, ki bodo še potrebni za vračila sredstev dejanskim upravičencem. Valentina Gorišek, Občina Jesenice Občina Jesenice že od leta 2003 pripravlja in vodi Program varstva okolja za celotr>o območje v občini Jesenice. V okviru teh aktivnosti je bila sprejeta odločitev, da se zbrani podatki o stanju okolja v občini Jesenice čim bolj približajo občanom. Zato imamo na spletni strani Občine Jesenice v aktualnih vsebinah ^Ijučena vsa poročila, ki i se vsebinsko vežejo na varstvo okolja in jih bomo redno ^ dopotnjevali z novimi podatki in ugotovrtvami. Varstvo okolja dobite na spletni strani http;//www. jesen ice. si, aktualne vsebine. iy u u Občina Jesenice 12 Jeseniške novice, petek, 29. junija 2007 Obvestilo k V Republiki Sloveniji je brl leta 2004 sprejet Operativni program odstranjevanja odpadkov s KOMPOSTIRANJE ' ciljem zmanjšanja kotićin odloženih biorazgradijivih odpadkov za obdobje do konca leta 2006. Namen sprejetega dokumenta je med drugim zmanjševanje odlaganja biorazgradljivih odpadkov na odlagališča, tudi na odlagališče za nenevarne odpadke Mala Mežakla. Odlaganje bioloških odpadkov povzroča nastanek metana, ki Je eden izmed toplogrednih plinov, ki pripomorejo h globalnim podnebnim spremembam. Metan nastala naravno v procesu raz* padanja odpadkov brez prisotnosti kisika. Zato Je dolžnost upravljavcev odlagališč, da ta Kompostiranje je druga možnost za ločeno odlaganje bioloških odpadkov in jo lahko izvajajo vsa gospodinjstva s podeželja in območja z indh/iduainimi hišami. Kaj odlagamo na kompostni kup? metan v največji možni meri zajamejo s postavitvijo sistema za prisilno odp lin janje deponije. Na kompostni kup odlagamo: Na Mali Mežakli imamo tako na novem delu odlagališča postavljenih devet odplinjakov, ki so med seboj povezani s cevmi in vodijo tako zbrani deponijski plin (v Katerem Je do 45 odstotkov metarta) na sežig na baklo. Kljub temu pa del metana uide v ozračje mimo zajema skozi zgornjo površino odlagališča. vrtne odpadke: rože, plevel, pokošeno travo, staro zemljo lončnic kutiinjske odpadke: zelenjavne ostanke in olupke sadja, pokvarjene živilske izdelke, papirnate vrečke, brisače in robčke. Jajčne (upine. kavne filtre in čajne vrečke. Nasveti za kompostiranje na vrtu: Kompostiramo lahko v kompostniku na poisenčnem predelu vrta. Na dno kompostnika postavimo grob material (npr. lesene sekance), na to pa izmenično 15-cm plast kuhinjskih in vrtnih odpadkov in tri centimetrsko plast zemlje. Tako sestavljamo kompostni kup, ki mora biti pokrit zaradi zadrževanja vlage. Za pospešitev procesa trohnenja - kompostiranja lahko dodajamo različne pospeševalce, ki Jih lahko kupimo v ustreznih prodajalnah. V 6 do 12 mesecih se bo kompostni kup posedel in postal podoben temno rjavi gozdni prhini. ki jo fino pre-sejemo. Tako smo pridelali zrel kompost. Kako uporabiti pridelani kompost? Kompost uporabljamo za lončnice in gredice in ga lahko raztresemo po površini ali pa ga plitvo zmešamo v zemljo. Kompost je koristen naraven produkt, ki pripomore k Izboljšanju sestave prsti, večjemu zadrževanju vlage v prsti, boljšemu prezračevanju tal, večji akumulaciji toplote In navsezadnje k pridelavi zdravih rastlin s plodovi polnega okusa. Pri kompostiranju pa lahko naletimo na večje kose zelenega odreza, kJ so za naraven proces razpadanja preveliki. To so npr, odrezi dreves, živih mej in grmovnic. Če tovrstni materi-^ zdrobimo oz. zmeljemo. dobimo sekance, ki so zelo želen strukturni material za kompo-sft'ranje odpadkov, ki omogoča boljše prezračevanje komposta. Odlagaliiče Mala Mežakla DROBILEC VEJ v podjetju JEKO-fN smo v letošnjem letu nabavili nov traktor s priključkom za drobljenje vej in zelenega odreza. ki ga bomo poleg uporabe za lastne potrebe ponudili tudi občanom, in sicer v spomladanskem in Jesenskem času. A 0 1 Zakonodaja je tako upravljavcem odlagališč naložila zmanjšano odlaganje biološfuh odpadkov ter izvajanje sejalnih analiz pošiljk odpadkov, tz katerih je razvidna vsebnost bioloških odpadkov na celotno težo zbranih odpadkov s posameznega območja. Sejalno analizo smo v podjetju opravili že dvakrat in ugotovili, da je vsebnost bioloških odpadkov največja na območjih z individualno in podeželsko poselitvijo (presežene vrednosti so napisane z debelejšim tiskom). Prevelike vsebnosti bioloških odpadkov so posledica odlaganja velikih količin odpadkov Iz vrtov v zabojnike za zbiranje komunalnih odpadkov na podeželju in obfnočju z individualnimi hišami. To ni ustrezno ravnanje, saj Imajo gospodinjstva iz tet) območij možnost kompostiranja. Rezultati sejaine analize z dne 21. septembra 2006 blokovsko podeželje urbano individualne naselje 0 b močj e hiše mesto Jesenice Blejska Dobrava mesto Jesenice (% mase s. s.) (% mase s. s.) (% mase s. s.) (% mase s. s.) A - odpadni pap^r 14,1 5.3 30,3 9,2 B- zelena biomasa 4,2 52,1 2.9 33,4 C - kuhinjski odp. 38,0 31,1 • 11.6 11.1 D - leseni odpadki 4,2 0,7 1,6 0,0 E • plastika 24,7 8,7 47,8 35.2 F - negorljive snov^ 14.8 2.1 5,8 11.1 cel. org C 60,5 89,2 46,4 53.7 kurilna vrednost 10.0-13>0 10.0-13.0 10,0-13.0 10,0-13,0 Drobilec vej na kompostarni na Mali Mežakli Drobilec vej proti plačilu lahko naročite v našem podjetju na tel. št. 031 /605-009. Storitev vam bomo zaračunali pri obračunu komunalnih storitev. In sicer po ceni 21 evrov za V javnem podjetju JEKO-IN, d. o. o., smo imeii v načrtih postavitev ločenega zbiranja bi- kubični meter zmletega matenafa. oioškin odpadkov, vendar smo načrte zamakniti v prihodnja leta oz. do sprejetja Jasne strategije ravnanja s komunalnimi odpadki na ravni celotne gorenjske regije. Ker pa zeleni odrez in drugi odpadki z vrtov predstavljajo vsaj polovico količine zbranih bioloških odpadkov in ker imamo na saniranem starem delu odlagališča na Mafi Mežakli prostor za kompostiranje odpadkov, smo se v podjetju odtočili. da bomo v prihodnje v jesenskem in spomladanskem času v določenem obdobju organizirali akcijo brezplačnega odvoza odpadkov z vrtov. JEKO-IN JEKO-IN Jeseniške novice, petek, 29. junija 2007 »3 Nasveti, zanimivosti Previdnost ni odveč Vozniki motorjev so se pod vodstvom policijskega inštruktorja izpopolnjevali v varni vožnji na poligonu Anka Bulovec V petek, 15. junija, je na parkirišču za stavbo Občine Jesenice v organizaciji jeseniške Policijske postaje in v sodelovanju s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Jesenice potekala prireditev, namenjena voznikom koles z motorjem in motornih koles. Vozniki enoslednih vozil, ki so najbolj ogroženi udeleženci v cestnem prometu, saj je lani v Sloveniji umrlo kar 56 motoristov, so se pod vodstvom policijskega inštruktorja praktično izpopolnjevali v vami vožnji na poligonu ali si ogledali filme na temo alkohol, hitrost, ne- upoštevanje cestnih pravil, 2upan Tomaž Tom Mencinger si ogleduje opremo, ki jo uporabljajo v nadzoru cestnega ^^ A k ^ reševanje na avtocesti in nevarnost v prometu, lahko pa so tudi izkoristil enkratno priložnost za ogled opreme, ki jo policija uporablja v nadzoru cestnega prometa. Za prireditev, katere se je udeležil tudi župan Tomaž Tom Mencinger, so se odločili predvsem zaradi želje po prometa. zmanjšanju prometnih nesreč z udeležbo voznikov koles z motorjem in motornih koles, želje po zmanjšanju števila prometnih nesreč, ki jih povzročijo motoristi, in želje po zmanjšanju smrtnih žrtev med vozniki enosled- nih vozil ter zaradi promocije in predstavitve aktivnosti SPV Občine Jesenice. Pomočnik komandirja za varnost cestnega prometa Policijske postaje Jesenice Simon Sušanj je dejal, da je nad obiskom motoristične akcije razočaran in upa, da bo preventivna akcija, s katero bodo poskušali opozoriti na posledice vožnje pod vplivom alkohola, mamil in psi-hoaktivnih substanc, ki bo organizirana v jesenskem času, veliko bolj obiskana. Vlomilci so aktivni tudi poletnem V času Število vlomov v stanovanjske hiše in v poslovne prostore se med dopusti poveča, saj imajo storilci tovrstnih kaznivih dejanj več časa za pripravo in samo izvedbo viomnih tatvin. Matej Ferk, PP Jesenice rešetkami in upoštevajte - možnost reševanja v primeru požara. Vhodna vrata opremite s senzorskimi lučmi. Nastopilo je poletje, z njim pa tudi čas, ko odpotujemo na zaslužen dopust. Pred odhodom smo običajno polni pričakovanj in polno zaposleni s pripravljanjem prtljage. Pri obilici vseh opravil, ki jih moramo postoriti, pa pogosto pozabimo na zavarovanje svojega doma oziroma premoženja in ne poskrbimo, da naš dom ne bi vabil nepridipravov ali vlomilcev, Treba je vedeti, da se število vlomov v stanovanjske hiše kot tudi v poslovne prostore med dopusti poveča, saj imajo «itorilri tovrstnih kaznivih dejanj več časa za pripravo in samo izvedbo viomnih tatvin. Podaljša se tudi čas zaznave kaznivega dejanja, kar posledično zmanjšuje verjetnost, da se storilci odkrijejo. Osnova za zavarovanje nepremičnin, tako hiš kot stanovanj. je, da si priskrbite kakovostna protivlomna vrata z vgra jenim kukalom in zaŠČit» nim okovjem. Hkrati pa je treba vgraditi tudi varno ključavnico, ki je na zunanji strani zaščitena z jeklenim ščitom proti lomljenju ključav« nie. Pritlična okna zaSčitite z Osnovna napotila je dobro upoštevat) skozi vse leto. Pred odhodom na dopust je priporoči j i vo, da zaprete vodo in plin ter izklopite tisti del električnega napajanja, ki ni nujno potreben. Začasno odpovejte Časopise ali se dogovorite s sorodniki, znanci, prijatelji, sosedom ali drugo osebo, ki ji zaupate, da bo v času vaše odsotnosti skrbela za vaše stanovanje ali hišo. Parkira naj na vašem dvorišču,» spreminja lego rolet, pobira pošto iz nabiralnika ter s tem ustvarja vtis, da ste doma. V primeru daljše odsotnosti naj skrbi, da okolica objekta in sam objekt ne dajeta videza zapuščenosti (npr. s košnjo trave). Osebi, ki bo skrbela za vašo lastnino, pustite svojo telefonsko Številko, da bo v primeru izrednega dogodka lahko prišla z vami v stik. Zelo pomembno je, da pred odhodom tudi sami poskrbite za urejenost dvorišča, saj lahko razne lestve, mize in stoli nepridipravom močno olajšajo dostop do višjih nadstropij, ki so navadno manj zaščitena. Vozila in drugo premično opremo morate varno shraniti v zaklenjene prostore. Pred odhodom vse vredne predmete spravite v trezor ali na skrita mesta v hiši. Denarja ni priporočljivo hraniti doma. Izpišite si znamko, model in serijsko Številko vrednejših akustičnih predmetov, saj jih bo policija v primeru kraje lažje našla. V stanovanju na vidnem mestu pustite obvestilo, da ste predmete označili. Premično premoženje (nakit, pohištvo, elektronske aparate) je pametno tudi posebej označiti. Za manjše predmete, ki jih je težje označiti, je uporabno tudi fotografkan je. Označeni predmeti so za tatove manj zanimivi, saj jim s tem te preprodajo, policiji pa olajšate iskanje lastnika, ko storilca ujame s plenom. Na telefonskem odzivniku ne pustite pozdrava, v katerem poveste, da ste na počitnicah, oziroma ne puščajte obvestila na vhodnih vratih, na katerem piše. kdaj se boste vrnili. Svoje odsotnosti od doma ne obešajte na veliki zvon na javnih mestih. kot so gostilne, čakalnice in podobno. Ne odstranjujte rož z oken in ne spuščajte rolet, ob odhodu pa obvezno zaprite okna in za seboj zaklenite vrata. V primeru, da skrbnik vaše lastnine ali pa vi sami ob vt* nitvi ugotovile, da je bilo v stanovanje vlomljeno, naj vas ne pograbi panika. Nikakor ne vstopajte v stanovanje. saj lahko z vstopom v stanovanje uničite siedi, ki so bistven element za odkrivanje storilcev. O vlomu takoj obvestite najbližjo policijsko postajo ali pokličite telefonsko številko 113. S tem dejanjem ste v danem trenutku storili vse, kar se od vas pričakuje. Nato pred vrati počakajte na prihod policistov. Nekatere raziskave kažejo, da s primernimi samozaščimi-mi ukrepi lahko tudi za So odstotkov zmanjšate verjetnost vlomov v stanovanjske hiše oz. stanovanja. Zato je pomembno, da pred odlio-dom na dopust nekaj dragocenega časa namenite tudi zavarovanju svojega premoženja. S tem pa tudi zmanjšate verietnost, da vam vlomilci z vlomom pokvarijo oziroma zagrenijo spomine na zasluženi dopust. Cveteli so beli kostanji... Na parkirišču za Jelenom so se dolga leta bohotili košati divji kostanji. A drevesa so v začetku maja obsekali In danes je podoba za delavskim domom povsem drugačna ... i v . . M »f ä A Košati kostanji. obvestilo o obsekovanju dreves v zsčetku mala In današnja podoba: obsekane krošnje košatih lepotcev. janež Pipan Ocvirek Na )esenicah pogosto primanjkuje parkirnega prostora, toda parkiranje kar sredi ceste, kot je to storil voznik na Titovi, je vseeno zelo tvegano početje. J. P. GG mali oglasi 04/201 42 47, ^postd: malloglasI<^g-Qlas.si www.g0renlsklQlds.5l OPTIKA MESEC OČESNA AMBULANTA Titova 31, Jesenice, tel.: 04/5832-663 »4 Jeseniške novice, petek, 29. junija 2007 Zanimivosti y pisma Pisma Ko človek ostane v higieno. Gospa Zinkaje na-mreČ Uik^ij organizirala akcijo 5 pobiranjem prispevkov v de- narju in oblačilih pri sostanovalcih. Lspo in toplo mije bilo stiski, a vendar ne sam! ^ srcu. ko um M. d« so Zaposlena sem bila v Domu upokojencev dr. Franceta Ber-gelja na Jesenicah kot socialna oskrbovaika • pomoč na domu. Pri svojem delu se socialne oskrbovalke srečujemo z različnimi socialnimi problemi in tetavami starejfih občanov pri oskrbi m negi na domu. Primer moje nove stranke Anite pa mi je Še posebej segel do srca. Po treh mesecih seje vrni» la iz boln^nice v domaČo oskrbo. Tm pa so bik razmere zelo slabe. /CflJ pet sedaj ? Takoj so se povezale socialna služba - gospa MiŠičeva, dom dr. Franceta Bergelja z direktorico, gospo Bergantovo Ur socialnima delavkama ' gospo Žakljevo in gQspo Robiiivo. Občina Jesenice ter Rdeči krii in ji nudile oskrbo, nego. prehrano, delno zdravila in medicinske pripo- močke.Ob enem mojih prvih obisicoi' pri Aniti v stolpnici na Titovi Gj pa me je njena soseda, gospa Zinka Mlekič, povprašala, kako je z Anito in kaj najbolj potrebuje - da bi ji stanovalci radi pomagali, dveh dneh skoraj nisem mogfa verjeti svojim očem, ko meje pričakal paket z vsemi potrebnimi sJvarmi za njeno osebno ljudje, pa čeprav v tako veliki stolpnici, ie vedno pripravljeni pomagati Človeku (sostanovalcu) v stiski. Irena Kožar Medobčinsko srečanje starejših avtorjev Zopet je leto naokoli in mesec junij je za nas. pisce poezije in proze, mesec srečanja, na katerega nas povabi Javni sklad RS za kulturne dg'avnosti, izpostava Jesenice. Srečanje seje odvijah v restavraäji Kazina na Jesenicah. priSloje 21 avtoijev Gorenjske. obiskala pa sta nas tudi Peter Kuhar, slavist in član uredniškega odbora revije Mentor, ter Dntgica Breskvar Sledil je kratek kulturni program tamburt^ke skupine Katarji 5 Čudovito ubranim nastopom. V nadaljevanju je potekala lite* rama delavnica, ob zaključku pa ie podelitev priznanj in pogostitev. Ob tej priložnosti najlepša hvala Veri Pintar iz JS- LKD Jeseniu za vso požrtvovalnost pri orgßnizaciji srečanja in Občin i Jeseniu za darilo, ki mi bo v trajen spomin. Marita Colob Delamo za dobro bolnika Medfdnsira Janko Rabič Ob letošnjem dnevu medicinskih sester je Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije podelila deset zlatih znakov za deJo v tem poklicu. Med dobitnicami je letos tudi Nevenka Marinšek, pomočnica glavne sestre v Splošni bolnišruci na Jesenicah. Živi na Dovjem, v občini Kranjska Gora. V obrazložitvi je zapisano, da )e nagrajenka izre^o predana poklicu medicinske sestre. Neprestano skrbi za uvajanje sodobne in kvalitetne zdravstvene nege. S toplim odnosom in profesionalnim delom občutno prispeva h kvaliteti zdravstvene nege v bolnišnici, gorenjski regiji in slovenskem prostoru- Poklicna pot Nevenke Ma-rinšek je ves čas povezana z zdravstvom. Po zaključku Študija na Višji medicinski Šoli za zdravstvene delavce v Ljubljani se je zaposlila na Srednji zdravstveni šoli na Jesenicah, kjer je poučevala več strokovnih predmetov. Nevenka MarinŠek Pred Štirimi leti ie sprejela IZZIV m se IZ I a v zdravstvo, na mesto po- močnice glavne medicinske sestre v Splošni bolnišnici na Tu je našla kup novih izzivov pri uvajanju sodobne in kvalitetne zdravstvene nege za bolnike, sodeluje v projektnih skupinah, koordinira delo pripravnikov, skratka kup vsakcinevnih obveznosti. O delu, ki mu je najbolj predana, pravi: "Zdravstvena nega je izred* no pomembna. Razširjajo se zahteve, ki jih pred vse zaposlene postavlja stroka. Uvajanje kvalitetnejših pristopov mora biti še večji izziv za vse zaposlene. Vse, kar delamo, delamo za dobro bolnika." O priznanju pa: "To ni samo priznanje meni in mojemu delu v preteklosti. Vesela sem, da je to nekdo opazil. Človek mora imeti srečo, da pride v tako okolje, da lahko pokaže svoje osebnostne značilnosti. Pošteno je, da se ob tem s hvaležnostjo spomnim tudi vseh sodelavk in sodelavcev, najprej v zdravstveni šoli in sedaj v Splošni bolnišnici na «i Stanovonja na Mohorji;vc > RADIO TELEFONIJA SODOBNI ŠIROKOPASOVNI PRENOSNI SISTEM, PO KATEREM SE PODATKI PRENASAIO PO OPTIČNEM OMREŽJU • TO JE OMREŽjE TELESAT JESENICE. Rezultati se vidijo na Vaših televizijskih sprejemnikih, računalnikih In telefonskih aparatih: 59 analognih televizijskih programov 116 digitalnih televizijskih programov^i 39 analognih radijskih programov 33 digitalnih radijskih programov"i 4 digitalni TV programi v HD resoluciji^i 40 digitalnih radijskih programov v CD kvaliteti, urejenih po zvrsteh^i posebna ponudba plačljivih programov v digitalnem zapisu IP telefon povezave v internet od 259 do 10240 kbit/sek poštni predali s 100 Mbit prostora čiščenje virusov in SPAM-a v poštnih sporočih trije ekskluzivni programi (samo v kabelskem sistemu): slovenski Športni program SPORT KLUB; filmski program HBO^^i in glasbeni program Colica'''i I spr«]«m mogi>Če s DVB>C digiulnim sprelomnkkom Ocvirki in pohvale Neutrudni aktivisti so informativno tabfo jeseniškega muzeja opremili z Informacijo, da pot vodi skozi "Kurjo", za besedo vas pa je zmanjkalo prostora. - hitri brezplačni servis na domu za težave pri analogni ter digitalni televiziji, pri povezavah v internet in telefonskem priključku. PONUDBA STORITEV V PAKETU paket TRIGLAV - mesečna kabelska TV vzdrževalnina -12.50, internet 1024/256 kb/sek • 20,00 in IP telefon *2 • 3,00 - skupaj 35^50 EUR (8.507,22 SIT) paket DVOJČEK 1 - mesečna kabelska TV vzdrževalnina -13,00, internet 1024/256 kb/sek • 20,00 • skupaj 33,00 EUR (7.908,12 SIT) paket DVOJČEK 2 - mesečna kabelska TV vzdrževalnina • 13,00, IP telefon • 3,00 • skupaj 16,00 EUR (3.834,24 SIT) pn IP iHeforiü ^^ poleg ty^tocnmt, obtuCntKi^hio ludi rmpul^i ^ cotm uripu1?ov jc.' ugodn;) • Če irnjic analogni (cicfontki ki C Ü ^^ poleg tvficCüt DijroCniriO, ludi por^ rđ prik/i/ iclefon^krh iftfvil^ \c t^ vkiiuCon v ccno • 14 Prijave in informacije na naslovu: TELESAT, d. o. 0-, Jesenice Cesta talcev 20, 4270 Jesenice .: 04/58 65 250, fax: 04/58 65 252 E^naslov: info@telesat.si www.telesat.si Prepovedano parkiranje in ustavljanje pred vrati. Kaj pa "kaka nje"? Mnogi sprehajalci na pešpoti od Jesenic do |avornika ne morejo pospraviti ostankov svoje rnalfce ... Besedilo in fotografije: Janez Pipan GG OPTIKA MESEC naročnine 04/20142 41 e-posta: nar0cnjne@g-glds.5l www.gotenjsktglds.si OČESNA AMBULANTA Titova 31, Jesenice, tel: 04/5832.663 VAliV^jćio. I I 8 Jeseniške novice, petek, 20. junija 2007 Zanimivosti V sklopu gledališke predstave Kako smo ljubiti tovariša Tita so tudi hostese Gledališča Toneta Čufarja Jesenice sprejele vlogo dežurnih pionirk, v glavni vlogi sta bili Mateja Ters^lav in Barbara Svetina. J. P. Nagrajenci križanke iz prejšnje številke Pravilno geslo križanke iz prejšnje številke se glasi PICERIJA PR ČBULAR VAS VABI. Sponzor križanke je picerija Pr Čbu-lar, lastnik lokala Elektro ABS Semir Beš)ć, kf podarja nasledn/e nagrade: 1. nagrada: družinsko kosilo za Štiri osebe: Zdenka Novak, Alojza Travna 20, 427a jesenice 2. nagrada: kosilo za dve osebi: Anton Šandor, Alpska 7, 4260 Bled 3. nagrada: dve plci: Gregor Kepic, Dobravska 8, 4270 jesenice. Nagrajencem bodo postregli v piceriji na Slovenskem ja- vornfku. Čestitamo! Sladki zakladi Iz knjige Kuharske bukve • vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil povzemamo nekaj receptov za pripravo domačih marmelad. Urša Peternel Med nasveti za kuhanje marmelad, ki jih lahko najdemo v knjigi, )e tudi iz. da je bolje vlagati v majhne kozarce, največ pollitrske, saj se v njih vsebina lažje zgosti. ZgoŠča se približno dva tedna, odvisno od vrste sad« ja. Priporočljivo je, da ne pripravljamo ve^ kot pet kilogramov sadja in sladkorja naenkrat, ker se sicer sadje težje zgosd in izgubimo preveč vitaminov. Celotno zalogo mannelad moramo porabiti v enem letu. Višnjeva marmelada 5gyfa vine: 2 kg viicnj, 8 o dag sladkorja, ielin Zrele višnje izkoščičimo. Za 2 kg višen) vzamemo 80 dag sladkorja in 2 zavitka želina za hitro zgoščanje marmeU' de. V kozici kxihamo, da tekočina hitro hlapi in se marmelada hitro zgoščuje. Med kuhanjem pridno mešamo, V pol ure mora biti gosta. Višnje naj se ne razkuhajo popolnoma. Še vročo marmelado polnimo v pripravljene ogrete kozarce. Pokri- jemo z alupokrovčki in dobro zapremo. Zložimo na delovno površino, pokrijemo in pustimo, da se popolnoma ohladijo. Ohlajene etiketiramo z nazivom vsebine in datiunom vkuhavanja. jagodna marmelada • nekuhana Sestoi^mc: i kg jagod. 1 kg že-Unu^ga sladkorja, i g citronske kisline Jagode operemo, osušimo in jim potrgamo pedje. Plodovi morajo biti dobro zreli, popolnoma zdravi in od Čim bolj rdečih sort, Z ročnim mešalnikom jagode mešamo 8 do 10 minul. Dodamo že-limi sladkor in dtronsko kislino. Nato mešamo z električnim mešalnikom 30 do 40 minut. Sladkor se mora stopiti in dobro povezati s sadjem. Marmelado napolnimo v dobro pomite, pogrete in nekoliko ohlajene kozarce. Pokrijemo z alupokrovčki in dobro zapremo- Zložimo na delovno površino, pokrijemo in pustimo, da se popolnoma ohladijo. Ohlajene etiketiramo 2 nazivom vsebine in datumom vkuhavan j a. Jagodna marmelada • kuhana Sestavine: 2 kg jagod, sladkorja fagode preberemo in odstranimo vse slabe plodove. Nato zdrave jagode zmečkamo in damo kuhat. Ko vrejo pet ^ minut, jim dodamo tretjino, po petih minutah drugo in po naslednjih petih minutah še zadnjo tretjino sladkorja. Med kuhanjem ves Čas mešamo. Marmelado še vročo polnimo v pripravljene ogrete kozarce. Pokrijemo z alupokrovčki in dobro zapremo. Zložimo na delovno površino, pokrijemo in pustimo, da se popolnoma ohladijo. Ohlajene etiketiramo z nazivom vsebine in datumom vkuhavanja. Marelična marmelada Sestavirv: 1 kg marelic, 0,5 do 0,75 kg sladkoija Zrele, zdrave, mesnate ma- )im odstranimo koščice. Nato jih pretlačimo in jim dodamo sladkor. Pokrijemo in postavimo na hladno za dve uri, nato marmelado kuhamo približno 20 do 25 minut. Ko je kuhana in se njena kaplja ne razleze več, napolnimo z njo dobro pomite, pogrete in nekoliko ohlajene kozarce. Pokrijemo z alupokrovčki in dobro zapremo. Zložimo na delovno površino, pokrijemo in pustimo, da se popolnoma ohladijo. Ohlajene etiketiramo z nazivom vsebine in relice operemo, olupimo in datumom vkuhavanja. Nagrade za križanko prispeva DDD TRGOVINA IN STORITVE, s. p. SPACE CUT. Nagrade: 1. nagrada: oblikovanje ženske pričeske (striženje, masaža, fen), 2. nagrada: z^-mlnutna masaža, 3. nagrada; dva obiska v solariju. ReÜitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz Črk 2 oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah do ponedeljka, 9. julija 2007. na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4001 Kranj, p. p. 124 ali vržite v naš poštni nabiralnik. avtoa. cvno FRIAilM pflrroZBA ZAW SLABE tncpsKi NAZIV ZA QOSPOOA JED IZ JKJC, UUKA IN MQK6 VOJNA LADJA ZA VZLET LETAL IUSS3.0-VCN5K6 PEVKE VLEfl KSUUSKt 2HAK2A ! MOBELU ' SKUPEK fOTO; Mlil P PAN TAWE VAONO OAGDJE, NAVAONOV CIRKUSiJ VOVEH 081KAH VAlCEK, PCU(A ' KSLZOCk DU8EVW MENfTVE 1 1 1 uCfTCüZA «OSAMEZN 1 PREMET - 1GUMKA 2A ISRrSAUE 1 k IvUlKANKA 1 FLiPlN. 1 OTCXU Imindahau I KRMNA 1 VZHOOU luueUANE 1 ZNAN PO IPAftftNiCl 1 Msurr- KARJA MOKEJKT SIOVEN. noou N$K I IN lU-J STHATOR KVNI TBQ V STARiB CftŠMHM QH ME$TIH, VOJA^AL njo ULJDSKI ZSOfI V STAR 10 RDECi Kft 2 ORAME SOZVCtJE TONOV VIADIUIR IfVSHK urna JAPONSKA NASIRALKA MOHSKtH & SEROV 2NM4KA KOAEJStOH : AVTOMO- 9JL0V -JSrr- vEsajs« USTREUK " TTBE ' TANSKO flfwrni s 2EMSK0 UE MOA ŠERF£ZI l---- (Ppg) irentt DaENJ. i T) nOOBEN oel STflCklAZA Da VEČJE CfiLOTE DiLČS PRIPRAVA 2AUER- »W42ADA AMCRJSKA PEWA (»AW SPEV edico LBtou rism.net e-naslov. tk^ragorsi, ticlesentce^siol.net Koledar prjreditev sestavljajo prirediNe v občini Jesenice, ki so jih javih organizatorji prireditev in s tem tudi odgovarjajo za pravilnost podatkov. Samo pisne prijave prireditev, ki niso zajeti v letnem koledar-ju oz, spremembe bomo sprejemali na r>aš naslov najkasneje do 15. dne v tekočem mesecu za prireditve za naslednji mesec. Organizator-morajo spremembe za 2e objavljene prireditve sami objaviti v me- Naidenčki išćeio dom V zavetišču Perun na Lipcah na nove lastnike Čakajo štirj'e kosmatinci, vsi Štirje pasji najdenčki so stari nekaj več kot leto dni in so srednje rasti. Za več informacij o njihovem značaju in o uradnih urah zavetišča lahko pokličete lastnika zavetišča Branka Pirca na CSM 041/666 187. Dobrim ljudem, ki ne živijo v bližini ceste, oddamo Štiri mač-: je mladičke, so tigrasti in Črni, možen ogled, tel. št. 045/891 ' 239, prosim pokličite po 18. uri. Osem muckov, najdenih na območju Acronija, iŠČe nov dom. So zdravi, vajeni bivanja v stanovanju in družbe drugih muc. Lepo bi jim bilo tudi v hiši z vrtom pod pogojem, da ne živite v bližini prometnih cest. Mucki so začasno v Gorjah, možen je ogled, za vsakega od njih lahko koristite popust pri sterilizaciji ali kastraciji, več informacij na GSM in 040/438-376. i' iške novice leseniSk« novice, petek, 29. junija 2007 GG Koraki do sonca Na dobrodelnem koncertu je Osnovna iola Poldeta Stražilarja zbirala denar za Invalidsko dvigalo. Anka Bulovec V četrtek, 14. junija, je v organizaciji Osnovne šole Poldeta Stiažišarja pod vodstvom ravnatelja Alena Ko* fola potekal malce nenava* den, vendar zelo posrefien in tematsko razgiban dobrodelni koncert, kjer so poleg številnih priznanih glasbenikov nastopili tudi učenci omenjene Šole. Na odru v dvorani Kina Železar so ble- šteli skupina Turbo Angels, ki je s skladbo z naslovom S tabo grem v gmajno publiko napolnila z energijo še za Na Bahame. Stari znanec Andrej šifrer je pel Za prijatelje in prijatelji so peli z njim. Aleksandra Vukič, mlada in perspektivna pevka z lesenic, je podarila Pet poljubov, Nina Pušlar trdi, da Ni ona, Nataša Krajne, odlična sopranistka, pa je ob spremljavi pianista Ivana Vombergerja navdušila z re-citativom in arijo Suzanne iz opere Figarova svatba in arijo Musette iz opere La Boheme. NuSa DraSček Nastopili so tudi Turbo Angels. voma Prisluhni mi in I will survive preživijo le najboljši glasovi. Od gostujočih glasbenikov so nastopili še Vokalno glasbena skupina Mavrica. Družinski kvartet ja nujno potrebujejo, so S plesnim nastopom pomagali zbirati tudi CUDV Matevža Langusa iz Radovljice. Učenci OŠ Poldeta Straži-šarja so se občinstvu pred- različnimi dokazala, da je absolutno Šimbera in Skupna pesem, stavili z igrico, plesnimi točkami ter pevskim zborom in v preddver- ena najboljših pevk v Slove- niji, saj po skladbah z našlo- Denar za invalidsko dvigalo, I ga v OS Poldeta Stražišar- Ravnatel) Alen Kofol: "Ustanova, kot je naša, nujno potrebuje invalidsko dvigalo. Imamo učence, ki so gibalno ovirani in ne morejo do višjih nadstropij šole, kjer imamo knjižnico, tehnično, računalniško in gospodinjsko ju gledališča Toneta Cufarja učilnico. Z dvigalom Želimo izenačiti možnos« z razstavo plakatov, izdelkov in likovnih del, ki so pod mentorstvom učiteljev nastajala prek celega leta. Koncert z naslovom Koraki do sonca, katerega generalni sponzor je bil igralni salon za vse učence. Dvigaio stane okrog štirideset tisoč evrov, doslej smo zbrali polovico." zbiranju denarja namenjen predvsem zahvali dosedanjim donatorjem, ki so do zbrati že dobro polovico finančnih sredstev za štirideset tisoč evrov vredno inva- Casino Tivoli, je bil bolj kot današnjega dne pomagali lidsko dvigalo. Ženska pajku Modeli • ženske, ki nosijo njene kopalke, so se pustile ujeti in obenem prepustile objemu te, za mnoge ostudne živali. Nina Hribar V Mladinskem centru Jesenice redno gostijo mlade ustvarjalke in ustvarjalce, ki se predstavljajo s svojimi deli. Tokrat je na ogled razstava modne oblikovalke iz Gozd Martuljka Marie Ro-bič z naslovom Ženska v Pajku. Razstavljene so fotografije kolekcije kopalk, ki so nastale v okviru avtoričinega diplomskega dela. Pajek, ki objema ženska telesa, ima povsem simbolen pomen, saj po avtoričinih besedah "dokazuje, da za Žensko njegova podoba ne ponazarja zgolj strahu. Modeli - ženske, ki nosijo njene kopalke, so se pustile ujeti in obenem prepustile objemu te, za mnoge ostudne živali." Ob razstavi Marie RobiČ pa so v prostorih Mladinskega 5 centra Jesenice na ogled ^^^^ . ^^^^ Srednjega vrha pri Gozd Martuljku, njena ljubezen do mode In ob- tudi pustne podobe in krea cije, ki si jih je na letošnjo pustno soboto nadela ekipa znanega jeseniškega lokala. Razstava Ženska v pajku in razstava pustnih podob in likovanja pa izhaja že iz otroških let. Ves čas je risala» ustvariala, kot najstnica je veliko šU vala, vse skupaj pa je dobilo potrditev s sprejemom na študij oblikovanja tekstillj in oblačil. Maria je med ftudrjem delala in živela v Španiji, Izraelu, Franciji, Angliji, Nemčiji In Grčiji. Leta 200Z je z odliko diplomirala z diplomskim delom Ženska v pajku. Gre za kolekcijo kopalnih oblačil iz finih žakarskih pletiv. Zadnje čase se Maria posveča predvsem računal- kreacij bosta na ogled do 6. niškemu oblikovanju tekstlllj in oblačil» kar je tudi tema njene magistrske naloge. Ob tem pa julija. se ukvarja tudi s slikanjem In pripravila je že nekaj razstav svojih akrilnih slik. U. P. Leila bi rada igrala v filmu Na nedavni proslavi ob 50-letnici Osnovne loie Prežlhov Voranc je med nastopajočimi posebno pozornost vzbudila dvanajstletna učenka Leila, ki bo verjetno Še uspešna na odrskih deskah ali filmskih platnih. Takole pravi: "Sem Lei-a, stara 12 let in učenka 7. razreda OŠ Prežihov Voranc. Ker sem rada v središču pozornosti, rada nastopame zato sem se odločila tudi za izbirni predmet Gledališki klub. Dobila sem glavno vlogo In odigrala Stonogo, ki me je popeljala nazaj v svet otroštva. Na odru sem zabavala vso publiko, seveda pa so, vsaj zame, boljša publika otroci, ki lahko bolj sproščeno z menoj sodelujejo In se skupaj od srca nasmejemo. Ta dogodek je bil zame zelo prijeten in me bo spremljal vse življenje. Rada bi igrala tudi v filmu, saj se z igro spremenim v drugo osebo in pozabim na vse, kar me obkroža. S tem, jo ponazarjam, se tudi veliko naučim." Leila je bila odlična igralka, pohvalo pa zaslužijo tudi njeni sošolci in sošolce, ki so se dela v gledališki skupini lotili res zavzeto, j. P. Gorenjski Glas Kranjski glas je redna priloga časopisa Gorenjski glas Odgovorna urednica: Marija Volčjak Časopis izhaja občasko WWW.ÜORB JJJSK IC.LAS.S I Dom upokojencev ne more biti bolnišnica Stanovalka Doma upokojencev Kranj je opozorila na nekaj problemov v domskem življenju Suzana P. Kovačič Kranj • Milena Zargar je v Domu upokojencev Kranj enaindvajset let. Je invalidka tretje kategorije in je zalo, ker je odvisna od pomoči drugih, v domu že od svojega tridesetega leta starosti. "V Kranju imam sorodnike, prijatelje, tudi s starejšimi ljudmi se dobro razumem. Nikdar nisem razmišljala o bivanju drugje/' je povedala Milena Žargar. Večjih pripomb glede življenja v domu vse do letošnje pomladi ni imela. In kaj jo je zmotilo? "Prvič sem videla nadzorno sestro, kako je nadzorovala negovalke, koliko Časa se zadižijo pri katerem od stanovalcev. Stanovalci smo žive osebe in ne- Martin Habjan kateri potrebujejo več časa za oskrbo kot drugi, zato negovalke ne smejo imeti "norme" na stanovalca. Mi- slim, da to ni pravi odnos," [e povedala Žargarjeva. Zakaj imajo zdaj negovalke manj časa za stanovalce» smo vprašali direktorja Doma upokojencev Kranj Martina Habjana. "V našem domu je 210 stanovalcev in 96 zaposlenih, od tega jih v zdiavstveno'negovalni enoti dela 58. Normativ za nal dom za delo v zdiavstveno-negovaini enoti je 48 delavcev, dodatnih 10 delavcev plačamo iz domskih oskrbnin. To pa 5e vedno pomeni premalo kadra glede na strukturo stanovalcev, a ga več sami ne zmoremo zagotoviti, saj smo nepridobitna dejavnost v javni mreži in preveč odvisni od pogoj e v, ki jih določa država. V dom vse pogosteje prihajajo ljudje v težkem zdravstvenem sta n j u Milena Žar^ar in v slabi fizični kondiciji. Pogosto pridejo k nam po odpustu iz bolnišnic, ki zaradi racionalnosti poslovanja skrajšujejo ležalno dobo. Domovi upokojencev tako postajamo zdr avs tveno-var stve-na ustanova, namesto social-no-varstvena. Kupujemo bolnišnične aparature in izvajamo zelo zahtevno zdravstveno nego, kar povečuje obremenjenost in nezadovoljstvo zaposlenik. Ponekod v tujini imajo dobro razvit sistem negovalnih bolnišnic, ki so vmesni člen med bolnišničnim zdravljenjem in domsko oskrbo. Ker delujemo v javni mreži, tudi plače določa država, te pa so v naši dejavnosti rüzke. Sprašujem se, ali dižava pričakuje, da bodo ljudje ob nizkih plačah delali na moralni pogon}" je povedal Habjan. ^ 3. stran AKTUALNO Cestni režim je treba spremeniti Na razdalji tristo metrov sta kar dve kritični točki; prva preti voznikom na koncu Delavskega mostu, druga v bližini farme ReŠet je nevarna pešcem. Stran 4 KS GORICE Stavijo na turizem Krajevna skupnost CoriČe se trdo bori za razvoj. Načrte imajo z nekdanjim okrevališčem in Šolsko telovadnico. Ta mesec so praznovali skupaj z Golnikom, CoriČami in TenetiŠamL Stran 7 TURIZEM Ponudba pridelkov ekoloških kmetij Ekološko tržnico lahko obiščete vsak Četrtek popoldan na Glavnem trgu v Kranju v organizaciji Zavoda za turizem Kranj. Stran 9 ZANIMIVOSTI Mond na vrhu Smarjetne Na šestem turnirju za državno prvenstvo v taroku je na Šmarjetni nad Kranjem igralo 138 tarokistov Iz vse Slovenije. Tarokjsti Merkurja zadnja leta najboljši. Stran 15 K ran) Mestni svetniki o Gorenjski pokrajini Kranjski mestni svetniki so na junijski seji podali pozitivno mnenje k predlogu Vlade Republike Slovenije glede območja, imena in sedeža Gorenjske pokrajine, ki obsega območja občin Bled, Bohinj, Cerklje, Gorenja vas - Poljane, Gorje, jesenice, Jezersko, Kranj, Kranjska Gora. Naklo, Preddvor, Radovljica, Šenčur, Sko^a Loka, Tržič, Železniki, Žiri in Žirovnica, s sedežem v Kranju. Vladi in sosednjim občinam območja Gorenjske pokrajine pa predlagajo, da se v območje Gorenjske pokrajine vključi fe nekatere sosednje občine, f so v zgodovinskem smislu povezane z območjem Gorenjske pokrajine. S. K, Kran) Ana Vizovišek vodja kabineta župana Prvega julija bo delovno mesto vodje Kabineta župana Mestne občine Kranj nasto-la Ana Vizovišek. Zadnjih iest let je delala najprej kot samostojna svetovalka, kasneje pa kot vodja Službe za komunikacije in Članstvo na Gospodarski zbornici Slovenije. "Sprejela sem nov izziv v domaČem Kranju," je ob menovanju povedala Vizo- vi S kova. Kranj Železniška postaja Kranj kulturni spomenik t Mestni svetniki so na junijski seji sprejeli Odlok o razglasitv Železniške postaje Kranj za kulturni spomenik lokalnega po mena. Stavba Železniške postaje je sestavni del avstro ogrske železniške infrastrukture iz druge polovice 19. stolet ja. Kolodvor so zgradili na savski ravnici leta 1870. Postajo so prvič povečali leta 1883, nato pa še leta 1897, ko so zgradi dodatno tovorno skladišče. S tem» ko je Železniška postaja Kranj postala kulturni spomenik lokalnega pomena • strokov no zasnovo so pripravili na Zavodu za varstvo kulturne de diščine Slovenije, Območna enota Kranj - bo občina lahko kandidirala za evropska sredstva za izdelavo projektne doku mentacije za obnovo in revitalizacijo železniške postaje. S. K Kranjski glas, petek, 29. junija 2007 Občinske novice Kranj Šempetrslca graščina zaščitena, sitarska hiša pa propada Za kulturne spomenike lokalnega pomena so mestni svetniki razglasili Šempetrsko graščino, gospodarsko poslopje In ambient pri graščini, kapelo Sv. Petra in grob Franca ja • Slovena. Lastniki objektov-ŽupnIŠČe Smartin Kranj, Aleksander Vest, Suida Josefina Marija August, Krajevna skupnost Strališče in Mestna občina Kranj • bodo lahko že letos kandidirali za sofinanciranje obnove te kulturne dediščine. V bližini graščine je stara sitarska hiša, ki jo je načel zob Časa. "Lani sem se zanimal za odkup hlŠe, pa so mi na spomeniškem varstvu povedali, da je hiša v tako slabem stanju, da se je ne da niti obnoviti niti prestaviti," je povedal svetnik Bojan Homan in predlagal, naj se zaradi spomina na si-tarsko tradicijo v Stražišču naredi vsa) replika hiše. S. K. Različni pggledi na sitarsko hišo v preteklosti so pripeljali do njenega propada. | Foto: aahiv Gorenjskeca clasa Kran) Nove koncesije zobozdravnikom Koncesije za opravljanje javne dejavnosti na področju zobozdravstvenega varstva odraslih sta dobila Melita Franko in Gregor MavĆiČ. ki bosta še naprej opravljala zobozdrav' stveno de/avnost v prostorih Zobne poliklinike Kranj. Koncesijo je dobila tudi zobozdravnica za mladino Tina Herlec Sturm, ki ima prostore v Osnovni šoli Franceta Prešerna v Kranju, "Zelo hitro bo treba reorganizirati Zobno polikliniko Kranj, saj v javni mreži ostaja zelo malo zobozdravnikov. Razmišljamo o priključitvi k Zdravstvenemu domu Kranj," je povedala Nada Bogataj Kržan, vodja Oddelka za družbene dejavnosti na občini. S. K. KftAN) Nadzorni odbor še ni razpravljal o Kadoiču Nadzorni odbor Mestne občine Kranj (MOK) je tisti, ki mora odločiti, ah Štefan Kadoič zaradi nezdružljivosti funkcij Še lahko opravlja delo predsednika Nazornega odbora MOK. Kadoič je sicer podal odstopno izjavo Iz mesta podpredsednika in člana KS Primskovo, a to večini svetnikom ni bilo zadosti. Mestni svetniki so na junijski seji na pobudo Branka Crimsa sprejeli sklep, s katerim prosijo nadzorni odbor, naj to obravnava in oblikuje predlog sklepa za Svet Mestne občine Kranj. S. K. kranjski glas IZDA|ATEi| 114OCC Gorenjski Glas ODGOVORNA UREDNiCA M^ri^li UfiCDNICA Sgsini K Kofštti NOVINARJI Suzjnj ? Kovhćii, M^tet» Ram OBLIKOVNA ZASNOVA SltiUi, Tcicikel rtHNiCNI URCONIK FOTOCRAfl|A Tin J DdkL Cerazd VOD] A eCUUNECA TRŽENJA Kriniil^ it ^/Iftnik il ^ pn\ogš ti^^u Co^en^ku |lat i( ^ ^ |r ili^a \i (I»« m y V Up^Tta «Kini IfVU jf « COlf CLAI ^ ^«^V^rini bb^omi m i^e^Nm» pod <1 ^TT^^Si pri Ur«^ UitT^ no ÜManotittli 4li C^tV^i^ki (i^ č « Kri^i y Oi^c^n^A Mir^il V^i^k j NaU^v V 4OM / TH 4>M. fai ćilAii 4> t^^U ^H^a^i rt M^^tnkt . ^Jfii 4J m ♦iwmttW* A4 i^raM din t} ob toti^i pct^iN. v mkt^k 9>MO irvoter r ^fdrvf Moia C^^fTViba («nknt Iftno^ in idiihih tf)^ S{t, d 4, t HiMnin y Ce^a 111 Culf/i^ ši^ Mta (M^/^ Mi.^S Čm v SiT ^ ( tU ft (t 64Q Sit ff^š Q^Cntkf imif^ ic % popvMi PP^Uw ppf^a. M^i 4$ ^ p^p^u ^ 4M ff O&v p» l.s ^ i^Suvi pitf (fkp^« p^e^^a« ^^ M »bM^i y it&f^ Mlaifu» i/le^if «a Marihuana med osnovnošolci Na okroglo mizo na temo zasvojenosti mladih v Kranju so prišli le trije obiskovalci. Odmevne oblike dela z mladimi na to temo so delavnice. Suzana P. Kovačič Kranj • Po podatkih Lokalne akcijske skupine (LAS) za preprečevanje zlorabe drog v Mestni občini Kranj je v občini evidentiranih 4S9 uživalcev prepovedanih drog (v letu 2000 jih je bilo evidentiranih 236). Porast Števila evidentiranih uživalcev prepovedanih drog pripisujejo možnostim vključe- Iz Mestne občine Kranj je lani odšlo na zdravljenje v različne komune ali terapevtske skupnosti (Karitas, projekt Človek, Dianova, Te-ro center. Cenacolo) enajst odvisnikov, vseh skupaj jih je trenutno v komunah ali terapevtskih skupnostih triindvajset. "V LAS se zavedamo, da sedanji hitri tempo Življenja mladim prinaša Številne priložnosti, da zapa- Analiza starostne strukture uživalcev trdih prepovedanih drog kaže, da jih je največ starih med 19 in 35 let. Skrb vzbujajoča je struktura uživalcev mehkih in plesnih drog. kjer se starostna meja uživalcev spusti tudi do 13 let. Mile Hodnik I Foto; Simon Šubic vanja v programa Centra za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od nedovoljenih drog v Zdravstvenem domu Kranj in Centra za odvisnosti Kranj. Podatki, ki LAS pridobil na podlagi vprašalnika v osnovnih Šolah, pa kažejo, da že nekateri učenci višjih razredov osnovnih šol eksperimentirajo s kajenjem marihuane in extdsya; na treh Šolah so dobili odgovore, da do 1,4 odstotka učencev občasno uživa marihuano. dejo v svet omame in odvisnosti. Pri tem pa lahko največ naredimo z različnimi preventivnimi programi in akcijami, ki jih bomo podpirali in razvijali tudi v priliod- nje," je povedal predsednik kranjskega LAS Mile Hodnik. "Pozitivni trend opažamo pri poznavanju problematike in posledic ob morebitnem uživanju drog in povečano željo po pogovorih o teh problemih in možnih rešitvah. Primerne oblike dela z učenci in dijaki so enkrat- ne delavnice," je še povedal Hodnik. LAS so v Kranju ustanovili leta 1999 in jo sestavljajo strokovnjaki iz različnih področij; sociale, zdravstva, policije, krajevnih skupnosti, srednjih šoL osnovnih Šol, kranjskih vrtce%', nevladnih organizacij, pohtike in mladih. Lani so se udeležili več posvetov in seminarjev, organizirali so dobro obiskano srečanje 2 Bogdanom Žoržem na temo razvajenih otrok, sofmancirali so izvajanje programa odprtih igrišč ob osnovnih šolah ob vikendih in počitniške dejavnosti ter preventivne programe po vrtcih in šolah ... Organizirali so 9. nacionalno konferenco lokalnih akcijskih skupin za preprečevanje različnih oblik zasvojenosti; osrednja tema konference je bila Alkohol in tobak - kaj lahko še storimo na 1 okalni ravni. Mladi nsk i Kranj je pripravil okroglo niizo na temo zasvojenosti mladih v Kranju, a žal okrogla miza ni dosegla svojega namena; prišlo je nekaj novinarjev in obiskovalci. center trije Kranjski glas, petek, 29. junija 2007 3 Aktualno Anke U Kam na stara leta Q 6 s Rok Koslevc: "Idealno je, če ostaneš vitalen in lahko sam skrbiš zase. Tudi ko opešajo moči, je najlepše, če ostaneš v krogu domačih. Nič pa nimam proti domovom upokojencev, so sprejemljiva možnost." i O s o o s Branka Kalan Debenec: "Ne razmišljam o tem, kje bom na jesen življenja. Z mamo sva za pokojnega očeta skrbeli doma, tudi ko je bil že hudo bolan. Tudi mame si ne predstavljam drugje kot ob sebi. Dom upokojencev je skrajna oblika, tam si preveč odvisen od domskega reda." s 0 KJ t Mojca Peršuh: "2e zdaj moram dajati prihranke na stran, zato da bom na stara leta lahko spodobno živela. Za veliko ljudi bo dom upokojencev predrag. Slišim, da bomo imeli v času moje upokojitve samo še 30 odstotne pokojnine." s M Marjan Požek: "V družini delamo na tem, da bomo ostali skupaj. Ne mislim pa nikogar obremenjevati in tudi na stara leta želim ostati čim bolj neodvisen. O domu upokojencev nimam slabih misli, saj nudijo prave hotelske storitve." 4 I. stran Standardi bivanja v domovih upokojencev Oskrbni dan v Domu upokojencev Kranj je 13,06 evra (3.130 nekdanjih slovenskih tolarjev}. Slovensko povprečje je 12,90 evra (3,092,49 tolarjev). "Oskrbni dan pomeni bivanje v dvoposteljni ogrevani sobi, prehrano, oprano in zlikano perilo, rekreacijo, zabavo, delovno terapijo je našteval Habjan. Nadstandard je telefon, ki ga stanovalci plačajo na mesec glede na porabljene impulze, hladilnik, za katerega se plača priključek, in tudi bivanje v enoposteljni sobi. Stanovalka Milena Žargar je potožila tudi nad slabo opranim, predvsem pa slabo zlikanim perilom v zadnjih mesecih. "Po nonnativu nam pripadajo ena perica, ena likarica (n ena šivilja. Z lastnimi sredstvi smo dodat- njem družbeno-ekonom-skem sistemu velja, da je za svojo socialno varnost odgovoren vsak sam v skladu s svojimi zmožnostmi. Država naj bi poskrbela samo za tiste, ki plačila doma ne zmorejo," je povedal Habian Za sprejem v Dom upokojencev Kranj čaka 400 ljudi. Čakalna doba je najmanj dve leti. Milena 2argar se je pritožila nad slabo zlikanim perilom. V domski pralnici na dan operejo In zlikajo do 750 kilogramov perila. stilnica/' je povedal Habjan. "Država bo slej kot prej morala ljudem ponuditi različne standarde bivanja v domovih. Takrat bo vsak natančno vedel, kaj bo dobil za plačano oskrbnino. V seda- in dodal, da ima Dom upokojencev Kranj namen zgraditi regijsko medgeneracij- domu), kar je v skladu z re- no zaposlili Se tn delavce, vsi skupaj morajo na dan oprati in zlikati tudi do 750 kilogramov perila! Trdim, da kakovostno opravljajo svoje delo, res pa smo samo pralnica in ne kemična čl- o o nacionalnem programu socialnega varstva do leta 2010. Z občinami Naklo, Šenčur in Cerklje se dogovarjajo za vzpostavitev dislociranih enot, prvo v Naklem nai bi odprli v letu dni. 4 Kranjski glas, petek, 29. junija 2007 Aktualno OCVIRKI IN POHVALE Cestni režim treba spremeniti Lokal na Koroški cesti v Kranju že leta sameva. Ideja je bila, da bi bil v njem javni prostor, v katerem bi mamice lahko dojile in previjale otroke. Iz tega ni bilo nič; lahko bi vsaj pomili okna, izložbo pa prelepili 2 otroškimi risbami. Na razdalji tristo metrov sta kar dve kritični točki; prva preti voznikom na koncu Delavskega mostu, druga v bližini farme Reset je nevarna pešcem. Na Direkciji Republike Slovenije za ceste so bili skopi z odgovorom. Suzana P. Kovačič Kranj • l^ni je bilo na odseku v dolžini borih tristo metrov • od odcepa za farmo Rešet na Planini do konca Delavskega mostu v smeri j Loki • 33 prometnih nesreč. Med najpogostejšimi vzroki so bili neprilagojena hitrost, nespoštova-nje prednosti in neprimerna la. "Na sre- Plečnikov vodnjak so lam prenovili, grafit v njegovi bližini na fepo prepleskani fasadi pa je grd. 2 ĆO so se vse nesreče končale brez hujših posledic, " je povedal Damjan Bertoncdj, pomočnik komandirja Policijske postaje Kranj. Letošnja statistika je bolj tragična. Do meseca maja so bile na tem odseku štiri nesreče, v dveh sta umrli peSki. Kritični odsek se nahaja na cesti. ki je v pristojnosti Direkcije Republike Slovenije (RS) za ceste. Na plečih kranjske občine pa je, da direkciji pošilja pobude po spremembi stanja • na boljše. 7 v/ i. Pobuda za k rož Išče že v letu 2005 leseni 2005 se je kranjska občina - s sklepom mestnega sveta - obrnila na Direkci-RS za ceste s pobudo za pripravo študije za preureditev križišča v krožiš če v ♦ I» ^ A žini podjetij Sava in Iskratel. Obstoječe križišče je križišče prednostne ceste s stransko, zato je oteženo vključe- A »t •> > / V prejšnji številki smo objavili fotografijo polomljenih klopic v bližini Prešernovega gaja. Veseli smo odziva odgovornih, ki so klopce v tem času že popravili. vanje ceste. Lahko si predstavljate gnečo ob začetku ali zaključku delovnlka, saj imata podjetji približno 1300 parkir-mest. Odgovora občina od direkcije kljub dodatnim posredovanjem do danes ni e N S o o b M o Križanje prometnih tokov in velika gostota prometa povzročata jezo, ki včasih vodita tudi v nezbranost voznikov. Pobude za spremembo v krožišče so glasne^ a do zdaj neuslišane. dobila. "Direkcija Republike e za ceste v letu prometna situacija od voz-zahteva dodatno zbra- 2007 na omenjenem območju nima predvidenih rekonstrukcij križišč/' je bila za Gorenjski glas skopa z odgovorom Tina Bučič iz tar^ajšnje Službe za odnose z javnostmi, leseni bodo na območju Planine-jug odprli nakupovalni center Qvtlandia, zaradi katerega se bo povečal cestni promet v tej smeri. Na tem območju bodo zače-i graditi 350 novih stanovanj, kar pomeni približno tisoč novih prebivalcev in veliko avtomobilov. V načrtu je pozidava Planine vzhodi Že zdaj pa je slaba volja voznikov več kot upra- in glednost križišč na omenjenem odseku je zaradi gostote prometa slaba. Takšna no s t in potrpežljivost, ki ji nekateri niso kos. Nadvoz alt prehod za pešce farme Re- i dve peški. Kraj nesreče so si ogledali tudi občinski predstavniki, prometna inšpektorica, predstavnikov Direkcije RS za ceste pa ni bilo. Kranjski podžupan Stane Štraus je povedal, da so direkciji 18. junija poslali dopis, v katerem občina kot kratkoročni ukrep predlaga, da se na tem odseku, ki ga prečkajo številni sprehajalci iz bližnje soseske, uredi se- maforizirani prehod na tipko za pešce in kolesarje z ustrezno razsvetljavo in da se zniža dovoljena hitrost z 90 na 60 ali 70 km/h. Kot drugo možno rešitev so predlagali izgradnjo nadho-da. Za večjo uünkovitost so predlagali tudi postavitev zvočnih opozorilnih naprav, "Odgovora še nismo prejeli," je povedal Straus in dodal: "Prejšnji teden smo imeli sestanek na Ministrstvu za promet. Prometne študije kažejo, da bo ta del Kranja moral dobiti štiripa-sovnico. Ta naj bi bila zgrajena Čez nekaj (2013), morda Šele čez deset let. Nič Še ni dorečenega, za izgradnjo šti-ripasovnice bo treba zagotoviti državna proračunska sredstva." Štraus je še povedal. da so na sestanku na ministrstvu kot prednostno nalogo izpostavili razširitev krožišča pri Mercatorjevem centru na Primskovem. 4 ^. L . Komunala Kranj Ločevanje odpadk Preprosto in okolju prijazno. Obiskali so jih prijatelji iz Doberdoba Danica Zavrl Žiebir Kranj - Sredi jtinija so kranjske krvodajalce obiskali prijatelji iz Doberdoba. Območno združenje Rdečega križa Kranj je namicČ že devetnajst let pobrateno s sek- cijo krvodajalcev v Doberdo Tokratni obisk ni samo družabno srečanje. Predsednik Sekcije krvodajalcev Doberdob Aldo Jare in predsednik Območnega združenja RK Kranj Marjan Can Ur sta se dogovorila o vsebini sodelovanja obeh organizacij. 50 krvodajalcev in prostovoljcev iz Doberdoba si je ogledalo mesto Kranj, nato pa je sledilo družabno srečanje v Naklem ob zvokih ansambla Vojsk. Kranjski glas» petek, 29. junija 2007 5 Komentar Damjan Biftonceli, pomoćnik komandirja Policijske postaje Kranj Starši na i bodo vzor otrokom. Cesto naj prečkajo na označenih in za to namenjenih mestih, prikažejo naj pravilno vedenje pešca, ki se vedno prepriča, ali je gibanje po cestni [površini varno, pa naj bo to prečkanje vozišča ali povsem običajna hoja ob oziroma po vozišču. Vročina 7 kolone nepredvidljivi otroci Običajen dan. Sončno popoldne. Vsakdanji popoldanski vrvež, ljudje se vračajo iz služb, opravkov „. Hrup vozil preglasi sirena reševalnega vozila. Vozilo je vse bližje, vozi zelo hitro. Je na nujni vožnji. Rešuje poškodovanca. Spet! Zgodba se je ponovila, že drugič v zgodnjem popoldnevu. Napisano ni scenarij za še en napet triler, zgodba je knita realnost še enega preteklega dne. ko sta bila v prometno nesrečo udeležena dva pešca in utrpela telesne polkodbe. Mnogo preveč za tako mesto, kot je Kranj. Tudi ena bi bila preveč! Lanska statistika poletnih dveh mesecev ne kaže vedre j Še slike: 161 prometnih nesreč, od tega 72 s telesnimi poškodbami, ena oseba je umrla. Otrod in mladoletniki so bili udeleženi v 19 primerih. Prihajajo poletni dnevi, ko bo na ulice drlo vse, mlado in staro. Rekreirali se bodo! Pa hodili na vrtove ali zgolj obiskali bližnji lokal na kavico! In odšli na otroško igrišče, kjer se bo mladež igrala ... Torej, vozniki pozor! Ceste bodo polne sprostitve željnih! Veliko bo takšnih, ki jim je udeležba v cestnem prometu od preteklega poletja, ušla v pözabo. Morda bodo z mislimi že na cilju, nepozor-ni na nevarnosti, ki jim pretijo v prometu. Bodite obzirni do šibkejših udeležencev, dajte jim prednost, pa ne zato, ker jim pripada po zakonu, pač pa zato, ker ste vljudni in strpni vozniki- Vozite s prilagojeno hitrostjo, ne uživajte alkohola, pričakujte, da so na cesti, za ovinkom, med hišami ter dru-od, tudi drugi udeleženci, e posebej pozorni bodite na otroke, ki so nepredvidljivi, saj uživajo počitnice in so z mislimi daleč, daleč ... Da za žogo priteče na cesto tudi otrok, že vrabci čivkajo, čeprav ta trditev dejansko drži, kot nepisano pravilo. Le nekaj opozoril, prehitro se namreč zgodi, da pride do nesreče, tragedije. Pripeljite se tudi vi zadovoljni na cilj in ne z grenkobo, ki jo je občutil že marsikdo. Dejstvo je, da so pešci najmanj zaščiteni in že najmanjši trk lahko privede do hudih posledic. Prav tako kot vozniki motornih in drMgih vozil, naj bi se tudi pešci zavedali, da morajo spoštovati cestnoprometna piaviJa. Le tako bo zagotovljena njihova varnost v največji meri. Gibljejo naj se po njim namenjenih površinah, če teh ni, pač tam, kjer je za njih varno, oziroma predpisano v zakonu, tam jih bo pričakoval tudi voznik, Ponoči naj uporabljajo odsevna telesa, ki zares pripomorejo k boljši opaznosti, o Čemer se lahko prepriča vsak. Tudi barve luči semaforja imajo točno določene pomene v poduk tisüm. ki prečkajo cesto ob znaku rdeče barve. Skratka previdni naj bodo in pričakujejo naj tudi to, da jih voznik morebiti spregleda, ne glede na to, da imajo prednosl. Prepričajo naj se v sleherni varen korak. Starši naj bodo vzor otrokom. Cesto naj prečkajo na označenih in za to namenjenih mestih, prikažejo naj pravilno vedenje pešca, ki se vedno prepriča, ali je ^banje po cestni površini varno, pa naj bo to prečkanje vozišča a]i povsem običajna hoja ob oziroma po vozišču. Otroci bodo sledili in bodo kaj radi tudi sami pokazaU, kako "znajo". Pokazano jim bo dobra popotnica za kasnejšo, še aktivnejšo vlogo v prometu. ki bo preko kolesarja vodila do voznika avtomobila ali še zahtevnejšega motornega vozila, Pot bo dolga in za dose-ia bo morala biti tudi vama. Veliko več kot policisti lahko pripomore sleherni udeleženec v prometu. Vendar imamo policisti pooblastila, preko katerih promet nadzorujemo in imamo tako možnost izločiti posameznike, ki s svojim ravnanjem ogrožajo druge in tudi same sebe. Vsa^šna žrtev je preveč. Tega se zavedamo, zato bomo v teh dneh še aktivnejši. Najpogosteje se bomo pojavljali na varnostno obremenjenih območjih, kot je Planina, mestno jedro, pa cesta proti Škofji Loki in Brniku. Tudi na Bleiweisovi in Gore-njesavski cesti ... Pogosto bomo merili hitrosti, preskušali morebitno vinjenost in ugotavljali druge prekrške voznikov. Izvedli bomo tudi kar nekaj poostrenih nadzorov, preko katerih bomo ugotavljal kišitve pešcev, kot so na primer: nepravilno prečeste, nepravilna stran hoje po vozišču, kjer ni pločnikov, neuporaba odsevnih teles in dnigo. Pa naj se napisano bere drugače, kot je videti na prvi pogled! Vsi skupaj bomo pripomogli k varnejšemu prometu, da se takšen ali podoben scenarij, kot je bil opisan v uvodu prispevka, ne ponovi. Če bomo obvarovali le enega udeleženca, vložen trud ne bo zaman, s Čimer se bo nedvomno strinjal sleherni bralec. Prav to pa je tudi namen tega članka. Opozoriti voznike na pešce, pešce na vozila in s tem tudi preko medijev pripomoči k ozaveščanju ljudi, da so v prometu tudi drugi, oziroma opomniti na vsakdanjo interakcijo različnih subjektov prometa, v katerih vlogah se v večini prepoznamo mi vsi. Vročina, kolone, nepredvidljivi otroci, saj vemo, da je promet v tem času takšen. Vozilo shladimo v senci, vključimo klimatsko napravo, uporabimo stranske poti in na pot pojdimo dovolj zgodaj. Otroke ob cesti opazuj-mo in mimo njih vozimo previdno, naj nepredvidljivost postane predvidljivost, naj izzovejo nasmeh in spomine na našo mladost. Naj bo poletje veselo za vse, vam žehmo policisti Policijske postaje Kranj! 1 JTJV Samo za dijake in študente. ki jim poteče status! DRAVSTVENO ZAVAROVANJE ZA MLADE Z atraktivno nagradno igro v nagradnem žrebanju sodelujejo vsi ki bodo med 1. majem in 1. decembrom ,2, 2007 prvič sklenili dopolnilno zdravstveno - zavarovanje pri Adriaticu Siovenici. Žrebanje bo 18. decembra 2007. J r www.adriatic-slovenica.sj u. 1. 2. Styling SPORTINA v vrednosti 200 EUR Štirje kupont za igro bowUnga v Zabaviščnem centru Arena Vodafone five! nagrada: Potovanje s potovalno agencijo Collegium v vrednostf 400 EUR USB kliuć 2 Gb ^ Knjiga Kako uspešno Iskati zaposlitev (Mojedelo.com) 7. Profesionalna priprava življenjepisa in posvet z zaposlitvenim strokovnjakom J 5. Joker kartica Ko I ose j v vrednosti ^ 20 EUR 8.»10. Kmo vstopnica za Ko I ose i 11.-20. Praktična nagrada rl f?. 6 Kranjski glas, petek» 29. junija 2007 Občinske novice t Depoziti Pfobanke z obrestno mero za dolgoročno vezavo vašega denarja pri nas se zares Idhko pohvalite: 4,45 % je največ, kar lahko v tem trenutku ujamete na slovenskem finančnem trgu. Zagotovite si varno naložbo in izredno stimulativne obresti. WWV croOdci^ ^ SI PROBANKA /ituinčna ski/nhicj Korak bližje zunanjim igral o m Sredi junija so v vrtcu pri OŠ Predoslje pripravili vrtčevsko zabavo, katere izkupiček bodo namenili za nakup zunanjih igral. Ana Hartman Predoslje - Na toplo sobotno junijsko dopoldne je vrtec pri OS Predoslje le posebej oživel, Vzgojiteljice so ob koncu šolskega leta pripravile Hip, hura vrtčevsko zabavo, ki je tokrat sovpadala s krajevnim praznikom KS Britof. Pestro dogajanje se je začelo v jutranjih urah s predstavo Nerodna Avgusti« na v izvedbi Stena VQarja in Andreje Stare, otroci so lah« ko uživali v predstavi senčnih lutk Grad gradiček, nastopu vrtčevskih plesnih skupin, predstavila se je tudi folklorna skupina, ki je v vrtcu zaživela v zadnjem skem letu... Po besedah vodje vrtca Branke Perne je 011 namen prireditve druženje ob cu šolskega leta ler zbiranje denarja za igrala in ureditev igralnih površin ob vrtcu. Prav zato so na vrtčevski zabavi pripravili dve ustvarjalni delavnici • slikanje na platno in oblikovanje gline. Otroške izdelke ter izdelke staršev in vzgojiteljic so kasneje prodali na licitaciji« ki je skupaj s sreče lovo m prinesla nekaj manj kot tisoč Izdelke, ki so nastati na ustvarjalnih delavnicah, so prodali na llcitaciii. evrov. "Zunanjih igral zdaj sploh nimamo. Doslej smo ves denar namenili za notranjo opremo, počasi bo prišla na vrsto še okolica vrtca. Kupiti želimo dva peskovnika, hiške za senco. n. klopce za počitek," je po jas- niia Pernetova. "Letos smo v sodelovanju s svetom staršev in KS Britof odločili, da sami začnemo zbirati denar za zunanja igrala In na ta način spodbudimo tudi našo ustanoviteljico občino, da nam morda kaj prida," je še dodala. Predoseljski vrtec je v zadnjem šolskem letu obiskovalo 67 otrok, ki so se še posebej posvečali turizmu. O tem je pričala tudi razstava Otroci in turizem, ki so si jo starši na vrtčevski zabavi z zanimanjem ogledali, "V sklopu razpisa Otroci v turizmu turistične zveze so malčki dodobra spoznali naš kraj in okolico, še posebej smo se posvetili gradu Brdo, reki Kokri in Dolhar-jevemu mlinu," je povedala Pernetova. Nova generacija odličnjakov Suzana P. Kovaćić Letos je zaključilo Šolanje v kranjskih osnovnih šolah 112 učenk in učencev, ki so bili vsa leta odličnL OŠ Franceta Prešerna Kranj: Benjamin Bajželj. Patricija Oštarijaš, Samo Pahor, Ališa Pivk, Egidij-Egej Vencelj, Eva Marija Fras, Nina Mikič, Maša Petač, Vesna Rog). Erik Tekavec, Tereza ZorenČ, Aljaž Kožuh. Tilen Mar-kun, Primož Mekuč, |ana Maruša Sajovic, Selišnik, David Vujinovič. Okršlar. Maja janina Tomšič, Mitja OŠ Staneta Žagarja Krani; Filip Kralj, Gregor Mubi, Miha Novak, Tea Poredoš, David Verbič, Matic Omejc, Tadeja Ostanek lurina, AleŠ OŠ Simona Jenka Kranj: Pire, Jasna Ružicki, Neil Se-Gregor Banfi, Aleksandra Dokic, Miha Kern, Tjaša Žila vec, Samo Zakotnik, Beno Novak, Tjaša Jagodic, Barba-. ra Zupane, Spela Urbane, Nejc Mencigar, Anja Debeljak, Miha |ež, Urška Za-plotnik. Rok Koleša, Jan Ko-šiček, Matjaž Celar, Barbara Naglič, Ana Erjavec. , Gašper Vodan, Jure Zevnik, Ema Lotrič, Eva Ma- kovec, Urša Malovrh, Vesna Podrekar, Nejc Rehberger, Janez Sagadin, Petra Stare, Anže Zupanec. OŠ Stražišče Kranj: Špela Bajželj, Andreja Lapuh, Urška Petrevčič, Sara Rudež, lerca Subic. Tamara BabiČ, Teja Fabjan Perko, Nika jelene, Eva Klemenčič, Nadja Ples ten jak, Martin Potočnik, Matjaž Zorman, Ana Zupane, Katja Brunec, Teja Burgar, Sašo Gorjanc, Tadej MežnaršiČ, Nina Perme, "om Stare, Petra Berce, Spela Ščančar, Ana Bešter, Anja Brenkuš, Simon Tepi-na Gore ne. OŠ Orehek: Tadej Novak, Nina Gašperlin, Nejc Kopač, Sara Jaklič, Eva Kaštrun, Špela Tavčar. Blaž Zavri, Barbara Horvat. OŠ Madje Čopa Kranj: Tadej Legat, Alja Leskovar, |aka Šušteršič, Luka Štular. OŠ Jakoba Aljaža: Marija Angelova, Dijana Antolovič, Amra Pandžic, Laura Koren, ia Šubic, Ema Iztok Oder, Kondic, Nina Kovačevič. OŠ Predoslje: Maša Jam-, Gašper Kuhar, Lidija Nograšek, Lucija Orehar, Manca Petek, Luka Rogelj, Anja Štefe, Tadeja Hudo-bivnik, Jerneja Koporec, Matic Logar, Sandra Vuja- * ^ s novic. OdliČnjake ie ob koncu Šolskega leta sprejel kranjski župan Damijan Perne Kian)ski glas, petek, 29. junija 2007 7 Krajevna skupnost Gorice S t a vi j na turizem Anketa Prebivalci o kraju Krajevna skupnost Coriče se trdo bori za razvoj. Načrte imajo z nekdanjim okrevališčem in šolsko telovadnico. Ta mesec so praznovali skupaj z Golnikom, Coričami in Tenetišami. Valerija Cenčur Goriče • Kljub temu da so Goriče z okolico majhna vas, imajo bogato zgodovinsko preteklost. Ležijo na zelo lepem kraju pod Zalo Ško goro, imajo čist zrak in kakovostno pitno vodo. Predsednik Krajevne skupnosti Goriče Mladen Dubra« vica je povedal nekaj o problemih, ki jih imajo v krajevni skupnosti: "Objekt, ki je nekdaj služil kot okrevališče bolnikom po operacijah, je v zelo slabem stanju in zaradi tega nevaren za pešce in promet. Dobili smo že odločbo za rušite v, stavbo naj bi podrli Še v tem mesecu. Naš cilj je, da bi na tem mestu zgradili več stanovanjski objekt za mlade družine in s tem pridobili več otrok za podružnično osnovno šolo." ružnično šolo v Žabnici, er pa je projekt padel v vodo. Trudimo se, da bi zadevo pospešili," je razložil predsednik. Za turistični razvoj "Počasi obnavljamo javno razsvetljavo, s prenovitvijo kanalizacije do leta 2017 pa zaradi premajhne pose» Ijenosti po evropskih standardih ne bo nič. Zavzeli se bomo za razvoj turizma, v načrtu imamo prenovo turističnega društva, čeprav imamo trenutno probleme z njegovim prevzemom, povedal D ubra vica. u je v «S o C g o Mladen Dubravka I fOTO. Co«AZD PUvflf Telovadnica ni več varna Podružnično šolo trenutno obiskuje 62 otrok, kar je spodbuden podatek; poleg lega vse več staršev ugotavlja prednosti vaške Šole. Soli pa manjka nova telovadnica oziroma večnamenski prostor, ki bi zadovoljeval tudi potrebe krajanov po gibanju in rekreaciji. "Obstoječa telovadnica je nevarna zaradi tal, iz katenh se zaradi obrabljenosti že kar kadi. Smo na Ta mesec so že šesto leto zapored skupaj praznovale krajevni praznik Krajevne skupnosti vrsti za obnovo takoj za Pod- Golnik» Coriče in TenetiŠe. Od svetovanja do končnega izdelka v Kamnoseškem centru Lesce izvajajo dela po naročilu za gradbena podjetja kot tudi za individualne stranke. v kompleksu Verige v stečaju v lescah se razvija veliko novih, perspektivnih podjetij in eno med njimi je tudi Kamnoseški center Lesce. Podjetje s pet* najst^etno tradicijo, ki je mnogim bolj znano pod imenom Kamnoseštvo Kranj, saj je dolga leta detovalo v Struževem ph Kranju, po novem že štiri leta nastaja in posluje v kompleksu bivše Verige v stečaju, točneje na iQkaciji kovašl^h delavnic. Kamnose^- vo obsega približno 3000 kvadratnih metrov površin, od tega Je 1000 kvadratnih metrov notranjih povr^n. Na zunanji po vrši nf sso pred kratkim postavili novo mostovno dvig^o, v izgradnji pa je tudi novi prodajni salon. Od svetovanja do končnega izdelka V Kamnoseškem centru Lesce izvajajo dela po naročilu za gradbena podjetja, kot tudi za indivlduatne stranke. Naročnikom nudijo celovito izvedbo, od svetovanja do končnega izdelka. Poleg pnjaznega osebja in kvalftete skrvijo po hitri cdelavl okenskih poffc po nanDČifu In vedno raznovT^ z^ogi granrta in mar-mor}a različnih ban/ ter cenovnih razredov. Pohvaliio se lahko s številnimi kamnoseškimi izdelkf na območju cele Gorenjske in Slovenije. Ker želiio ugoditi čim več željam in zahtevam, se s stranko najprej posvetujejo. V Kamnoseškem centru Lesce ustrežejo vaSim željam Po naročilu izdelajo, predelajo in montirajo naravni kamen, kanite obloge, notranje in zunanje stopnice, notranje in zunanje okenske police, kamen nepravilnih oblik (porlido in kvarclti}, kan>en za dvorišča, cokle za hiše, na- gn3bne spomenike In kuhtniske pulte. KAMNOSESKI ä CENTER LESCE ä Ö Alpska cesta 43, 4248 Le^e Dano Muznik. um cGpl. ing.graoCL, menedžer QSM: 041/621-738 Tet.: 4+386(0)4 53 53 760. ++386(0)4 63 53 762, Fax: ++386(0)4 53 53 763 e-pošta: k^nosestvo. kranj@stol.net Martin Košir je eden izmed najstarejših občanov Krajevne skupnosti Goriče: "Dobro bi bilo, da bi se razvoj v krajevni skupnosti nadaljeval v smeri boljšega šolstva, stanovanjskega naselja in ekologije, predvsem kar se tiče vode. Pred vojno smo imeli že razvit turizem, ki ga sedaj na žalost ni več." Lojze Logar je eden večjih kmetijskih prideloval* cev v krajevni skupnosti: "Velika škoda je, da ni* mamo niti ene trgovine več, pa tudi edino gostil-no so že zaprli. S sosedi in drugimi vaščani se dobro razumemo, tako da sem zaradi tega zelo vesel, da živim v tem okolju." > i O u Zdravko Urbane Ima v vasi eiektroinštalacije EIU in je poleg tega tudi predsednik gasilcev Goriče: "Na vsak način v krajevni skupnosti manjkata trgovina in gostilna. Kar pogrešam, je več vaškega druženja, za kar se sicer gasilsko društvo trudi. Ljudje imajo premalo skupnih poti za napredek Gorič." GG naročnine 04/201 42 41, e-poJtar naročnin e^-glas.si wwv/.QorenisiiiQlas.$i s Kranjski glas, petek. 29. junija 2007 FOTOREPORTAŽA 0$emino kolesarjenje po Sloveniji - je prijavljenih že 15 ekip. Potekal bo od 23. do 26. avgusta. Maja Birtoncelj Kranj • Organizator Rekreatu- ra, ekipnega kolesarjenja po Sloveniji, ki je letos po<3 okri-Ijem vseslovenske akcije Slovenija kolesari, je Studio Oreh. V primerjavi 2 lanskim letom, ko je nastopilo pet ekip, je letos zanimanje precej večje, saj je prijavljenih že 15 ekip. Potekal bo od 23. do 26. avgusta. 23, a^u5ta bo i Jamboree v Srbiji I Foto: Sp.ia Kotnik Prehod minskega polja i Foto: Kicmsn Markelj Poletni tabor na Kolpi I Foto: Suzana P, Kovačič 12 Kranjski glas, petek, 29. junija 2007 Nogomet te magnet Futura 2007-Gorenjska in slovenska novost 4 Prvi kamp za nadarjene v Kranjski Cori je inovacija Triglava Kar mladih fantov, starih enajst in dvanajst let, se je pod strokovnim vodstvom treh trenerjev zbralo v Kranjski Gori na 1, kampu za nadarjene Futura Triglav 2007. Vodil ga je absolvent FTK, trener Triglava Luka Štumberger: "Odziv klubov, staršev in otrok je bil presenetljiv, gre pa za potezo našega kluba, da sposobne in nadarjene fante spozna In kasneje tudi povabi k vadbi in tekmovanju. Vse poteka v sodelovanju s klubi Gorenjske, ker želimo selekcijo pripraviti na strokovnih osnovah. Triglav začenja pri tej starosti otroke pripravljati za tekmovanje v slovenskem prostoru, kamp pa je bil preverjanje sposobnosti in druženje ob nogometu. Obiskal nas je nekdanji kapetan reprezentance Slovenije Aleš Čeh, tri dni smo trenirali in se spoznaval je dejal Luka. Kamp za nadarjene je projekt Triglava, ki je plačal bivanje, igrišče (n jemlje kamp kot gorenjsko in slovensko novost. Z nadarjenimi fanti bodo še sodelovali skozi leto, nekaj jih bodo povabili v Triglav: "Tak način dela je izrednega pomena za to. da sposobni fantje napreduje- m, v Škof/i Loki ali na Jesenicah, in ic . V ve^esovem, na v Naklem ali v ReteČah - nogometašev res ne manj zato želimo ustvariti selekcijo, ki bo kos najbolje organiziranim šolam nogometa v Sloveniji," je dejal Luka Štum- berger. Zadovoljstvo staršev in otrok je bilo res veliko, kamp za nadarjene je bil zadetek v polno! > Nadarjeni fantje Iz različnih gorenjskih klubov so se zbrali v Kranjski Gori, kjer so imeli odlične pogoje za delo. Triglav s Savo,. Šenčurjem, Jesenicami... Sodelovanje med nogometnimi klubi je bilo dolgo Časa redko. ND Triglav 2000 Je v zadnjem Času vzpostavil tesno sodelovanje z NK Podgorje, ki postaja pravi center za nogomet mladih. Z NK Savo sodelujejo pri selekcijah kadetov in mfadincev v slovenskem prostoru, z Jeseničani pri razvo- gra cev, podobno je z NK Velesovo, Ločan, Visoko in drugimi klubi-. V zadnjem tednu je odjeknil v nogometni javnosti tudi dogovor med NK Šenčur In Triglavom: "Želimo izboljšati sodelovanje tako pri Člansk kot pri ekipah mladih, imamo skupne toČke in zato smo se odloČili za povezovanje," je dejal predsednik NK Šenčur Bojan VHmar. Klub bo imel kljub izpadu v 3. ligo Še naprej rislav n Šenčur v mnogo uma odlično, predvsem mlado ekipo." čem lahko napravita skupaj korak naprej, nam je cilj 1. liga. Šenčurju vrnitev v 2. ligo. Obenem pa je v obeh klubih veliko sposobnih mladih igralcev, povezovanje z gorenjskimi klubi in v prihodnje tudi z NK Medvode pa je del strategije Triglava," je dejal direktor kluba Miran Šubic. Za nogomet kar "zgodovinsko" srečanje na Brdu je rodilo sodelovanje med Šenčurjem In Triglavom • na sliki z leve ftobert Zoreč, Miran Šubic, Bojan Vidmar in Robert Mlsja po dogovoru o sodelovanju. Triglav najboljši nogometu mladih v Sloveniji Saj ni res ... pa je: kranjski Triglav je postal statistično najboljši klub glede števHa naslovov med mladimi nogometaši od 12 do 18 let, ki tekmujejo pod okriljem NZSi Kranj • Slovenski priirat so iz« borili mladinci Goodyear EP Triglava z zmago v pokalnem tekmovanju, ki je najširše tekmovanje mladili v nogometu pri nas! Družbo na vrhij jim delajo dečki do 12 let Trigjav Podgorja, ki so v finali; premagali Maribor in tako po letu 2000 znova prinesli naslov naj ga v di^vi v nceometii na Go- renjsko.rajeimda zadnjega po- let in bodo začeli z nogomet- ^va delijo tretje mesto v državi in so mlajši mladinci Save prvaki druge slovenske lige - zahod, je ocena o sanj» ski sezoni na mestu. "Taki rezultati so mogoči le zato, ker je delo stalno in načrtno. Piramido začenjamo graditi pri najmlajših, kjer računamo, da bo v klub prišlo jeseni 50 dečkov, starih osem in bodo začeli 2 kalnega zmagovalca (prav tako Triglav) leta 2002. Če k temu dodamo, da starejši dečki Tri- nimi tekmovanji na prostem," ie dejal profesor Rajko Korent, vodja Nogoumemika - posebnega programa za otroke do osmih let! "Ne smemo pozabiti, da so brez naslova v slovenskem prodru ostali Gorica, Maribor, Publi-' klim in dru^ ugledni klubi • pri mladindii Koper in kadetih Factor ter pri starejših dečkih Domžale delajo družbo našemu kJubü, ki je potrdil staJno dobro delo z mladimi, Imamo pet stalnih državnih reprezen- tantov v mladih selekcijah, sezono lahko ocenimo kot zelo bert Mišja, vodja strokovnega dela v Triglavu in-trener državnih pokalni zmagovalcev v mladinski konkurend. "Samo sodelos^je z gorenjsld-mi klubi, samo koncentracija najboljših v Tri^vu, prinaša izhodišče za boj za državne naslove. Gorenjska selekcija pa pomeni, da odlično dehjo klubi od Jesenic do Reteč, od Zeleznücov do Žirov. Triglav brez te pomoči ne more in ne zmore! " trdi direktor kluba Miran Subk ob uspešno," je dejal profesor Ro- analizi sezone. Mladinci Triglava so prešerno proslavili pokalno zmago, nadarjeni fantje pa bodo iskali prihodnost v Članski ekipi v 2. ligi in tudi v drugih klubih po Gorenjskem. Kakovost dela v Triglavu prinaša igralce tudi drugimi Zmaga dečkov do 12 let v državnem prvenstvu potrjuje V nižjih kategorijah je v ospredju učenje nogometa, dečki odlično generacijo fantov, ki so že izbrani iz številnih klubov. do 10 let pa so se takole fotografirali z Jeseničani po osvo-V Tenetišah (Igrajo v sklopu sodelovanja z NK Podgorje) so v jenem naslovu gorenjskih prvakov. Sport je tudi prljateljst- res pravi nogometni predstavi premagali Maribor! vo, Triglav odlično sodeluje z gorenjskimi klubi! Vse se začne z najmlajšimi • veČ kot 70 jih je obiskovalo enomesečno nogometno šolo Nogoumetnik, številni bodo jeseni postali Člani ekip Triglava do ä let. Na koncu so takole pozirali s prvimi nogometnimi diplomamil WWW.NKTRICLAV.COM ■ PREKO MILIJON IN POL KLIKOV NA NAJBOLJ OBISKANO NOGOMETNO SPLETNO STRAN! Kranjski glas, petek, 29. junija 2007 13 Zanimivosti, nasvet Okusno in hitro pripravljeno Iščejo nov dom Solata iz testenin Sestavine: • 20 dag polžkov . ^^ dag posebne saJame • pol skodelice oliv • 2 jabolki - 4 kisle kumare - 2 sardelna fileta • 15 dag majoneze • sol in poper Poižke skuhamo in ohladimo, vse dmge sestavine pa narežemo na kockice in obročke» začinimo, dobro zmešamo in ohlajeno ponudimo. Topli kruhki Sestavine: ' toa st ' 20 dag mortadele • 20 dag šunke -1 kisla smetana . 1 jajce . 20 do 25 dag naribanega siia • nekaj kaper • nekaj šampinjonov • malo sladke smetane - sol in poper Salamo, šunko in vse druge sestavine narežemo na kockice oziroma lističe, pome-Samo s sladko in kislo smetano, posolimo, popopramo in s to zmesjo obložimo rezine toasta, Id smo jih naložili v pekač. Potresemo jih še z nastrganim sirom in za-pečemo v vroči peäci, da se si; razpusti. Sadje s skutno kremo St s ravine: • Vrečka vaniljevega pudinga ' žlica masla • 20 dag skute - sadje (jagode ali marelice, breskve ali vloženo sadje) Vaniljev puding skuhamo po navodilih z vrečke, še vročemu dodamo maslo, ko je krema ohlajena, pa vanjo zmešamo pretlačeno skuto. Kremo nato prelijemo preko sadja» ki smo ga lepo razporedili po krožniku ali v večji skodelici. Ce smo uporabili vloženo sadje, ga moramo dobro od cediti. Sladica naj nekaj Časa stoji v hladilniku, lahko pa jo pripravimo že dan prej. Ribezov sok Sestavine: • ribez • sladkor - malinov ekstrakt Ribez osmukamo, operemo in skuhamo v sokovniku. V spodnjo posodo dolivamo vodo. Sok prestrežemo, potem pa dodamo na liter soka pol kilograma sladkorja in pustimo, da vre pet do deset minut. Pridno pobiramo pene. Na koncu lahko dodamo 6e malo m al ino ve-ga ekstrakta, nato pa vroč sok natočimo v vroče steklenice in jih zapremo s prekuhanim) gumijastimi zama- Preden steklenico zamašimo, lahko na sok nalljemo tudi žlico domaČega žganja. Vir: Kuharske bukve slovenskih gospod i nj Muca Ajria je nadvse prijazna dve do tri leta stara muca, ki je zaradi poškod* be prvo tačko. Kl^ temu se dobro znajde in išče varen dom. Psička Puža je stara tri mesece in je mešanka s terierjem. Zek> je živahna in bo potrebovala dom> v katerem se bodo skrbniki veliko ukvarjali z njo. Mestna občina Kranj je oskrbo zapuščenih živali na svojem območju uredila v Zavetišču za male živali v Horjulu. Naslov spletne strani zavetišča je www.zavetisce-horjul. net GG naročnine 04/20142 41, e-pošta: narocnineil^g-glas.si www.Qoreniskiglds.sl I Potovalna lekarna Nina Pisk, mag. farm.. Gorenjske lekarni farmacevtov nasvet Ko se odpravljamo na počit* nice ali potovanje, je sestavni del prtljage potovalna lekarna, v katero poleg osnovnih sredstev prve pomoči sodijo tudi zdravila in drugi pripravki, ki lahko olajšajo morebitne težave na poti. Zdravila, medicinske pripomočke in druga sredstva v osebni potovalni lekarni izberemo glede na starost in zdravstveno stanje dopust-nika oziroma popotnika, trajanje in kraj potovanja, razvitost zdravstvene službe in dostopnost medicinske oskrbe. Potovalno lekarno je treba pripraviti še posebej skrb« no, kadar se na pot odprav- ajo tudi otroci, nosečnice ali doječe matere. Zdravstvene težave in uporaba zdravil, še posebej pri otrocih, nosečnicah in doječih materah zahtevajo Še posebno pozornost, zato se je potrebno hitreje odločati za obisk zdravnika, Svetujemo posvet z zdravnikom oz. s pediatrom že pred odhodom na počitnice. Prav tako je pred potjo v eksotične kraje p/'iporočlji-vo, da se obišče osebnega zdravnika, Inštitut za varovanje zdravja ali pa območni zavod za zdravstveno varstvo. Kaj sodi v potovalno tekamo nego po sončenju in za lajšanje težav pri sončnih ali drugih opeklinah. Sredstva za zaščito pred pikJ komarjev, klopov in drxigih insektov ter pripravki za odpravljanje težav po piku. Osnovna sredstva za prvo pomoč. Zdravila, ki vam jih predpiše vaš osebni zdravnik in jih morale redno jemati. V določenih državah ob prehodu državne meje zahtevajo posebno potrdilo o jemanju zdravil, zato naj potniki vpraiajo zdravnika, ali je potrdilo potrebno tudi pri zdravilih ali pripomočkih, ki jih uporabljajo. Zdravila za samozdravl^enje manjšili zdravstvenih težav; tablete proti potovalni slabosti; rehidracijska sol za nadomeščanje izgubljenih soU in vode pri driski, bruhanju, močnemu znojenju in hujših fizičnih naporih: zdravila, ki jih uporabljamo pri zastrupitvi s hrano in driski; zdravilo za ublažitev alergijskih težav pri ljudeh, ki so nagnjeni k preobčutljivosti na sonce, pike insektov, oži-galkarjev ali hrano; zdravila "ia zniževanje povišane telesne temperature, odpravo bolečin v mišicah in sklepih, odpravo glavobolov ali zobo-bolov; zdravila za lajšanje želodčnih težav; odvajala za primer zaprtja; zdravila za vneto grlo. Veljavna kartica zdravstve- Kako shranimo zdravila za na pot Zdravila in druga sredstva, Id sodijo v potovalno lekarno, je treba shnniti v posebnih torbicah ali škatlah, ki ne prepuščajo svetlobe in vlage. Zdravila naj bodo shranjena na ustrezni temperaturi, ki običajno ne sme biti višja od 25 stopinj Celzija. Za zaščito pred velikimi temperaturnimi spremembami priporočamo tudi uporabo alu folije aJi drugega izolacijskega materi' ala. Pri potovanju z avtomobilom naj bo torbica z zdravili tako poleti kot pozimi v potniškem prostoru. Pri potovanju z letalom, vlakom ali ladjo naj imajo potniki torbico z zdravili v osebni prtljagi. Pri potovanju z letalom od oktobra 30o6 velja nov pravilnik, ki omejuje vnos tekočin in predmetov na letalo v osebni prtljagi. Vsaka od tekočin (vključno s kremami ali geli) mora biti zapakirana v embalaži do 100 ml, vse pa morajo biti shranjene v litrski prozorni plastični vrečki. V praksi prihaja do določenih težav pri sladkornih bolnikih, ki uporabljajo inzulin, zato priporočamo, da pred potova-njem pri vašem osebnem zdravniku pridobite potrdilo o jemanju zdravil. Pred potovanjem je treba preveriti datume roka uporabnosti zdravil. Vsa zdravila lekarno je treba shraniti na mesto, kjer je nedosegljiva otrokom. Zdravila za na pot v eksotične kraje Za već informacij o potrebnih zdravilih na potovanju v eksotične kraje naj se popotnik obrne na osebnega zdravnika, na inštitut za zavarovanje zdravja ali na območni Zavod za zdravstveno varstvo. V okviru teh ambulant so na voljo tudi vse informacije v zvezi z obveznim cepljenjem in zaščito z zdravili na potovanju (npr. z antimal ariki) ter obveznimi potrdili o cepljenju. Resni neželeni stranski učin- obiščejo ambulanto vsaj 8 tednov pred načrtovano potjo. Potniki se z zdravili za potovanje lahko oskrbijo tudi preko intemeta ali pa zdravila kupijo od nekoga, ki se je vrnil s potovanja, pa zdravil ni potreboval ali jih ni porabil v celoti. Ker so v teh primerih zdravila pridobljena iz nepreverjenih virov, obstaja večje tveganje glede učinkovitosti zdravil. Previdnost je potrebna tudi pri morebitnem nakupu zdravil v tujini, predvsem azijskih in latinskoameri.^kih dr^vah, kjer je možno kupiti zdravila, Id so v Evropi in Severni Ameriki na voljo le na zdravniški recept. Ta zdravila so običajno brez navodil in opozoril ter so lahko sumlji- ki teh zdravil so sicer redki, vega izvora (ponaredki), zato Varovalni pripravki za son- n^ zavarovanja aJI zdrav» shranimo v originalni emba- čenje s primernim zaščitnim faktorjem, pripravki za stveno zavarovanje za ni)i-no. laži, skupaj s priloženimi navodili za uporabo. Potovalno svenijemo popotnikom, da vendar pa je treba uporabnike natančno poučiti, na katere znake stranskih učinkov morajo biti pozorni, in o tem, kako naj ukrepajo, če se ti učinki pokažejo. Cepljenja potrebujejo določen Čas, zato tovrsten nakup odsvetujemo. Če se popotnik vseeno mora odloČiti za tovrsten nakup zdravila, na) bo pozoren, dk bo z dravilo kupil v lekarni pri farmacevtu, ki mu bo tudi ustrezno svetoval glede uporabe zdravila. 14 Kranjski glas, petek, 20. junija 2007 Križanka 4.K »K Se odpravljate na dopust in želite prejemati Gorenjski glas v vaš počitniški kraj? L » % te « orenjski Glas . I • 4 A. ^lastniki zemlje za uredit® s' 1» Pokličite nas po tel.: 04/201 42 41, nam pišite na: narocnlne@g-glas.si ali podatke spremenite na www.g0renjskiglas.sf na zavihku Naročilnica • Sprememba podatkov o naročniku. Gorenjski glas je naprodaj tudi v večjih letoviščih v Istri Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno i črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon Iz križanke) pošljite na dopisnicah do srede, 11. julija 2007, na Gorenjski glas, d- o. 0-, Kranj, Zoisova i, 4001 Kranj, p.p. 124. J:. •A C» ■ ."T- Vefiko sprostitve in užitkov ^J dopusti; vam želi vaš Gorenjski gla.s! Dopisnice lahko oddate tudf v nabiralnik Gorenjskega glasa na Zoisovi 1. Nagrajenci bodo objavljeni v Gorenjskem glasu. A gorstuski glas OeiUMU kraj ml opatin SGUV kazah-TTANU kaanj clicsto estomjs fskiOas Nagrade: 1. - 5. nagrada: darilni bon Maya üHFniCA. »fogo> l«tmi nuft^ IrtSTOV UKIULDN i6c« ICAKUi soktsnik iffiltov (mmr lancus ossba. kinoa o61a ime m primek sl $kta. oatcua (m) sljcar iuaic NAVDU&E» nec nad francozi sredma hhavec STAAO-riuskj razdaav uofd. sloves casanova harkov LONOer* olevek usora srEKU- njakza ribe NO vcaio mavcka opornica POl^O OeiT^AlO äwIHA) GLiesro joaoanue IVAN IfVAft R^O savin PRILOCA «LAIA Hnske reka v ftiopjl kraj m UU&JANt dr2ava vafrbu Kranjski glas, petek, 29. junija 2007 15 Zanimivosti Mond na vrhu Šmarjetne Na šestem turnirju za državno prvenstvo v taroku je na Šmarjetni nad Kranjem igralo 138 tarokistov iz vse Slovenije. Tarokisti Merkurja zadnja leta najboljši. Igor Kavčič Sobota sredi junija je bila na Šmarjetni gori nad Kranjem v znamenju igranja taroka. Na vrtu pred hotelom, v celotnem prostoru restavracije, na zimski terasi, skratka povsod, kjer so se eden nasproti drugega posedli po trije tarokisti, so na mizo padale karte. Predhodni vrvež in ugotavljanje, kdo igra s kom za katero mizo. je potihnil ko je na velikem platnu računalnik začel odštevati Čas. Uro in pol igranja za 21 partij taroka, Ne, tokrat ni Šlo zgolj za družabno igro s kartami, s katero bi si 157 ljudi za 46 miza» mi krajšalo čas. DomaČi tarokisti iz Športnega društva Merkur Naklo, kjer delujejo kot ena od sekcij, so pripravili šestega od skupno desetih turnirjev za državno prvenstvo v taroku. Poleg prvenstva so tu Še ekipna in pokalna tekmovanja ter masters, zaključni turnir ob koncu leta. "V prvem krogu se udeleženci glede na razvrstitev neaktualni lestvici za^iržav- no prvenstvo porazdelijo v koruzo po morebitnem začetnem neuspehu, saj si z dobro zadnjo igro lahko pridobiš še kai več tako imeno- vanih točk.'^ Po še- rang slih, sedmih urah so na Smarjetni dobiU končnega zmagovalca Milana AjdiŠka iz Taiok kluba PIK Trebnje, kljub nekoliko slabši tokratni uvrstitvi pa na letni lestvici Še vedno vodi Merkurje-vec Marko Podvršnik. V Sloveniji je v krovno Tarok zvezo vključenih 20 klubov (z Gorenjskega poleg Merkurja še tarokisti Huje Kranj in Kavalir z Bleda. Najboljši tarokisti prihajajo iz Merkurja, kjer se je sekcija tarokistov začela razvijati pred petimi leti, zaslu» tri skupine. V trojkah igrajo Časno lestvico šteje tudi do- ge za to pa gre v veliki meri So fantje vse taroke že zmetali na mizo ali pa ima Bojan Makovec (v zeleni majici) tokrat karte za zmago? iz vsake po eden," pravila razlaga Bojan Makovec, predsednik Merkurjevih tarokistov, tudi sam odličen igralec taroka, lanski skupni zmagovalec, odličen v pokalu in na mastersu ter na večni lestvici zadnjih štirih, petih let zagotovo najboljši v Sloveniji, Po končanem krogu zmagovalec dobi 2 točki, drugi 1 in zadnji pol točke. Ob razvrstitvi na za- sežena razlika v prvi partiji pripisati sedanjemu pred-taroka. V drugem krogu ig- sedniku uprave Binetu Kor- rajo med seboj tisti z vrha, s sredine in spodnjega dela lestvice in si po uri in pol spet enako razdelijo točke za zmago. In v tretjem ter Četrtem krogu spet podobno. "Tako se na turnirju igralci precej pomešamo med seboj, tak na6n pa je tudi zagotovilo, da do konca igraš resno in ne vržeš puške v dežu in nekdanjemu prvemu v Merkurju [akobu , Slednji je velik ljubitelj taroka in tudi hodi na turnirje. V Merkurju pri dunajskem podjetju Piatnik vsake toliko časa naroČijo tarok karte s svojim znakom na hrbtni strani. Ni Čudno torej, da so lo najbolj igrane karte v Sloveniji, Dvaindvajsetletna Katja Novak je doma z jame pri Mavčičah. Po poklicu je kozmetična teh niča, srečali jo boste v parfumeriji Beautlque v Kranju, kjer je zaposlena. Tudi v prostem času se posveča kozmetiki in ličenju. Pomirjajo jo sprehodi v naravi, Igra tenis in odbojko. Rada potuje, Še posebej v tople kraje. S. K., foto: Corazd Kavčič Hrvaška na enakih številkah kot lani Vse za vsako žensko Pogovarjali smo se s pomočnico izvršne direktorice Kompas Potovalni servis. Andrejo Medved, ki pravi, da je lokacija Kompasove poslovalnice - počasi se razvija nova blagovna znamka M Holidays, v Mercatorjevem centru na Primskovem zanimiva že zato. da mogoče vanjo zaide več naključnih strank. Tudi pri Kompasu poznajo načelo in last minute', vendar sta trenutno precej v ospredju 'zadnja minuta' in klasična prodaja aranžmajev. Med mediteranskimi državami so Se vedno najbolj prIljubJjene destinacije Turčija in Tunizija, med njimi Ha-mmamet in Djerba, pa Sharm El Sheikh. Kreta, Rodos in Santorini. HrvaŠka je v primerjavi z omenjenimi destlnacl-jaml. za katere zanimanje raste, na lanskih številkah. Za eksotična potovanja trenutno nI večjega zanimanja, ta pridejo do Izraza med oktobrom in aprilom. V ospredje vse bolj prodirajo tudi križarjenja, za kar pa Medvedova meni, da ne gre za neko modno muho, temveč se spreminja način poči tn i kovanja ljudi: 'Ljudje ne potujejo več toliko v skupinah, želijo individualna potovanja in zato - pri nas temu pravimo 'dinamično paketiranje', jim to tudi ponudimo. Na enem mestu ljudje združijo pot, spoznavajo novosti in počitnikuiejo." v KOMPAS Drznost pričesk se spreminja Frizerka Salona M v HIpermarketu Mercatdr na Primskovem Špela Frelih je v svojem poklicu že sedem, osem let. Opaža, da se drznost pričesk spreminja: "Vse ge-^ neracije si več upajo. Veliko je tudi takšnih strank, ki si želijo korenito spremembo v okvirih modnih smernic." Zagotovo je prednost da se Safon M nahaja v sklopu Mer-catorjevega centra, saj se tako v frizerskem salonu včasih ustavijo naključni mimoidoči, ki želijo striženje ali barva- z veseljem ustrežejo. Zaželeno je, da se stranke nje m prej naročijo. nI pa to njihovo strogo pravilo, V Frizerskem salonu M nudijo nego las In iasišča, urejajo pričeske, barvajo, sledijo modnim trendom striženja, pa tudi klasičnega še vedno obvladajo. Za styling uporabljajo izdelke blagovne znamke TIgl. barve In ostati Izdelki pa so blagovne znamke Carina. Produkte blagovne znamke TIgl pa stranke pri njih lahko tudi kupijo. Spela meni, da je pri ženskah še vedno največ likanja las, moški trendovsko puščajo daljše lase. pa tudi po obliki Irokeze' je še povpraševanje. Pri barvah pa še vedno pred-@Accessories je blagovna znamka, ki po Sloveniji nj a čl jo naravni toni. združuje 25 trgovinic, nahaja pa se tudi v Mercatorjevih' "^^em frizerskem salonu dajemo velik poudarek na ob-centrlh na Gorenjskem. Vodja veleprodaje Rada Oimitri- '^kovanje pričeske z glavnikom In škarjami, če temu tako jevic pravi, da v njihovi trgovinici ženske dobijo vse od ^^^^ ^^ stranka doma nima vehko dela z urejanjem modnih dodatkov, blžuterlje. torbic, klobukov, pasov, r^ove pričeske," še pove Spela, denarnic, lasnih pripomočkov • od trakov, lasnih sponk, elastik do krokodilčkov. Poleti ponudbo dopolnijo Še z modnimi dodatki za plažo, japonkami, letos pa so dodaii še Izbor balerink. Moški pri njih najde morda le denarnico za evrske kovance. medtem ko je poskrbljeno za tisoč različnih okusov ženskih generacij« kjer najde vsaka nekaj zase, Trifetna punčka pisano sponko za lase. odrasla dama pa lično torbico. "Če pogledamo samo blžuterijo, potem največ kupujejo uhane v kombinaciji z ogrlico. Zelo dobro, tako barvno kot glede na vzorec In material, se da kombinirati primerke, ki so v prodaji posamično," razlaga D im I trije vice va, ter še doda. da je spet moderna bela barva, pozna se tudi porast rdeče, pa srebrna, predvsem pa izstopajo živahnejše barve.' Cesta Staneta Žagarja 69. Krani. telefon: 04 20 19 926 ► 1 i k. Ü C Hipermarket 'T KJER SE OBLACI VSA DRUŽINA «Sf VABUENl v EKSPOZITURO PRIMSKOVO BanßJTi m > Cesta Staneta Žagarja 69. lel.: 234-40'50 "4 OPTIKA ALEKSANDRA My Ad<đii< tc^^ In vH m drü|lh oi^i i CMlhil AUKSAMOKA. Atrcilor MntK Kr^nJ . POLETNA KOLEKCIJA O" ...o Ö NrijllCfŽit'ljo^^icjni UGODNA POLETNA PONUDBA IGRAČ, ^ Vj/ECKOTIOO ARTIKLOV PO NIŽJIH CENAH. Čistilnica in pralnica PE Kranj. tel.: 04/2042 www.cisliln i ca-labod .s i Mesec JULIJ: brezplačna UV zasćita za vasa oblačila oMMib UMI» n^fMtt la uKoMiMiij thximy SkrtaJit; to * i /WrtnVr vrfe/ saw najdražim katero od p rclcpih v vel liv, rez»StT < PptA i K^flttMfim. TV SPORED PETEK 29.6. l«*Dty1V 12.1S Ro^ 13.05 PrB^ 13J0 Đv^sb vit 14iO Re^n}« M UAS Pozruvain 153S Zdmdäne aJf^vniU« j^odbt 16.25 Kdo pa irb-K, da S1III7.I S Oko a ot« 1&05 Smuäßka sezona 18J0 Cuda^ 19^ Noži v Hollywwdu 19J0 foć nown 20.1$ 2hr9lski vit ZtM Prevaranti 22JM) Novirw v modren 22J0 Saw v Nm Voitai 23>40 Oeto tu iala OOi» Pod raipm OOJO Kdj nonn^ OIOC Prevaranti 02.10 Na zrwibi • BoMMtka 12 JO Lwenzova žeu. 57. M 13.10 Samskđ in perm. 5. dH 1405 Krna le Ifiixmi 106. • ]07. del 1535 K» ^ Gkr». tOl. -ICQ. dH 17>40 Lofenana 2TO,57.dd laiS V(^iEnsk. 28. del 1930Nor h za^OIjm. 30 del 2020 ^«Tttka In powwa. S. del 21.10 Krna te Ijubeni. 107. del 22JB Ker Mim ttxio, 101 del 23il0 Samsio pCKFsn^ 5. del 21i5 Vor»^2&deloa$0 Uedhnipaf SOBOTA 30.6. 07^ V iskviju oeeta 0a30 Kdo pa n^, (b 09i0 Otiod 10.10 Kdo pa mbK, da si?l 11.00 Diu!nv«äo IliOKdopa 12^V ekar^ oätB 1330 KdD » ne, da 1420 V iskar^ o^eta 15.10 Kdo ^ rnsTi da ^ 1 Otnxi 16J0 Xdo pa TTK^ da 9?! 17.40 Onira v stfilQ laJO Kdo pa mbl^ ^ 9? 1925 Nwra v (ixidrem 2ai5 DebeM 21 J» Metoia detek- tM 0235 V iskanju očeta 04.15 Otroci 05J)5 Cvuanav * ft >1 I • iMMtka 06.00 Tdto ftii^f. 39. del 0630 Ker ijubm Giorto. 9&OOI dd IliM) Na^ skrivno ävTjei^, 33.del11.50KrivatelpjbemnQ3 -mdel 16.00 V^ pnC^rva, diaina 16.00 Tako je iMier^^O. del 19.00 Idealen par20.00 Svetovni popoinik 214» Pepelka. 24. del 22.00 Sanjsla rr«^ 23.00 Idealen parOOXO Svetem NEDEUA 1.7. SUiOtfVi Otn» 07.40 Zapiski U Tajpeja 08.05 posnetki (do 18.30) 1830 Moiilski kulti 20.15 Morilski kulti 21.05 Medicinski detelctm ftoMnlki 06.00 Iako je življenje, 40. del 06.50 Nore in za^iijljene, 21 • 3a del 11 J» Na^ skiivT» IM- jerje. R del 1130 Loracova žena. 53. • S7. del 16.00 Vdia pdäkovan^. drama 1BJ0 Tako je a^je. 39. dd 19iMlde^ par20 JlOSvetovrv popotnic 21X0 Pepelka, 25 del U.OO Saryski mo§kj 23.00 VcTika pncakovii^ji), drarr^ 00.40 Idealen par PONEDEUEK 2.7. fiuRtvTV 12^ Ro^ 13J»5 PreM 1330 ^Iski vrt 1420 R«$evanje dva^ mS Usodni odmerek 1535 Zamoläne 2«awiSke zgodbe 1625 Kdo pa misK, da 9?! 17.15 Ob^a oko iZJ3S Sm jüi^* k9 s«zortd 1S30 6xlfiko 19.00 Iz srca 1930 Pod rx6m 20.15 2rvd&ki vn 21 J}5 PrevvsntI 2100 JasA(7ridd2230Sarne vNewYorIcu 23.40 Delo ni iala 00.05 Pod nožem 0030 Mejna poTicja evede pri sebi praprotno seme. naj bi slišal živalsko govorico ali naSel ^krit zaklad. Nekaj podobno Jana in Saša Remec, Therese in John Groffen, Dlana Dimnik in Tomaž Mihelčič Miha Ažman in Barbara Ura nje k prikupnega, seveda z veliko Johna C. M. GroS^ ter nje- Ijanov. Tudi o gospodu Dimni- vec, šarmer, po duši športnih manj "etnobotanike", se je na gove soproge Therese, svojega ku gre veliko s^odb. Da je še in uživač, Erazem B. Pintar. kresni večer, sedmo leto po vr- spremljevalca Tomaža Mih^ vedno zelo uspešen lobist, Nekaj ur pred vrtnim druže-sti, dogajalo na romantičnem vrtu Vile Podložnik Hiša z vr- čiča, ter predsednika priprav- pred tem mednarodno uspe- njem pod Rožnikom se je na-Ijalnega odbora. Radovijičana Sen podjetnik odličnih po- mrečvmilsposlovnepotivBe- tom, bazenom in še Čim, last Saše Remca in njegove žene znanstevinzvez^dajeustanov- c^d. Jasno, s svojim letalom, nekdanjega veleti^ovca Kol- Jane Kranfc Remec, je vedno ni Član Slovenska svetovne- ki ga pilotira sam, Da bi le s manna, ki je bila po dru^ voj- Šarmantna Diana Dimnik, ga kongresa in še kaj. V mir- svojo drago Danijelo taisti ni nacionalizirana, zdaj služi sprejela številne povabi jene da- nem ozadju energije kresne večer obujala spomin, kako sta za imenitno protokolarno oko- ne in njihove prijatelje. Da jih noči pa so pomenkovali "Iskra- pred natanko tremi led prvič Ije. Tistim, prej in tem, zdaj.' je nekaj manjkalo, ki so minu- ši". Brez njih skoraj ni uspele objeta predstavüa svojo ljubezen. In Se kar traja. Naj. Kot li-oiiistom kresna noč in dobro- Skratka, ne ločuje. Podobno la leta bili, niti ni tako zelo po- slovenske zgodbe. Resnično! kot lionistično poslanstvo, Id se membno. Da, nikomur ni pri- Kranjčan Frand Kuhar, v slari ga povsod po svetu drži rek zaneseno! )e razmišljala slav- upravi Iskraemeca njen član, deinosL nostna govornica Diana Dim* nik skozi besede nakljudiega harmonikarja pred spomenikom Franceta Prešerna ob ljubljanskem Tromostovja In ob lionističnem geslu - pomagajmo, ponosna obelodanila letošnji zbrani znesek, kar 99.000 evrov, ki 50 ga name-V dobrodelno pomoč otro- Diana in Božo Dimnik kom v stiskah. S simpatično, predvsem pa odlično slovenščino se nam je Še enkr^ več prikupil veleposlanik Nizozemske, John Greffen, ki je precej naravnost povedal, zakaj Marjan Hribar, Gerry Jeki, Piotr In Anna Kaszuba podpirajo tovrstno dobrodel- "We serve!" - Pomagajmo! li- nosL Ob tem pa nam je ob po- še vedno pa nepogrešljiv pro- Tudi Športi delijo. Aktivne, ons Wub lliria ijubljana, vsako moči izvrstne voditeljice Tajde dajnik s kontakti od Rusije do navijače še bolj. O všečnosti av-leto pripravi, vsaj meni, enega LekŠe predstavil Se nizozem* arabskega sveta, je sproščeno tomobilov tokrat nič. se pa za- lepSih družabno koristnih do- ske glasljene goste, big band v gajanj. Koristnih, ker se ob malem, zelo pomenljivega kramljal z novim predsednikom uprave Jankom Štdiami* radi družbe BMW Gioup Slovenija, ki je ob koncu lanskega druženju več vsebin zgodi pre- imena, zvezdnike Young Sina- kom, kijev Kranj prišel izvod- leta prišla na naše posbvno tr-potrebna dobrodelnost iskre- tras, Odli^! Prikupna slika pa stva nemškega trgovca Hofer, žišče, zgodil zanimiv golJški nih misli, spremljana z obilico je nastala ob srečanju, seveda v Sloveniji ter Cirilom Kafiv tumir na Bledu Morda ima ve- kulture in nekaj enologije ter kulinarike, in seveda se ob tem ne naključnem, hčerice Diane in popularnega očeta Boža lom, direktorjem Zavoda za kakovost storitev in komtinika- iko. če ne celo čisto vse, pri tem direktor družbe, Blejec gleda in pogleduje, katera je Dimnika, o katerem je šel mi- dj. Iznajdljivosti se je Novogo- Miha Ažman, odličen igralec bila najbolj zalo odeta, kdo je m nule dni gks, da je kot prvi Slo- ričan Ciril Kafol priučil med golft. odličnega "Hcp-ja". Brez kateremu ni bilo viedno priti. venec prejel visola> hrvašlo) od- pedetnim službovanjem sodelavk vsekakor ne gre. Bar Podobno kot lani je na letoš- likovanje. Predsednik Stipe Bangkoku na Tajskem. kjer je bara Uranjdc, preizkušena "pi- njem kresnem večeni blestela Meskf je Boža Dimnika, pr^- zastopal eno od iskrikih družb. arovka",jebrezzadiegpopelja- podjetnica Diana Dimnik, dr. sednika hrvaško-slovenskega Čeprav imajo v Iskraemecu la povabljene igralce do igre. O med, letos vviogi predsednice. prijateljstvu, odlikoval z redom dokaj "vročo" klimo, jim je turnirju Še prihodnjič. Vodja V spremstvu častnega pokrovi- hrvatskog pletera za osebni pri- sproščen nasmeh prišel še blejsk^ igrišča, Avstrijec slo- telja večera, veleposlarüka Kra- spevek k razvoju in ugledu ter k^o prav. Malce utrujen pa je venskih korenin, Gerry Jdkl, Ijevine Nizozemsko, Nj. dsc. dobrobit riam sosednjih držav- bil videti podjetnik, morjeplo- prekaljeni "maček" za upravljanje in vodenje golfekih igrišč, pa je povabil del diplomatskega zbora na c^ed igrišča in nevešče diplomate povabQ k učenja Pri tej "nalc^" je Gerryju diplomatsko uspešno pomagal generalni direktor Direktorata za turizem Marjan Hribar, tudi sam navdušen igralec zeleno bde igre. Skupaj jima je Franci Kuhar, Janko Šteharnik in Cirii Kafol Danijela in Erazem uspelo navdušiti diplomatski par, ambasadorja Republike Poljske, PH>tra Kaszuba z ženo Aimo. Brez dvoma. Bil je lep dan. Naj bo celo polete tako. Sproščeno, pa karkoli že lx>. PETEK 29.6.2007 HUMOR Brat vse vidi, Brat vse ve / / Da, živimo v državi blagostanja in vzajemne sreče. Uspešnost v našem razvoju se čuti na vsakem koraku. Tako dobro nam še ni š!o. Mau Brat II njem dnevu zabeležili gospo- ................................... daisko rast 0,0000004 odstot- Je sploh lahko še bolje?" ka, saj je neki Madžar v Base potemtakem vprašamo. Ni- dimpešti kupil Gorenjevo mi' kolinilakodobro.dane bimo- krovalovko. V neko švicarsko do biti še boljše, bi se ^asil od- prodajalno siiov pa bodo še da- \ ä i i t 4 'H S. govor oblasti. Da jim do stop- nes dobavili zadnji kos bohinj- nje, da bo tako lepo. da bo že ki- ske^ siia, kar bo gospodarsko ^sto, manjka Še en štiriletni rast povečalo Še za nadaljnjih mandat, [e bilo oni dan slišati. 0,00000015 odstotka. Zado-No, Mali brat sem vse to ugod- voljen siknem božansko kavo je, blaginjo in radost sprošče- (zagotovo je pridelana na kakšnega ävljenja začutil Že danes ni dolenjski njivi) in obrnem zjutraj, ko me je zjutraj, no bila na drugo stran. Akdja poslanje že deveta ura, zbudil prijeten cev SLS urejanja vaših vrtov se žens^ glas.'*C>obro jutro heroj, nadaljuje. Danes vam lahko Vlada republike Slovenije je iz uvoza naročila nekaj štorkelj, kako ste spali, si želite kave?" oplevejo vrt, pokliäte samo na ki se že zbirajo nekje na Gorenjskem, V kratkem pričakuje-Da ja, zinem, na oni strani pa: telefon poslanske skupine in v mo velik porast prebivalstva. . Takoj vam jo prinesejo izvlad- nekaj minutah bo vaš vrt že v n^a urada za postrežbo." Pa rokah vrhunskih mojstrov, prečna Slovenca ... Pogledam Čop zaradi izjemne hitrosti še kakšen uravnotežen časo- Odprem gospodaisko stran ča- na kulturo. Naši pianisti Mo- telonujeta zosmerci... pis, še nekoliko krmežljav do- sopisa in se ustavim pri Članku zartovo skladbo Ala Turca igra- Nakar me }e zbudil mule, dam v slušalko. Se preden vsta- V rtdakdji braia povi- jo vsaj dvakrat hitreje, kot pia- ki je pred blokom navijal nem, me zvonec pri vratih že kdi plače. Berem ... ob 7,2- nisti po svetu, v slovenski iz- moped s preluknjanim av- spomni na kavo. "Izvolite, dra- odstotnem povečanju plač v vedbi Hamleta, le ta izbira spuhom, žena pa je izkopal- ^ heroj. In Še uravnotežen časopis. Uživajte, heroj." Ne morem verieü- Saj ni res, pa je. zadnjem času v Sloveniji se je financer Velikobratske redak-dje odločil, da vsem zaposle- med šestnajstimi lobanjami in nice tulila, naj že enkrat pene ie enoŠport Vodovnik je Ijem psa ven, da ne bo spet Na tffvi strani Časopisa nam nim v redakciji nemudoma sposoben metati dve kugle naenkrat Osovnikar med tekom v rubriki števec gospodarske poviša plačo za 144 odstotkov, na 100 metrov sosedi za prerasti sporoča, da smo v zad- Ker smo dobri vsaj za dva pov- slavo še spolira zobe. Špik in morje seal po stanovanju. In naj si že najdem nek resen šiht, da bova šla lahko v Fieso na Gor, dol, naokol' JUTRANJE DILEME MLADEGA B Pesnitev v vezanem slovenskem verzu Naj kimam, z ^vo migam le Boruta Pah Cria. Prizor v kopalnici- ker ust bojim se jaz odprtU. Obrijem naj se ali m, naj kocine licu formo dado? Sk rivam naj se ali ne, naj v skretu pišem to balado? Ne vem fe, vtm Še ne, ne vem. Ne vem ie. irm še ne. ne vem. Odloäl se bom danes le, kar hočjo jrendi družbe moje, Osamijen zdaj bo Peterle, naj ljudstvu svojo pesem poje. Zobe očistim naj al' ne, naj beli blesk vdan posveti? Zdaj vem že le, da res ne vem Četverec brez Miss O pevski karieri: "Pevska kariera me ne zanima. Ne želim nastopati kot operna pevka, čeprav so ml kantate, samospevi, arije in podobne popevke sicer blizu. Bi pa poleg reševanja sveta in pošiljanja sporočil o miru rada sodelovala s kakšno težko metalno skupino mluziklu Lepotica In zver." PredsednrklD O nedeljskem večeru: "Kot ponavadi ob nedeljah zvečer sem tudi tokrat ostal doma na Zaplan). Čakal sem na oddajo Spet doma. Žal se je namesto Maria in zvezd, ki plešejo, pojavil predsednik vlade in govoril, da živimo v blaginji. Prosim vas. kakšna je to blaginja, Če ni Mariota." Mikrofon SS O tem, kje je bil leta 2004: "Precej sem delal na Hrvaškem. Najprej sem snemal na nekaj koncertih hrvaške zabavne glasbe^ potem sem stal pri kotu na nogometnih tekmah zagrebškega Dinama, nenazad« je pa sem celo večnost preČepel v desnih vratih velikega Črnega avtomobila." Maršal j BI O protikadilskem zakonu: "Kako da vam kažem, moji dragi Slovenci. Kako čete na televiziji puštati dokumentarne filmove o menl^ a da u rukama nemam cigaru. U nekim ključnim momentima za budućnost Jugoslavs je na susretima sa politici* ma na zapadu pa in na Istoku jako sam pušio." 89.8 91.1 96.3 Corenjski vrijal-eli RADIO SORA Radio Sora d.0.0.. Kapucinski trg 4,4220 Škof ja Loka, tel.: 04/506 50 50; fax: 04/506 50 60, e-maii: info^rad!o-sora. si www.coreniskiClas.s 28.6. 20:30 restivaIna dvorana: GALA OTVORITVENI KONCERT 1.7. 20.30 ViaBlerJ. -MORE THAN TArJGO 2.7. 20:30 Fesiiva^na d /orana: ARMENIAN SPIRIT 10.7. 20 30 Viteška dvorana ' JANI KOVAČ Ć. OD TRUBADURJEV 1.7. 20 3 1 f GIPSY rf: 28. JUNIJ- JÜLIJ 2007 Festival Camiola krjui, 10. b.-14.7. 2UU/ w w^'fföli vd \ canii üla .cum J Ik -d 4 Vi HONVED CZARDAS ORCHESTRA (Madžarska) Khislstein, Kranj, petek, 29.6.. ob 21 ;30 LADO LESKOVAR Khislstein. Kranj, sobota. 30.6.. ob 21:30 9l3vni pokrovitdj MERKUR 06 PETEK 29.6.2007 KRATEK i KAJ NAM PRIN 30. junija 2007 Sobota 0 Emil ja, Lučka, Ema Dogajalo se bo vsega po malem. Tako dobrega kot manj dobrega. A na koncu dneva si bomo rekli, da v bistvu sploh ni bil tako slab dan. 1. julija 2007 Nedelja Zvezdana, Bogo, Estera Odprtih bo več različnih priložnosti in odločali se bomo vsak po svoje. Marsikdo bo tudi kar preveč delaven, zaradi slabe vesti bližajočega se dopusta. 2. julija 2007 Ponedeljek Marija. Živko, Otor Na^le se bodo dobre rešitve in z malo vztrajnosti bo uspelo marsikaj, kar je ie pred časom bilo nemogoče. Presenečali bomo druge, kot tudi sebe. 3. julija 2007 Torek Tomaž, Nada, Irena * Izpostavljeni bomo situacijam, ki se jim kljub trudu ne bomo mogli izogniti. Lepa beseda lepo mesto najde, a no žalost ni vedno tako. 4. julija 2007 Sreda Urhe, Špela, Elizabeta Za slabo voljo bomo del dneva krivili druge in iskali vse mogoče vzroke, v drugi polovici pa si priznali določene stvari in se sami sebi nasmehnili. 5. julija 2007 četrtek Ciril, Metod, Tonček Trudili se bomo po najboljših močeh in v glavnem ho vsem uspelo. Ostali pa se bodo lahko tolažili z mislijo, da je jutri ie en dan. 6. julija 2007 Petek Izak, Mara, Marica Skrivnosti znajo polepšati marsikateri trenutek, a le do neke meje, koje to pf7jelrto, ko pa se zadeva spremeni, zna biti mučno in to z obeh strani. TISOČ UGANK ZA ODRASLE Franc Ankerst vam zastav- )d novo uganko. Odgovor nam pošljite do torka prihodnji teden na SMS pod šifro uganka, pripišite rešitev -f Ime in priimek na številko 03i/69-ii«n, ali po glas, poŠti na Gorenjski Zoisova 1, 4000 Kranj, s pripisom "Tisoč ugank za odrasle'*. On s podobo vsem pove, moj lastnik je mleko pil. Vsi ljudje, še miš in slon» smo lastniki, kdo }e on? Izžrebali in nagradili bomo dva pravilna odgovora (enega, ki ga bomo prejeli preko SMS, in drugega, ki ga bomo prejelt po pošti). Nagrad? boste prejeli po poŠti. Pravilna rešitev zadnje objavljene uganke se glasi: javna ura. Tokrat med odgovori nismo zasledili pravilnega. rtrf^A SeSEDV NI i TANJA ODGOVARJA IN RAZKRIVA SKRIVNOSTI SANJ "Rakica i960" Zar\inta oli bom y tem mesecu avgustu in septembru bodite malo bolj pozorni na investicije, da vas ne bodo zočorana. Vpraioto bi tudi zo moje izobraževanje, noj se odloČim oli ne? Sem že prestara zo taicino odločitei/? letu uspešna /n na kaj moram zapeljale lepe besede in ob-biti pozorno. Ali bo z zdrav- ij^^e. Bolje nekaj kot nič. S Najlepfa hvala za odgovor, jem U naprej vse. kot mora jportom se lahko ukvarjate biti? Hvala za odgovor. Obeta se ti tudi poletna avantura, in kakšen bo konec, Če seveda bo, je odvisno le od tebe. Oseba je zelo v redu in precej se bosta zbližala. Motilo te bo le to« tako kot tudi doslej, ne bodi- Nekateri se držijo dejstva, da je od daleč. A če je res te pa preveč zagnani in ne da niČ ne pričakujejo, saj po- prava ljubezen, lahko pre-Pred vami je cel niz dogod- pretiravajte. Za zdravje vam tem ne morejo biti razočara- maga vse ovire. Z njegove kov in komaj boste vse doha- ni treba skrbeti, saj živite ni, a s tem tudi izginejo cilji strani bo le ljubezen in pris-jali. Ste polni energije in ved- zdravo in imate sami sebe in sanje, ki so potrebne za tna Čustva, zato se ne boj rano pripravljeni na akcijo. Na radi. Pred vami je uspešno obstoj. Vsako razočaranje zoČaranja. Res ne vem, za-posiovnem področju ni po- poletje, polno lepih, prijetih nas tudi nekaj nauči, Čeprav kaj misliš, da si prestara, da trebno, da imate kakršnekoli presenečenj, Znate si naredi- tisti trenutek, ko nam je bi se odloČila za študij. To skrbi. Uspelo vam bo še več, ti dober dan, in družite se s hudo, ne vidimo. Pogled v samo pomeni, da pametno kot sicer pričakujete. Oseba, pozitivnimi ljudmi, kar je naj- tvoje karte je pokazal, da te razmišljaš. Ne bo samo pood katere pričakujete pomoč, bolj pomembno. Lep po- Čaka čudovit dopust. Druž- trditev zate osebno, tudi cilj, vam bo pomagala in stala Še zdrav, naprej ob strani. Morda to osebo včasih vzamete preveč samoumevno. Kar pa res ni "Morje" ba. v kateri boš, bo prijetna ki si ga zastavila za tvojo po- in pozitivna. To, da nikogar slovno pot v prihodnosti, se ne poznaš, naj te ne moti, ti s to šolo uresniči. Nobe- saj zato greš. da nekoga nih posebnih težav ne boš dobro In prav. Pokažite mu. Drogo Tanja, zanima me, spoznaš. Hitro se boš znaš- imeia in na koncu, ko šolo koliko vam pomeni, ga imate koko bom letos preživela do- la in med vami se bodo uspešno zaključiš, boŠ zelo radi in si vzemite več časa za pust. Vedno veliko pričoku- spletle prijateljske vezi, ki se ponosna nase. Srečno in vajine skupne trenutke. V jem, potem sem pa samo ra- obdržijo tudi po dopustu. lepo se imej. HOROSKOP TANJA in MARICA M tk Oven (21.3. • 214.) od nekoga boste prejeli zelo dobro sporočilo, ki se bo nanašalo na poslovne zadeve. Spremembe, ki jih že dolgo Časa pričakujete, se bodo končno začele realizirati. Na ljubezenskem področju bo prišlo do manjših nesoglasij, ki se bodo kmalu rešile. Bik (224. • 20.$.) Zaradi sporočila, ki ga boste dobifi sicer od tretje osebe, boste začeli obujati spomine. Kdo je kriv fn zakaj... Kaj lahko naredite sami, kako lahko vplivajo drugi ... Vse te misli se vam bodo prepletale med sabo. Rešitev ne bo prišla sama od sebe. Dvojčka {21.5. - 21.6») Prijatelji vam bodo stali ob strani in uživali boste v njihovi sproščeni družbi. A kljub vsemu prijetnemu vzdušju se boste počutili osamljene kot že dolgo ne. Iskali boste odgovore, a čeprav se boste Se toliko trudili, bo preveč vprašanj. Rak (22.6. * 227.) v tem tednu se boste ka r precej gibali med poslovnimlljud- mi. Določeni ljudje vas bodo dobro sprejeli in zanimale jih bodo vaše ideje. Samopotrdrtev, ki jo boste dobili, vam bo dvignila ego, tako da boste še bolj uspešni kot sicer. 4 \JSN (237. - 23,8.) Zaprli se boste v svoj svet in hoteli čisto na samem razmisliti o nekaterih težavah, oziroma vprašanjih, ki vas mučijo. Brez pravega razloga se boste počutili nesrečno in nebogljeno. Še pred koncem tedna boste našli zelo dober izhod iz krize. Devica (24.8. - 23.9.) Nenapovedan obisk vam bo pustil veliko razmišljanja in kar nekaj Časa bo minilo, preden boste prišli do bistva. Občutek negotovosti ne bo dolgo trajal, saj ko se boste enkrat zavedali, za kaj gre, se ne bo težko odloČiti. Pričakujete lahko izboljšanje financ. Tehtnica (24.9. - 23.10.) Vse dni v tednu se boste obremenjevali s tujimi težavami. Takoj ko se ene rešijo, se drugod pokažejo druge. Ker ste določene ljudi razvajali, je za njih normalno, da iščejo pomoč pri vas. Vse lepo in prav, a glejte, da za vas na koncu ne zmanjka časa. Škorpijon (24.10. - 22.11.) Določenim zadevam, ki se vam obetajo v teh dneh, se ne boste mogli izogniti, a kljub stresom vam bo vse uspelo zelo dobro izpeljati. Zelo čustveno pa se boste odzvali na neki dogodek, ki ga sicer ne pričakujete in je tudi bolje tako. Strelec (23.11. • 21.12.) če si boste Še naprej zatiskali oči pred resnico, se bodo težave le stopnjevale, ne bodo pa izginile, kot včasih pričakujete in ste potem jezni na ves svet, ker ni tako. Že z malo truda vam bo uspelo najti skupno besedo, tako v partnerstvu kot tudi v delovnem okolju. Kozorog (22.12. • 20.1.) Morali se boste sprijazniti, da na nekatere stvari nc morete vplivati. Čeprav se ne zavedate, je včasih bolje tako, da življenje samo upravlja in nas pripelje do cilja. V ljubezni vas bo neki dogodek prijetno presenetil. Vodnar (21.1. -19.2.) Marsikaj bo padlo na vaša ramena, a kaj ko se ne boste nič pritoževali in bo potem vse samoumevno, za vas in tudi za dnjge, ki vam bodo bremena nalagaii. Razmišljali boste o večji investiciji, a sedaj ni pravi Čas za to. Ribi (20.2. • 20.3.) Pot, ki ste si jo začrtali, je prava. Bodite brez skrbi, vse bo tako, kot je prav. Z novimi načrti pa vseeno malo počakajte, in najprej dokončajte stare. Poglobi-boste stike z ljudmi iz preteklosti. Ne glejte vsega s temne strani, saj vedno posije sonce. PETEK 29.6.2007 N> GR ^DN A KRZANKy I Kr A nI A t» k 4 » VJI'. Ll # m Gorenjski das 25. tradicionalna r v rr r-^STT^ fvEfnfnrp 27 28.iulü C^'Najdi.si 5KAATEL Siddharta, pero Lovšin. Toni Cetinski, popdesis" www.kranfest,com AdhaOcSlov«rMa I GOREfUSKJ OLAS • VSOTA. 10 JOOA4IO 2AKUPUE-NOeUGO KRAJ PRI CERIOJAH P1&WA SOBHA PTKA POiKOOBA TKIVA ZAHAO UOARCA 2ADM KL 9T0MU KKO ROSAVS PESNIK 5 N8A. HOTXJA ■OOEL VOOIA om SESTAVL: F. KALAH MNARW FOM) OTROSlO ntEDMETZA HJtlMX mam SmADU LOKO* STR£l£C MEDVED ETAR lUAZZA CEKT Rovr PCVKA GOTAR 11 VitSTA TKAieNE ADOlOAS AKMLAT EKRAZn EVORA TmADA HUINA UOM VRSTA wsm- UVA NADZEkN DEL MAB. NAQAL M&M PASMA OSNOVNA UERA PERSOKAJ. gorefu gus 13 Mftpev Min TVVOO 10 OB ven ftASTOCA T1UVA niCA VCKR POGLB MASVr OBIU 2UKTM PUH (Art BĐELOV. OPANK S£STAV APARATOV A2USKA »EP eeuoA NAA£JEN 16 GA MIZA ST&JA ^nvo, S&S.0 UH6TN0 STEKLfi GNUS HATERlAl ZAPOKR- UMEOft- 7re&1a 2 19 HAa&NM LASTNOST nSLEGA MSmJCV 14 razumska eoolCA poiwm oko • - oüuxo 1 rr.ftogo-ict)« otroško prevozno sredstvo 900E£ PLfVEL SMOL ZARADCM posđ. (žaro.) GRAnČM ZKAKZA POUDAREK ZOtAM CSUKA VESTO NA PORTVK OOLG,PRA* ?EN GOVOR eOGO-SLOVEČ D£S£L HUSIsog OKRAS» JUNAK. AjAS KO VOTLO IGRALKA iont- n09t smmlza TANTAL tb.ovafiho omqje 2HAklKA 7 PEVSKJ AUS PCUTEK OUSU 2G.CIQ. STOfAlA P02ERU« lESTOV Rusm 22 18 23 8ESTAVMA VHALTI mM OOZĐM POSEK UESTOV ZAHODNI PRANCUl 12 ko2no GCH&iJM GLAS «AL PäAÄDUE PRAGOZDA 9 17 1 3 7 13 14 19 9 21 4 10 16 20 S 6 11 12 17 IS 23 24 Jezikovni tečaji Švicarska šola Anna Hladnik, Pot v Brtnje 4000 Kranj Tel.: 04/231 25 20. Gsm: 041/440-793 KlimaBelehar prezfscevsnfe rn kUmstizdciji Savska loka 21, Kram, www.klima-belehar.&i Nagradna igra dvojna varnost - dvojna sreča! prvo nagrado boste lahko izDrali: športni Cilroen C4 Coupe ah družinski Citroen C4 Picasso. VtI nšh iM^iM^ M06 Mfil AIQWM 06 ^ C«BH po M Wtijm M liupon v šh^ M MM) Med ^Mprnoni igr« Ir^ 001 It 10 ttOT pmm bomo to i3c zwrmlv rvjnd. 99 vmte po vatom jtc^oj* 4 twi^MAl afi i ign rrWfflt« m ■Httmctilifcim »lerortnMm AdfiÄM filovMC* m UJ t^dld ^60 nuMn ftfv^ AdrlaticSlovenlca as Reiitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz Črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) poSljite na dopisnicah do srede, 11. julija 2007, na Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Zoisova 4001 Kranj, p.p. 124 Dopisni lahko oddate tudi v nabirain^k Gorenjska g^asa na Zoisovi f. Nagrajenci bodo obiavl;eni v Gorenjskem g>asu. Nagrade: T. nagrack): bon v vrednosti 40 EUR (9.$S5,6o SIT), pokbT\ja Anna Hladnik, Jezikovni te^|i Švicarska Sola 2., 3. in 4. nagrada pohodne palice + majico, poklanja Klima Selehar 5., 6. in 7. nagndo: promocijski paket, poklanja zavanr^valniča Adriatic ovenica 08 PETEK 29.6.2007 DRUZ ^BNy KRONIKy Gorenjski Megasrček, Radio Kranj, praznovat že svojo sedemnajsto obletnico obstoja. Mimogrede so Kranjčani praznovali tudi dan državnosti. Vprašanje, ali je to sploh kdo opazil, ker je obiskovalce na* jbolj zanimal nastop napovedanih pop glasbenikov. Alenka Brun nja Žagar, Alenka Gotar, Eva tako tradicionalni prireditvi stalgična Poletna noč, gala Čeme, Gino in bend, Natalija Verboten, Saša Lendero Pozdrav poletju razveseljuje tudi Radio Hit. Letos so se koncert dveh legendarnih slovenskih glasbenikov za- ajstniški radio ter nova' kombinacija Pop dobili dan pred kranjsko bavne glasbe in džeza. Moj- se bliža dvaj- Designa z Miranom Rud- mega žurko na Kongresnem setletnici s nom. Z občinstvom je tokrat trgu v Ljubljani. Seveda je mirja Šepeta in fureta Ro-bežoika v spremstvu Big svetlobno hi- najbolj komunicirala Žagar- tudi pri njih nastopila kopica Banda in Simfoničnega or kestra RTV Slovenija. Obiskovalci koncerta in trostjo. Svoj ca', Id se je nekajkrat pošali- znanih glasbenih imen, od 17. rojstni dan je Radio la na svoj račun ter smeje se katerih smo jih nekaj dan Kranj proslavil tradicionalno na odru razložila, da tokrat kasneje potem §e enkrat sre- poslušalci prvega programa z naključnimi mimoidoči- ni v mini krilu, vendar to Še čali tudi v Kranju. Tokrat so Radia Slovenija, ki ie kon- mi, povabljenimi, v dobri dnižbi znanih slovenskih ne pomeni, da o njem ne bo Hitovo občinstvo razveselie- cert v živo prenašal, so lahko pela. Natalija ie med drugim vali Čuki, Rok'n'band, Lucky prisluhnili uspešnicam, kot glasbenih imen, na mega zapela tudi venček narod- cupids, Rebeka Dremelj, so Poletna noč, Na vrhu ne-koncertu, na Slovenskem nih, medtem ko je Alenka Atomik harmonik. Omar botičnika, Med iskrenimi trgu v Kranju. Rajanje je od- Gotar zapela Cvet z juga ter Naber, Gušti in Polona, ljudmi. Lastovke. pri nastop skupine Turbo pomahala v slovo. Mladina Kingston. Žana. Zablujena Večer je vodila Ivana Šun» Angels, peli in plesali, žreba- pa zelo dobro pozna tudi generacija ter Saša Lendero dov, scenarij je prispeval li privlačne nagrade pa so do krepko Čez polnoči. Med drugim so nastopili Še Wer- pesmi mlade in talentirane Eve Čeme. in Alenka Gotar, ki smo ju slišali še enkrat potem tudi v Vsako leto na podoben Kranju. ner, Brigita, Foxy Teens, način svoje poslušalce v sre- Pred kratkim pa je v ljub- Skater alias bivSi Skuter, Ta- dišču Ljubljane na ravno Ijanskih Križankah tudi no- Jure Longyka. Združena Big Band in Simfonični orkester RTV Slovenija pa so vodili Mojmir Sepe, Lojze Krajn-čan in Patrik Greblo. Dir«ktOfja Radia Kranj Marjana Potrato smo ujeli v prijetni druž- Radijski vodheljski trojček Radia Kranj: Ana jagodic, Igor bi svetlolase pevke Brigrte In Wemerieve soproge. Brun Stefančič In Katja Kozina i A\tr>k, 6n,n Med vipovci smo opazili tudi bivšega kranjskega župana Vedno nasmejana in prijazna pevka gorenjskega porekla Mohorja Bogataja in nj^ovo Branko. / ^on-.Ahnki Brun Mane a špik v dobri družbi / a'««^« Hitov Žur sta povezovala z Viktorjem Močnik in Robert Pečnik Pečo. nagrajena Špela Tudi Omar Naber včasih potrebuje minutko zase. Tokrat je nastopil na prireditvi Pozdrav poletju, au VRTIMO GL BUS Trumpovi fikusi Donald Trump spet jezi svoje sosede. B Podobno kot lani, ko je na svojem posestvu postavil 21 metrov visoko orjaško ameriško zastavo, za katero so r^apo-sled odločili» da iahko ostane, je zdaj brez dovoljenja na svojem igrišču za golf v Kaliforniji posadil 45 3>66 metra in 300metra visokih fikusov. Soprog slovenske lepotice Melanije Knavs pravi, da se je zanje odločil zaradi po- lepianja in varnosti, lokalni uradniki, ki so tokrat bol) nepopustljivi, pa vztrajajo, da mora vtsoka drevesa do 17. julija odstrar^iti. Kupila bo celo u i ko Madonna naj bi po osmih mesecih končno prepričala soseda, oblikovalca Paula Daviesa, da ji je prodal svojo razkošno vilo z desetimi spalnicami, ki stoji poleg njenega doma v Londonu. Odštela naj bi kar 6 milijonov britanskih funtov, kar je še enkrat več, kot je lani zanjo plačal Davies. Čeprav ima v angleškem glavnem 'f. mestu že pet posestev, mediji poročajo, da namerava pokupiti celo ulico. Pevka namreč meni, da bodo naložbe v nepremičnine donosen posel, saj soseska postaja vse bolj priljubljena. Zaradi drog v zapor Zvezdnik filma Reševanje vojaka R/ana Tom Sizemore je zaradi odvisnosti od drog znova zabredel v težave. Zaradi kršitve pogo/ne kazni • maja ga je policija aretirala, ker so v njegovem avtu našli metamfetamin - mu je sodišče v Los An-gelesu naložilo zaporno kazen 16 mesecev. Ker je zaprt že od začetka junija in se je vključil v dva rehabilitacijska programa, je kazen skrajšalo na polovico, od tega bo odsedel največ pet mesecev. Paris na prostosti Paris Hilton je v torek z nasmehom na obrazu odkorakala iz Lynwooda, kjer je zaradi vožnje pod vplivom alkohola odslužila 23 dni zaporne kazni. Čeprav jo je pričakala množica novinarjev, izjav ni dajala, ampak je odhitela k avtu, kjer sta jo čakala starša. O zaporniški izkušnji je spregovorila včeraj, v pogovorni oddaji Larry King Live na CN N je povedala, da jo je Življenje v zaporu popolnoma spremenilo: "Sedaj imam nov pogled na svet." Samanta SofiČ je iS-letna dijakinja, ki smo jo letos srečali tudi na izboru za miss Slovenije 2007. Po horoskopu je tehtnica, v prostem času pa rada plava, kolesari in klepeta s pnjateljicami ob dobri kavi. f ur« pi?ar>