Izdaja Cinkarna Celje metalurško kemična industrija, Celje. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Zlatko Sentjurc. Glasilo izhaja vsakega 15. v mesecu. Prispevke sprejemamo do 28. v mesecu. Rokopisov in slik ne vračamo. Naslov: Uredništvo glasila »Cinkarnar« Cinkarna, Celje. Telefon 23-981, interno 430. Tisk: »Papirkonfekci-ja« Krško.
Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časnik oproščen davka na promet proizvodov (St. 421-1/73, z dne 9. 1. 1973).
gg! GLASILO DELOVNEGA K 0 L E K TI V A C IN K AR N E C E L J E lil
ŠTEVILKA 2.-3.
Poslovni rezultati v preteklem letu
——-----------—_________________________________________^
Poslovanje Cinkarne se je v letu 1972 odvijalo v nenormalnih okoliščinah. Le-tem je botrovala vi-soka inflacija, ki se je skozi vse leto 1971 stopnjevala in dosegla svoj višek pri drugi devalvaciji dinarja novembra 1971. Vzporedno s temi gibanji pa je naraščala vsesplošna nelikvidnost gospodarstva. Cinkamo so ta gibanja še prav posebno prizadela zaradi visoke udeležbe materialnih stroškov. V strukturi prodajne cene (v letu 1971 že 75%) in režima neposredne kontrole cen, ki je veljal za pretežen del asortimenta že pred zamrznitvijo cen Podjetje s tako visoko udeležbo materiala vsaka večja podražitev, kije ni mogoče parirati s prodajno ceno, pripelje v izgubo.
V Cinkarni je ob prehodu v leto 1972 prišlo do takega absurda,, da je bila pri vrsti proizvodov vrednost materiala večja od prodajne cene. V takih okoliščinah zgolj z notranjimi rezervami izgub ni mogoče pokrivati, čeprav je kolektiv vlagal v to dodatne napore.
Če bi poslovali vse leto v pogojih, kakršnih so vladali ob začetku leta, bi ustvarili izgubo v znesku dinarjev 38.886.850,00 Ker v začetku leta ni bilo videti, da bi pristojni organi de-plasirane prodajne cene kmalu odmrznili, je bilo v Cinkarni potrebno hitro ukrepati, da bi izgubo zmanjšali na najmanjšo možno stopnjo pa čeprav na račun zmanjšanja obsega poslovanja. Zaradi tega smo izvedli naslednje ukrepe:
—	ustavitev proizvodnje tistih izdelkov, katerih proizvodnja je postala nerentabilna že v variabilnih stroških,
—	ustavitev, oziroma omejitev tiste proizvodnje, ki je le delno pokrivala fiksne stroške in je zahtevala veliko maso obratnih sredstev;
proizvodov so ostale še vedno zamrznjene.
Rigorozna izterjava dolgov in ostali ukrepi, vse to je omogočilo v drugem polletju naglo povečevanje proizvodnje ter 7. novembra 1972 tudi deblokado žiroračuna. S tem so bili ustvarjeni pogoji za normalnejše poslovanje. Z najetjem kreditaza trajna obratna sredstva v znesku 10.000.000 dinarjev, smo dosegli z zakonom predpisano u-deležbo trajnih obratnih sredstev. S tem sta bila v tej fazi že izpolnjena dva izmed pogojev, ki jih zahteva zakonodajalec v zvezi z ukrepi za odpravo nelikvidnosti. Do zaključka poslovanja pa nam je uspelo pokriti tudi izgubo, ki je nastala v prvem polletju.
Poslovno leto 1972 smo zaključili z ostankom dohodka v
znesku 12.682.461 dinarjev, iz katerega je potrebno najprej pokriti tekočo skupno porabo, stanovanjski prispevek, posojilo za manj razvite republike ter prispevek za sklad skupnih rezerv.
Po pokritju vseh navedenih obveznosti, ostane Cinkarni 4.005.521 dinarjev, in sicer za rezervni sklad, za sklad skupne porabe, ki bo črpan v letu 1973 ter minimalen ostanek za povečanje obratnih sredstev.
V skladu z zakonskimi določili, ki težijo k odpravi nelikvidnosti v gospodarstvu, je bil dohodek zmanj šan za 4.560.023,16 dinarjev. V tem iz naslova terjatev do kupcev nad 90 dni v znesku 2.672.591,97 dinarjev in iz naslova popravka vrednosti zalog na 1.887.431,19 dinarjev.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Proizvodnja in produktivnost v marcu in prvem trimesečju
Vrednost blagovne proizvodnje, ugotovljena po stalnih cenah, ki je bila dosežena v mesecu marcu tekočega leta, je za 24,19% večja od one, dosežene v istem mesecu preteklega leta 1972. V primerjavi z doseženo proizvodnjo v mesecu februarju letošnjega leta pa je porastla za 6,74 %. Čeprav so letošnji proizvodnji rezultati boljši od onih v preteklem letu, po osnovnem planu načrtovana vrednosti proizvodnje le ni bila dosežena. V marcu je izpadlo 11,21 % vrednosti planirane proizvodnje.
Kumulativno je bila v prvem četrtletju dosežena za 20,19 % večja proizvodnja od ustvarjene v istem razdobju preteklega leta. Kljub temu pa zaostaja za planirano proizvodnjo po osnovnem planu za 11,69%.
(Nadaljevanje na 2. strani)
25. APRILA VOLITVE
SAMOUPRAVNIH ORGANOV
Centrani delavski svet je na podlagi 175. člena statuta podjetja in v zvezi z rorganizacijo podjetja na poslovne enote razpisal volitve novih članov samoupravnih organov. Volitve bodo v sredo, dne 25. aprili« 1973 od 5. do 18. ure.
—	naglo povečanje izvoza, ki je postal ]x> devalvaciji ren tata ilnejši in je omogočil hitrejše obračanje obratnih sredstev.
—	sprememba asortimenta proizvodnje in pospešeno uvajanje novih rentabilnejših proizvodov,
—	štednja na vseh področjih;
—	rigorozjna izterjava terjatev tudi za ceno zmanjšanja obsega poslovanja.
. Ker so bile cene izdelkov iz cinka in svinca popravljene šele 25. maja, cena kislini pa konec junija, kljub vsem prizadevanjem, prvega polletja nismo mogli končati s pozitivnim finančnim rezultatom. Ustvarili smo 7.702,241 dinarjev izgube. Izpad dohodka zaradi zamrz-Je znašal preko 14.000.000 dinarjev.
Poslovanje v drugem polletju te potekalo pod močnim psihološkim pritiskom spričo nastale izgube in sprejetih paketov proti nelikvidnosti, ki so o-betaii najhujše. Cene ostalih
Organizacija samoupravljanja se v skladu s sprejeto novo organizacijo podjetja in realizacijo ustavnih dopolnil v precejšnji meri razlikuje od dosedanje organiziranosti samoupravnih organov. Bistvene novosti predstavljajo novo predlagani delegatski sistem volitev članov v centralne samoupravne organe, krepitev materialne osnove organov upravljanja znotraj poslovnih enot, oziroma bodočih temeljnih organizacij združenega dela ter kvalitetni razvoj neposrednih oblik samoupravi)trnja.
Na volitvah dne 25. aprila bomo izvolili delavske svete poslovnih enot in centralni delavski svet, člane poslovnega odbora pa bo izvolil novi centralni delavski svet na svoji prvi seji.
in sicer sedem članov in sedem namestnikov.
Delavski sveti poslovnih enot bodo šteli po 15 članov, izvoljeni bodo neposredno v posameznih enotah. Izvoljenih bo šest delavskih svetov poslovnih enot, in sicer: delavski svet PE metalurgija, delavski svet PE kemija, delavski svet PE grafika, delavski svet PE titanovo belilo, delavski svet PE vzdrževanje in delavski svet PE transport.
Glavna direkcija s skupnimi službami ne bo imela organiziranega delavskega sveta, delavci teh služb bodo izvrševali samoupravne pravice in dolžnosti neposredno na Zborih delovnih skupnostih, ki se bodo praviloma^ sestajale po posameznih službah {te službe so: glavna di-
rekcija, splošni sektor, kadrovski sektor, finančni sektor, razvojno investicijski sektor, zuna-nJa trgovina, organizacijska služba m plansko-analitska služba).
Centralni delavski svet bo štel 77 članov, vsaka poslovna enota. in glavna direkcija s skupnimi službami bo torej izvolila v centralni delavski svet po enajst članov. Zasedanj centralnega delavskega sveta se bo udeleževalo po sedem članov iz vsake enote, kar pomeni, da na zasedanju centralnega delavskega sveta polnoveljavno sodeluje 49 članov delavskega sveta. Sej Centralnega delavskega sveta se sicer lahko udeležujejo vsi izvoljeni člani in ostali člani kolektiva, vendar ima pravico glasovanja samo po sedem članov CDS iz posamezne poslovne enote oziroma iz glavne direkcije.
Enote bodo izvolile večje število članov zaradi sorazmerno
(Nadaljevanje na 2. strani)
POSLOVNI REZULTATI V PRETEKLEM LETU
Obseg poslovanja - industrijski obrati
(Nadaljevanje s 1. strani)
OPIS
Vrednost
1971
Struktura celotnega dohodka
Indeks
1972	1971
je 100
Struktura 1972	1971
Realizacija izdelkov
na domač. tržišču 212.941.000 246.762.722 v tujino ’	87.412.519	111.683.062
Realizacija
izdel.	300.354.419	358.445.784
Realizac. storitev 6.025.356	7.595.310
Realizac. materiala 6.903.554	2.027.246
Relizac. mater, in
storitev	12.928.910	9.622.556
Realizac. storitev
v lastni režiji	7.307.785	12.287.824
Inter. real. storitev 885.623	450.642
Skupaj
realizacija	321.476.737	380.806.806
Drugi dohodki	9.781.017	11.795.331
Celotni dohodek 331.258.354 392.602.137
Tokovi, ki so vplivali na obseg prodaje in celotnega do-
Medtem ko smo ob sprejemanju zaključnega računa za leto 1971 ugotavljali povečanje udeležbe prodaje izdelkov na domačem tržišču na škodo izvoza, do česar je prišlo zaradi nestimulativnih izvoznih instrumentov v prvem polletju, je bil .trend v letu 1972 obraten. Vrednost prodaje v tujino je ponovno hitreje naraščala od vrednosti prodaje na domačem tržišču, s čimer se je vrednost prodaje v tujino v skupni vrednosti prodaje ponovno povzpela na 28,45 %, medtem smo na domačem tržišču prodali 62,85 % vrednosti izdelkov. Dolarska vrednost izvoza pa je presegla ono dz leta 1970 za 8,6%.
Takšna poslovna politika podjetja je bila logična posledica splošne gospodarske politike vlade, ki je itežila k uravnove-šenju državne plačilne bilance.
Gibanje prodaje v tujino
Izvoz na konvertibilno tržišče je znatno hitreje naraščal od izvoza na ostala področja, udelež-
64,28	62,85	115,88
26,39	28,45	127,76
90,67	91,30	119,34
1,82	1,93	126,05
2,08	0,52	29,36
3,90	2,45	74,42
241	3,12	168,14
0,27	0,15	50,88
97,05	97,02	118,45
2,95	2,98	120,60
100,00	100,00	118,5
hodka v primerjavi z rezultati iz leta 1971:
To je bilo doseženo z odlašanjem vskladitve domačih prodajnih cen z novonastalo tržno situacijo po novemberski devalvaciji, sama devalvacija pa je stimulirala izvoz.
Opisana gospodarska politika pa je močno prizadela spričo zadrževanja cen na domačem tržišču, fizični obseg prodaje na domačem tržišču, saj je velik del proizvodov postal nerentabilen in je bilo zato potrebno proizvodnjo ukinjati oziroma o-mejevati vse dotlej, ko so bile prodajne cene vsklaijene z novonastalo tržno situacijo.
Zaradi spremenjenega vrednostnega odnosa prometa (večje nabavne in prodajne cene) je vrednost prodaje v primerjavi z ono, ki je bila dosežena v letu 1971 porastla za 19,34% ob zmanjšanju fizičnega obsega za
ba le-tega je v skupni vrednosti porastla.
ganje neto realizacije je ugodnejše zaradi zmanjšanja prodajnih stroškov, ki so dosegli le 73,78 P/n planiranega zneska (rabati, prevozi). Vse to v primerjavi s planom po izvršenem rebalansu.
Proizvodnja
Primerjava z letom 1971
Vrednost blagovne proizvodnje (po stalnih cenah), ki je bila ustvarjena v letu 1972 ni dosegla one, ustvarjene v letu 1971. Zaostali smo za 3,79 %, kar moremo spričo okoliščin, v kakršnih je podjetje poslovalo v prvem polletju, šteti kot zadovoljivo. Ginkama je v tem razdobju deplasiranih prodajnih cen poslovala z izgubo, ki pa bi bila še za 100% večja, če ne bi omejevala oziroma ukinjala proizvodnje tistih proizvodov, ki je zaradi prenizkih prodajnih cen postala trenutno ali pa za daljše razdobje nerentabilna. To
velike fluktuacije delavcev,^ delno pa tudi zaradi premeščanja delavcev iz ene poslovne enote v drugo. S tem bo tudi zagotovljena kvaliteta zasedanj centralnega delavskega sveta, in sicer na ta način, da se bodo posameznih sej udeleževali predvsem tisti člani CDS, ki bodo s problematiko, obravnavano pa posameznih sejah, čim bolj seznanjeni.
Volitve bodo potekale na enajstih voliščih, in sicer:
1.	volišče METALURGIJA bo v sindikalni dvorani. Tu bodo volili delavci iz: valjarne, obrata baterijskih čašic, žlebov, stare PIK, obrata thede peči, sejalnih naprav, keramike in poslovnega dela metalurgije.
2.	volišče METALURGIJA bo
v pisarni obratovodstva nove žveplene kisline. Tu bodo volili delavci iz obratov žveplene kisline, New Jersey in žice.
3.	volišče KEMIJA bo v pisarni obratovodstva kemija I. Tu bodo volili delavci iz anorganske kemije, obratov soli, pigmentov, cinkovega belila, superfosfata substratov in poslovnega dela kemije I.
4.	volišče KEMIJA bo v pisar-
je seveda občutno vplivalo na zmanjšanje fizičnega t obsega proizvodnje.
Iz tega naslova smo v letu 1972 dosegli manjšo proizvodnjo od one v letu 1971, naslednjih proizvodov: zamak cinka — za 43 % manj, ameriških trakov — ukinjena proizvodnja, superfosfata — za 64%, natrijevega-sui-fata — del izpada, organolov — za 32% in pokrivnih premazov — ukinitev proizvodnje). Variabilni stroški teh proizvodov so bili večji od prodajne cene.
Zaradi nizke rentabilnosti ob akutnem pomanjkanju obratnih sredstev je izpadel del proizvodnje natrijevega-sulfida in natri-jevega-hidrosulfita. Zaradi obsežnejšega remonta od običajnega je izpadel del proizvodnje kromovega galuna in zaradi zamenjave peči 33% proizvodnje litopona. Vse to v primerjavi s proizvodnjo, ki je bila dosežena v letu 1971.
ni obrata litopon. Tu bodo volili delavci iz obratov modrega bakra, litopona in OOB.
5.	volišče KEMIJA bo v našem obratu v Mozirju.
6.	volišče GRAFIKA, kjer bodo volili delavai zaposleni v vseh obratih grafike.
7.	volišče TITANOVO BELILO
za vse zaposlene v tem obratu.
8.	volišče VZDRŽEVANJE bo v prostorih družbenopolitičnih organizacij (nad bifejem). Tu bodo volili delavci iz strojnega obrata, gradbenega vzdrževanja, plinarne, galvane in poslovnega dela vzdrževanja.
9.	volišče VZDRŽEVANJE. Tu
bodo volili vzdrževalci iz elek-tro delavnice, energetike, merilnega oddelka, nadalje iz delavnic v OOB, avtomehanične delavnice, vzdrževalci iz New Jer-sey in nove žveplene kisline.
10.	volišče TRANSPORT bo v pisarni tov. Kovača. Tu bodo volili vsi delavci zaposleni v transportu.
1L volišče DIREKCIJA bo v
kadrovskem sektorju v sobi številka 4. Tu bodo volili delavci iz direkcije, kadrovskega, razvojnega, splošnega in finančnega sektorja, zunanje trgovine ter glavnega laboratorija.
Dinamika celotnega dohodka v primerjavi s planom
Planirana brutoprodajna vred- dosežena s 97,68%. Netoprodaj-nost izdelkov in uslug je bila na vrednost pa s 97,61%. Dose-
4%.
Področje	1971	Odstotek udeležbe	1972	Odstotek udeležbe	Indeks 1971 = 100
Konvertibilno	3.438.484	69,91	4.423.183	71,83	128,63
Vzh. evropsko	1.479.864	30,09	1.734.167	.	28,17	117,18
Skupaj	.4,918.348	100,00	6.157.350	100,00	125,10
(Nadaljevanje na 3. strani)
25. APRILA V0LI1VE
(Nadaljevanje s 1. strani)
Proizvodnja in produktivnost
(Nadaljevanje s 1. strani)
Vsi navedeni podatki se nanašajo na podjetje kot celoto. Posamezne poslovne enote pa so v prvem četrtletju dosegle naslednje kumulativne proizvodnje rezultate.
PE metalurgija je presegla po osnovnem planu načrtovano vrednost blagovne proizvodnje za 1,74
2 CINKARNA
%. V primerjavi z istim razdobjem preteklega leta, je dosegla v letošnjih prvih treh mesecih proizvodnjo, ki je po vrednosti večja za 21,56%.
PE kemija ni dosegla po osnovnem planu načrtovane proizvodne rezultate, saj je ustvarjena proizvodnja za 13,01% manjša od planirane. V primerjavi z istim razdobjem preteklega leta je poveča-
la vredno blagovne proizvodnje za 8,49 %.
PE grafika je dosegla le 69,93% po osnovnem planu predvidene proizvodnje. Dosegla pa je 20,29 % porast vrednosti blagovne proizvodnje v primerjavi z istim razdobjem preteklega leta.
PE vzdrževalni obrati prav tako ne dosega načrtovane proizvodnje betonskih votlakov in uslug galvane. Osnovni plan je bil dosežen s 34,97%
Proizvodnost dela na
zaposlenega v merilu celotnega podjetja (brez PE TiOa — ker le-ta še nima proizvodnje) je v primerjavi z istim razdobjem preteklega leta porastla za 14,31% ker je vrednost blagovne proizvodnje porastla za 20,19% število zaposlenih pa le za 5,88%.
Vrednost izvoza izdelkov in uslug znaša v prvih treh mesecih letošnjega leta 1,578.240$, kar je za 63 % več od vrednosti, dosežene v prvem četrtletju 1972 leta.
POSLOVNI REZULTATI V PRETEKLEM LETU
(Nadaljevanje z 2 .strani)
Metalurgija je svojo planira-no zadolžitev dosegla. Manjša od planirane je za 2,9 % proizvodnja zamak cinka. Niziko doseganje planirane blagovne proizvodnje v kemiji I je posledica občutnega izpada proizvodnje natrijevega sulfida, natrijevega hidrosulfita (pomanjkanje obratnih sredstev, svinčevih oksidov (svinec), modre galice (baker — obratna sredstva), modrega bakra in ultramarina.
SV kemiji II ni bila dosežena planirana proizvodnja zaradi izpada proizvodnje tekstilnih pomožnih sredstev.
Nedoseganje planirane vrednosti blagovne proizvodnje v obratu kemija III je posledica izpada proizvodnje dragih orga-
nolov in antikorozijskih premazov.
Količinsko večja toda cenejša proizvodnja zemeljskih in VOBA barv finančnega izpada ni mogla pokriti.
Do naj večjega izpada vrednosti planirane blagovne proizvodnje je prišlo v obratu grafika. Od celotnega planiranega asortimenta je bil presežen edino le proizvodni plan kemikalij za grafično industrijo.
Razlogi za to so zakasnitve pri investicijski izgradnji obrata grafika III in pomanjkanje obratnih sredstev za tiskarske barve ter pomožna sredstva.
Gibanje vrednosti blagovne proizvodnje (stalne cene) v posameznih enotah:
V dinarjih
Enota	Vrednost dosežene proizvodnje v letu 1971	v letu 1972		Indeks 1971 = 100
Metalurgija	128.829.157	129.208.563	100,2
Kemija I	50.437.462	33 461.420	67,3
Kemija II	12.765.419	12.919.225	101,2
Kemija III	12.396.297	12.923.001	104,2
Grafika	36.288.126	43.087.057	118,7
Cinkarna skupaj	240.716.461	231.599.256	96,2
Primerjava z	letnimi planskimi	nje je bil dosežen 2	: 87,19 o/0.
zadolžitvami		Iz spodnjega pregleda je raz-	
		vidno doseganje planskih zadol-	
Letni plan blagovne proizvod-		žitev posameznih enot.	
			V dinarjih
	Vrednost proizvodnje za leto 1972		
			Plan =
	planirana	dosežena	100
Metalurgija	127.111.844	129.208.553	101,65
Kemija I	35.838.300	33.461.240	93,36
Kemija II	13.248.044	12.919.225	97,51
Kemija III	15.698.833	12.923.001	82,32
Grafika	73.718.328	43.087.057	58,45
	265.615 349	231.599.256	87,19
Povprečni osebni dohodek na zaposlenega — ind. obrati
V dinarjih Indeks
1971	1972 1971 =
100
a)	na podlagi povprečnega števila zaposlenih po stanju konec
meseca	1.423,20 1.754,90 123,3
b)	na podlagi vkalkuliranih
ur	1.391,22 1 746,75 125,6
Ekonomičnost in rentabilnost
a) Primerjava z rezultati, ki so bili doseženi v letu 1971.
Kljub nenormalnim pogojem poslovanja v prvem polletju 1972, ki so imeli za posledico izgubo je z izvršenim popravkom cen v drugem delu leta in z močnim intenziviranjem proizvodnje, z ukinitvijo nerentabilne proizvodnje ter s štednjo, uspelo občutno izboljšati ekonomičnost in rentabilnost poslovanja v primerjavi z doseženo v letu (1971.
Izboljšanje ekonomičnosti poslovanja se kaže v zmanjšanju udeležbe naslednjih elementov v strukturi celotnega dohodka v primerjavi z letom 1971.
Porabljeni material od 74,4% na 69,9 %.
Drugi materialni stroški od 0,3 «/o na 0,2%.
Amortizacija od 5,2 % na 4,7%.
Porabljena sredstva od 82,9 % na 81,1%.
Dnevnice, nagrade vajencem 0,5% na 0,5%.
Ker je celotni dohodek pora-stev za 18,5%, porabljena sredstva pa le za 16% je dohodek porastel kar za 30,7 %. Močan porast izrednih izdatkov so povzročili v glavnem odpisi terjatev nad 90 dni, popravki vrednosti zalog in odpisi nekurantnega materiala.
Rentabilnost celotnega dohodka je bila v primerjavi s preteklim letom izboljšana za 13,7%. To pomeni, da smo v letu 1972 ustvarili na 100 dinarjev realizacije 10,8 dinarjev skupne realizirane akumulacije (dohodek + neto OD), v letu 1971 pa 9,5 dinarja.
Razvojna 'linija finančnih kazalcev kaže pozitivne tendence, to se pravi, da učinki hitreje naraščajo od vloženih in porabljenih sredstev.
Primerjava s planiranim rezultatom (po rebalansu)
Spričo izgube, ki smo jo ustvarili v prvem polletju in v času rebalansa plana še nevsklaje-nih prodajnih cen nekaterih izdelkov ter kritične situacije na področju obratnih sredstev; smo planirali zaključek poslovnega leta z izgubo v znesku 7.022.825 dinarjev. No, z že naštetimi dodatnimi ukrepi smo končali z dobičkom.
(Uspelo je doseči počasnejši porast variabilnih stroškov od porasta vrednosti neto realizacije za 2 poena, porast fiksnih stroškov pa je počasneje rastel za 4,57 poena. Zaradi tega je pokritje porastlo za 625% proti planiranemu, kar je zadostovalo za kritje vseh obveznosti iz dohodka.
Produktivnost dela
Tehnična produktivnost dela je v primerjavi z ono ki je bila dosežena v letu 1971 padla za 3,13%.
Do tega je prišlo zaradi zaustavljanja in omejevanja obsega proizvodnje nerentabilnih proizvodov v prvem polletju 1972 v cilju, da bi se izognili še večji izgubi. Po drugi strani pa je bil del delovne sile, ki se je usposabljala za Ti02 še na spisku Cinkarne,
Produktivnost se je pričela v drugem polletju s postopno normalizacijo tržnih razmer in nai-gim naraščanjem proizvodnje večati, saj je zaostanek ob polletju znašal v primerjavi z istim razdobjem preteklega leta še 10%. '
Produktivnost dela na zaposlenega pa je bila v primerjavi z ono, ki je bila dosežena v letu 1971 manajša za 4%, ker je bil izkoristek časovnega fonda slabši.
Izkoristek časovnega fonda
Le-ta je bil slabši od onega, ki je bil dosežen v letu 1971 za 0,38%, predvsem iz naslova večjih izgub delovnih ur, zaradi boleznin in materinstva.
Ddeležba ur, opravljenih v rednem delovnem času, je bila povečana, v nadurah pa zmanjšana v primerjavi z letom 1971.
Zaključena je solidarnostna akcija za pomoč severni Sloveniji
Solidarnostna akcija za pomoč severni Sloveniji — Pomurju je zaključena. V sklad za pomoč se je nabralo 21,083.453,00 din ali 105,4%. V tej akciji so sodelovali, lahko bi rekli vsi. Na žiro račun je bilo nakazanih 4.227 vplačil iz vseh občin Slovenije.
Iz poročila Upravnega odbora solidarnostnega sklada povzel član UO Martin ANDREJAš.
Razdelitev denarja po občinah
Občina Zap. št.
Za regres semen din
Za škode na komunalnih objektih din
Za škode gospodarskim organizacijam din
Skupno
din
Celjska občina je svojo obveznost izpolnila z 99,4%. Za uspešno organiziranje akcije imajo največ zaslug organizacije sindikatov, kakor tudi posamezni vodilni in odgovorni delavci v delovnih organizacijah.
Razdelitev teh sredstev
Regres za semena oziroma žita je dobilo 17.481 kmetovalcev v znesku 7,546.805,00 din.
Za škodo na komunalnih objektih, to so ceste, kanalizacije, vodovodi, mostovi in zgradbe je sklad odobril 8,310.000,00 din. Za delno pokritje neposredne škode gospodarskim organizacijam je sklad odobril 4,140.000,00 din. Za nasipe in regulacijo rek in potokov 1,068.648,00 din, torej skupaj 21,053,00 din. Za odobravanje pomoči so bili zelo strogi kriteriji, saj je bilo zahtev iz vseh desetih prizadetih občin mnogokrat več škode kot pa sredstev.
1.	Lendava	1.540.000
2.	M. Sobota	1.821.805
3.	Ljutomer	665.800
4.	G. Radgona	914.000
5.	Ptuj	638.000
6.	Ormož	57o!oOO
7.	Sl. Bistrica	352.200
8.	Maribor	450.000
9.	Lenart	475.000
10.	Radlje	138.000
	Skupaj Vodna skupnost Drava-Mura Skupaj vsega	7.564.805
Ljudje v krajih, ki so utrpeli veliko škodo se vsem, ki so jim priskočili na pomoč najtopleje zahvaljujejo. Solidarnostna akcija je tako po zbiranju sredstev in razdelitvi v celoti uspe-
1.264.000	60.000	2.864.000
2.120.000	300.000	4.241.805
962.000	1.050.000	2.677.800
784.000	860.000	2.558.000
260.000	450.000	1.348.000
80.000	350.000	1.000.000
120.000	150.000	622.200
2.144!oOO	430.000	3.024.000
328.000	400.000	1.203.000
248.000	90.000	476.000
8.310.000	4.140.000	20.014.805
1.068.648
21.083.453
la, kar še najbolj potrjuje, da je v slogi moč.
CINKARNAR 3
REKREATIVNA DEJAVNOST V PRETEKLEM LETU
Glavni namen rekreativne dejavnosti v letu 1972 je bil usmerjanje delavcev v organizirani počitek. V zvezi s tem in v skladu s statutom podjetja je komisija za družbeni standard predlagala delavskemu svetu program o rekreaciji za leto 1972, o katerem je delavski svet na svoji seji, dne 17. aprila 1972 razpravljal in ga v celoti sprejel.
Oddelek za družbeni standard je v svojem poslovanju organiziral in izvajal regresiranje letnih dopustov po pravilniku Cinkarne, in sicer preventivno zdravljenje v zdraviliščih, regresiranje socialno šibkih in izčrpanih delavcev ter otroško kolonijo.
Izletništvo in športno rekreacijo pa je organiziral Sindikat Cinkarne.
Do regresa so bili upravičeni tudi tisti člani kolektiva Cinkarne, ki so letovali v počitniških kapacitetah podjetij, kjer so bili zaposleni njihovi zakonski partnerji. V tem primeru pa do regresa niso bili upravičeni njihovi svojci.
V letu 1972 je popolnoma odpadlo regresiranje neorganiziranega letovanja in povračilo potnih stroškov, ker je Centralni
Poleg lepih plaž Poreč nudi tudi velike rekreativne možnosti. Na sliki: vhod v rekreacijski center
delavski svet sprejel sklep, da se v letu 1972 regres za letovanje izplača vsem članom kolektiva v višini 50% celotne dovoljene mase sredstev za rekreacijo, kar je konkretno zneslo najmanj
300,00	din na člana kolektiva. Ta vsota je bila izplačana 15. julija 1972.'
omogočeno. Brezplačno je letovalo tudi 9 krvodajalcev. Nadalje je na predlog obratovodstva brezplačno letovalo 50 članov kolektiva, pri katerih so bile prisotne socialne indikacije in pa dolgoletna zaposlenost in marljivost v kolektivu.
Cinkarna ma svoj počitniški
Supetar na Braču, najbolj priljubljeno letovišče cinkamarjev
Obratna ambulanta je v letu 1972 predlagala 264 delavcev Cinkarne pri katerih so obstajale zdravstvene indikacije za klimatsko oziroma preventivno zdravljenje. Oddelek za družbeni standard je vse imenovane delavce pismeno obvestil o predlogu. Odzvalo se je le 42 delavcev, katerim je bilo zdravljenje
dom samo še v Logarski dolini depandanso, ki smo jo dah pogodbeno v najem Planinskemu društvu v Celju. V depandansi so imeli člani našega kolektiva prednost pri rezervacijah.
Na splošno so bili letovalci — člani kolektiva zadovoljni z uslugami, bilo pa je tudi nekaj pripomb.	S. P.
V	letu 1972 smo sklenili pogodbe o zakupu letoviških kapacitet z naslednjimi podjetji: Počitniška skupnost Žailec — letoviški kraj Biograd na moru, Ramensko Zagreb — letoviški kraj Crikvenica, Hotel Turist Crikvenica — letoviški kraj v Crikvenici, Plava laguna Poreč — kraj letovanja v Poreču, Turist biro Rab, kraj letovanja Rab, Hotel Carmen Brač — kraj letovanja Supetar na Braču, Turistično društvo Umag — kraj letovanja Supetar na Braču, Turistično društvo Umag — kraj letovanja Umag, Planinski dom Logarska dolina — kraj letovanja Logarska dolina, Čateške Toplice Brežice — kraj letovanja Čatež, Slatina Radenci — kraj letovanja Radenci. Za o-troško kolonijo v Baški pa smo sklenili pogodbo s Centrom za socialno delo v Celju.
V	omenjenih krajih smo najeli 6.214 nočitev, kjer je letovalo 599 oseb od tega 93 uslužbencev, 161 delavcev ter 345 njihovih svojcev.
Do regresa so bili upravičeni vsi člani kolektiva Cinkarne in po njih zavarovani svojci.
Regres je bil diferenciran tako, da so vsi člani kolektiva, ki so letovali v krajih, kjer smo imeli sklenjene pogodbe o letovanju, dobili regres, medtem je regresiranje nezaposlenih svojcev zajelo predvsem socialno šibke družine*
4 CINKARNAR
Proizvodnja in produktivnost dela v februarju in kumulativno januar-februar
Vrednost blagovne proizvodnje, ki je bila dosežena v letošnjem februarju, je za 31,35% večja od one, ki je bila dosežena v istem mesecu preteklega leta. Komulativno je vrednost proizvodnje v razdobju januar-februar 1973 porastla v primerjavi z ono, doseženo v istem razdobju preteklega meseca, za 18,12%. Posamezne poslovne enote so v pri-mrejavi s preteklim letom dosegle naslednje rezultate:
Metalurgija — povečanje vrednosti blagovne proizvodnje za 32,1%; celotna kemija — povečanje vrednosti blagovne proizvodnje za 7,7%; posamezne dejavnosti pa: kemija I. zmanjšanje vrednosti blagovne proizvodnje za
9,4%; kemija II. povečanje vrednosti blagovne proizvodnje za 13,2%; kemija III.! povečanje vrednosti blagovne proizvodnje za 45,3%; grafika — povečanje vrednosti blagovne proizvodnje za 20,0 %•
Zaradi manjšega števila delovnih dni v februarju je bila vrednost glavne proizvodnje v tem mesecu za 4,6% manjša od one v januarju. Osnovni plan je bil v februarju dosežen le z 90,7%, kumulativno osnovni plan pa z 88 %.
Proizvodnja naslednjih proizvodov, količinsko ni dosegla one, ki je planirana z osnovnim kumulativnim planom za razdobje januar-februar 1973:	cin-
kove žice, objemek vlitih
anod, dimnih tuljav in priključkov, natrijevega-hi-drofulfata, natrijevega-sulfida, litopona, svinčevih oksidov, superfosfata, modre galice, humovita, organiskih barvil in pomožnih sredstev, minij-skih premazov, tiskarskih barv in pomožnih sredstev, kemikalij za grafično industrijo in organo-lov.
Osnovni izvozni plan za mesec februar je bil presežen za 2,57 %. Vrednost prodaje v tujino je znašala v tem mesecu 571.716 $.
Kumulativna vrednost izvoza dosežene v januarju in februarju tega leta znaša $985.290 in je za 2,29% večja od one, ki je bila dosežena v istem razdobju preteklega leta.
Ker je vrednost proizvodnje v primerjavi z istim razdobjem preteklega leta bolj porastla od števila zaposlenih (brezT102) je produktivnost porastla kar za 14 %.
Vsem članom kolektiva čestitamo praznik dela
UREDNIŠTVO
Gospodarjenje s stanovanji in najemnina stanovanj
Stanovanjsko gospodarstvo mora doživeti bistvene premike na podlagi že doseženih rezultatov in zainteresirati vse dejavnike v povečano aktivnost pri reševanju stanovanjske politike.
V sedanjem času se pojavlja cel splet vprašanj, ki jih bo treba kmalu rešiti, če bomo hoteli doseči tisto, kar v obširnih progra-
Nosilec stanovanjske pravice je upravičen do delne nadomestitve stanarine, če uporablja standardno stanovanje, ki je po veljavnem točkovalnem sistemu ocenjeno do 110 točk.
mih napovedujemo.
Začetek za akcijo je dan s sprejemom nekaterih zakonov, o katerih je bilo v našem glasilu že govora. Sedaj je čas, da ta določila začnemo konkretno izvajati, nekatera določila so že sprejeta.
Stanovanjski prispevek smo s samoupravnim sporazumom povečali od dosedanjih 4% na 6% od bruto osebnega dohodka.
Od tako zbranih sredstev dajemo 30°/0 v solidarnostni sklad za subvencijo stanarin. Že dolgo ugotavljamo v Sloveniji, da stanarine v taki višini ne rešujejo tistih potreb, katere bi morali iz tako zbranih sredstev pokrivati. Prvotna napoved, da je treba stanarine povprečno povečati za 70% ne bo enkratna, pač pa naj bi bila postopna.
V prvi fazi naj bi bile stanarine povečane na predvideno stanarino za 1970 leto, kar predstavlja povečanje za okoli 12%. Prav tako bi stanovalci pokrivali tako imenovane obratovalne stroške hiše. To so tisti stroški, na katere stanovalci lahko precej vplivajo preko hišnih svetov.
Stroški obratovanja pa so lahko: stalni, občasni in stroški komunalnih uslug in storitev;
—	Stalni stroški obratovanja zajemajo: čiščenje dimnikov, deratizacija, opravljanje servisov avtomatov električnih ključavnic — dvigala, skupnih TV naprav, vzdrževanje sušilnic, pralnic, kolesarnic in drugega tehničnega inventarja.
—	Občasni obratovalni stroški zajemajo čiščenje skupnih prostorov, snega in iledu na objektih in dohodnih poteh, hišna opravila, inventar hiše, vzdrževanje zelenic, izpraz-njevanje greznic, smetišnih jam, hišnih kanalizacij, taka dela lahko stanovalci izvrši-
Število članov	Površinski normativ
gospodinjstva	v m2 uporabne
površine
1	do	24
2	do	42
3	do	57
4	do	66
in vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva do 10 m2.
Za nefunkcionalna stanovanja, ki so starejša od 50 let, se lahko normativ površine poveča za 30%.
Nosilec stanovanjske pravice, upravičen do delne nadomestitve stanarine, lahko uporablja stanovanje iznad standarda. Delna nadomestitev stanarine pa se prizna le od vrednosti standardnega stanovanja.
Nosilec stanovanjske pravice je upravičen na delno nadomestitev stanarine, če je višina letnega dohodka gospodinjstva glede na število članov gospodinjstva manjša od mejnih vrednosti v naslednji tabeli znosnih izdatkov za stanarine:
Število članov gospodinjstva
Dohodek gospodinjstva	------------------------------------------------------
letno v din	t 2	3	4	5	6	7__________8
Stopnja obremenitve gospodinjstva s stanarino (znosna obveznost) Izražena
v odstotkih
	—	2.999	1,0						
6.00«	—	8.999	11,5	6,0	3,0				
9.000	—	11.999	13,7	8,5	5,5	2,2			
12.000			14.999	15,5	10,4	7,1	4,1	2,1	0,5	
15.000			17.999	16,5	11,4	8,5	5,3	3,4	2,1	1,0
18.000			20.999	17,6	12,5	9,5	6,3	4,5	3,3	2,2
21.000			23.999	18,5	13,4	10,3	7,3	5.4	4,2	3,1
24.000			26.999	19,3	14,2	11,0	8,1	6,4	5,0	4,0
27.000			29.999	20,0	14,8	11,8	9,0	7,1	5,7	4,6
30*000			32.999	20,6	15,6	12,5	9,5	7,7	6,4	5,3
33.000			35.999	21.3	16,3	13,1	10,2	8,4	7,0	5,9
36.000			38.999	22,0	16,8	13,8	10,8	8,9	7,6	6,5
39.000			41.999	22,5	17,4	14,4	11,4	9.4	8,1	7,0
42.000			44.999	23,0	17,9	14,9	11,8	9,8	8,6	7,5
45.000			47.999	23,6	18,4	15,3	12,3	10,3	9,0	8,0
48.000	—	50.999	24,0	18,8	15,7	12,7	10,8	9,5	8,4
51.000	—	53.999	24,3	19,1	16,1	13,1	11,2	10,0	8,8
54.000			56.999	24,7	19,6	16,5	13,4	11,6	10,3	9,2
57.000			59.999	25,0	19,9	16,8	13,8	11,9	10,6	9,5
60*000			62.999		20,2	17,2	14,1	12,2	10,9	9,8
63.000			65.999		20,5	17,5	14,3	12,6	11,3	10,1
66.000			68.999		20,9	17,8	14,7	12,9	11,6	10,5
69.000			71.999		21,2	18,1	15,0	13,1	11,9	10,7
72.000			74.999		21,4	18,4	15,3	13,4	12,2	11,0
75.000			77.999		21,7	18,7	15,5	13,7	12,4	1U
78.000	—	80.999		22,0	19,0	15,8	13,9	12,7	11,6
81.000	—	83.999		22,3	19,2	16,2	14,2	13,0	11,9
1,0
2,0
2,8
3.5
4.1
4.8
5.4
5.9
8.4
6,8
7.3
7.7
8.1
8.4
8.7 9,0
9.4
9.6
9.9 10,2 10,5 10,7
Ne glede na prejšnje določbe tega odloka delna nadomestitev stanarine ne pripada nosilcem stanovanjske pravice v naslednjih primerih:
—	če nosilec stanovanjske pravice oddaja stanovanje v podnajem,
—	če nosilec stanovanjske pravice ali drug član gospodinjstva uporablja del stanovanja v poslovne namene,
—	če je nosilec stanovanjske pravice ali drug član gospodinjstva lastnik vseljivega stanovanja,
—	če je nosilec stanovanjske pravice ali drug član gospodinjstva lastnik počitniške hiše.
Zahtevku za subvencioniranje stanarin bo treba priložiti za predložitev solidarnostnemu skladu naslednja potrdila:
—	potrdilo o letnem dohodku gospodinjstva za preteklo koledarsko leto,
—	potrdilo o številu članov gospodinjstva
—	veljavno stanovanjsko pogodbo
—	zapisnik o ocenitvi stanovanja.
Tudi v sistemu novega točkovanja je nekaj razlik naprtim dosedanjemu, oziroma dopolnitve bi bile v glavnem naslednje:	.
Potresno varne zgradbe, komfortnost in oprema stanovanja, parkirni prostor, eno-stanovanjska hiša garaže do 20 m2 (garaže nad 20 m2 naj bi se obravnavale kot poslovni prostori),
Ti elementi do sedaj niso bili zajeti v točkovanju in bodo po izračunih vplivali na 25 — 30 % povečanj stanarin.
V preteklem programu stanovanjske stanarine ter tudi tako pospešiti izgradnjo prepotrebnih stanovanj.
Andrejaš Martin
DRUŽBENI DOGOVOR O INVESTICIJAH V KULTURI
jo sami ali pa jih naročijo jard servisu.
— Komunalne usluge, ki že doslej niso bile sestavni del stanarin, le-te pa so: poraba vode, poraba toplotne in električne energije, poraba plina, telefonske usluge, odvoz smeti, prispevek za uporabo mestnega zemljišča ‘in podobno. Ti stroški skupaj naj bi predstavljali okoli 15% povečanje napram dosedanjim stanarinam.
Takšno povečanje stanarin im nadaljnje vsklajevanje stanarin na stroškovno raven pa lahko občutno vpliva na družinski dohodek, zato je občinska skupščina sprejela odlok o delni nadomestitvi stanarine.
Nekaj določil iz odloka
Do delne nadomestitve stanarine so upravičeni tisti nosilci stanovanjske pravice, katerih gospodinjstva uporabljajo stanovanje, ki po površini ne presega naslednjega normativa:
Medtem, ko je zakon o financiranju kulturnih skupnosti sistemsko rešil materialno osnovo za redne kulturne dejavnosti že pred dvema letoma, pa je o-stalo vprašanje financiranja za kulturo potrebnih investicij in večjih investicijsko vzdrževalnih del še naprej odprto. Letos sta to vprašanje za območje celjske občine rešili občinska skupščina in Kulturna skupnost Celje na nov sodobni način s posebnim družbenim dogovorom. Občinska skupščina Celje je ta družbeni dogovor obravnavala in sprejela na svoji seji dne, 23. III. 1973. Odborniki na predloženo besedilo in vsebino spora-
zuma niso imeli pripomb, pač pa so z več vprašanji pokazali živo zanimanje za obseg in uresničitev predvidenih del.
Družbeni dogovor predvideva za leto 1973 skupno	335.550,—
din, Od tega za dokončanje a-daptacije in ureditve stalne muzejske zbirke Pokrajinskega muzeja Celje v prvem nadstropju grofije 62.550,— din za obnovo ostrejša in kritine Vodnega stolpa 16.500,— din, za montažo novega električnega regulatorja in s tem povezanih gradbeno pre-ureditvenih del v Slovenskem ljudskem gledališču Celje 96.500.-din, za nadaljevanje obnove in raziskav razvalin gradu Gornje
Celje 70.000,— din, za nadaljevanje obnovitvenih del na taborni cerkvi na Svetini, ki pomeni svojsko ljudsko utrdbo iz časa turških vpadov 70.000,— din in za popravilo ostrešja in kritine na stolpu in delu gradu Lem-berk pri Dobrni 20.000,- din.
Sredstva iz tega družbenega dogovora pa bodo še oplemenitena z dodatno dotacijo Kulturne skupnosti Slovenije, zlasti za spomeniškovarstvene posege in z lastnimi sredstvi celjskih kulturnih zavodov.
CINKMMEJ
KAM NA LETNI ODDIH
Ko se poslovimo od dolge in mrzle zime, navadno začnemo razmišljati, kam se bomo odpravili na zasluženi in težko pričakovani letni oddih. Kdor se bo odločil za dopust ob jadranski obali, bo lahko izbiral. Letos je naš oddelek za družbeni standard zagotovil možnosti letovanja članom našega kolektiva v devetih obmorskih krajih: v Umagu, Poreču, Jadranovem pri Crikve-nici, na Rabu, v Novalji na otoku Pagu, v Biogradu na morju, v Kaštelu Gomilica pri Splitu in v Supetru na otoku Braču.
UMAG
Mnogi, ki niso navdušeni nad dolgotrajnim popotovanjem se bodo verjetno odločili preživeti dopust v Umagu, mestecu ob istrski obali, ki se je zahvaljujoč izredno ugodnim klimatskim in naravnim pogojem razvilo v pomemben turistični center.
V času od 1. junija do 19. septembra so tu rezervirane dve trd-posteljnd in ena dvoposteljna soba na polotoku Punta, to je
kulturnih zgodovinskih znamenitosti, ki so se ohranili še iz rimskih in bizantinskih časov, imajo gostje izredne možnosti za razvedrilo in rekreacijo. Plaže so izredno lepe, v neposredni bližini pa so borovi gozdiči z bogato senco.
JADRANOVO
Letos bomo prvič lahko preživeli letni dopust v Jadranovem, majhnem in mirnem turističnem
priporočamo potovanje do Cri-kvenice, od tod pa z lokalnim avtobusom do Jadranovega.
CRIKVENICA
V Crikvenioi je bilo treba letos nanovo zaorati ledino. Zaradi združitve dveh trgovskih hiš bodo preuredili sobe nekdanjega hotela Turist v poslovne prostore — pisarne.
Naše podjetje je sklenilo pogodbo za šest dnevnih penzionov v dekadi z gostinskim podjetjem Jadranturist iz Ljubljane. V času od L julija do 31. avgusta imamo rezervirane dve triposteljne sobe. Naši sodelav-oi, ki bodo letovali v Crikvenioi, bodo imeli zagotovljeno prehrano v vili »Ksenja«, za hotelom Zagreb, sobe pa bodo v neposredni bližini vile »Ksenja«.
Dnevni penzion bo stal 69,00 din; otroci do sedmega leta starosti 50,00 din, oziroma 43,50 din, če spijo s starši.
Crikvenica je zelo privlačno turistično mesto z dolgoletno tradicijo, saj se že od 1888. leta ukvarja z organiziranim turizmom. Poleg izredno lepih plaž je Crikvenica znana po bogatem zabavnem življenju.
RAB
bo, hrano pa v hotelu Liburni j a. Novalja je znana po izredno lepih plažah in paških specialitetah (pršut, paški sir).
Celotna dnevna oskrba bo znašala 82,50 din, otroci do sedmega leta imajo 30% popusta, (dnevni penzion zanje stane 57,25 din), kadar pa spijo s starši, pa zanje plačajo 41,25 dim
Vila »Ksenja« v Crikvenci
Restavraciji Giričac v Kaštelu Gomilice leži tik ob morju (na sliki
desno)
zahodno od Umaga. Dnevni penzion stane 70,00 din, otroci do 10. leta starosti imajo 30% popusta, če spijo v svoji postelji (penzion zanje je 52,00 din), če pa spijo s starši pa je cenejši (43,00). Dopustniki se morajo javiti v Umagu, kjer bodo dobili bloke za hrano, od tod jih bo vodič odvedel do stanovanja. Turistična taksa je vračunana v dnevnem penzionu.
Prenočišče in prehrana sta organizirani v neposredni bližini plaže, ki bo zadovoljila plavalce in neplavalce.
POREČ
V Poreču bomo letovali že tretje leto. Tu so rezervirane od 1. junija do 15. septembra dve dvoposteljni in ena triposteljna soba pri družini Radič. Prehrana pa je zagotovljena v direkciji hotelsko turističnega podjetja Plava laguna.
Dnevna oskrba stane 76,00 din; turistična taksa je vračunana. Otroci do sedmega leta starosti imajo 30% popusta le pri hrani. Gostje se morajo javiti v Turističnem biroju v Poreču.
Poreč je zelo privlačno turistično mesto. Poleg številnih
kraju, ki je oddaljen le osem kilometrov od Crikvenice, oziroma le 25 kilometrov od Reke. Restavracija, kjer bo zagotovljena prehrana, je nedaleč od plaže. V neposredni bližini restavracije pa so rezervirane dve triposteljne, in sicer od 1. julija do 31. avgusta.
Popolnoma dnevna oskrba stane 69,00 din; otroci do sedmega leta starosti 50,00 din, oziroma 43,50 din, če spijo s starši.
Ker leži Jadranovo en kilometer od jadranske magistrale,
Rab je zelo priljubljeno in cinkarnarjem že dobro znano letovišče. Tudi letos smo v Železarni Štore, ki ima na Rabu svoj počitniški dom, rezervirali deset ležišč, in sicer od L julija do 31. avgusta.
Ker do zaključka redakcije časnika niso sporočili letošnje cene dnevnega penziona, jo bralcem žal ne moremo posredovati.
Novalja na Pagu
V Novalju na otoku Pagu imamo letos rezervirano eno tripo-steljno in eno dvoposteljno so-
Bi ograd na morju
Pri počitniški skupnosti iz Žalca, ki ima v Biogradu na morju naselje vikend hišic sta letos rezervirani dve (Majda in Jelka), ki imata vsaka po tri ležišča. Tu boste lahko letovali od 10. junija do 8. septembra.
Dnevna oskrba stane 60,00 din, za otroke do desetega leta pa
35,00	din, v predsezoni pa 57,00 din in za otroke do desetega leta 32,00 din. V vseh cenah je vračunana turistična taksa.
Hnmmna
Pogled na Novaljo, znano letovišče na otoku Pagu
ODOBREN REGRES ZA DOPUST
Centralni delavski svet je na svoji 30. redni seji, dne 10. aprila 1973 obravnaval predlog komisije za družbeni standard o regresiranju letnih dopustov in rekreativne dejavnosti za leto 1973.
Vsi člani kolektiva prejmejo v letu 1973 za redni letni dopust regres v znesku 300,00 din. Pogoji za izplačilo in čas izplačila tega regresa ostanejo isti kot so določeni s sklepom CDS št. 138/71, ki ga je CDS sprejel na svoji 16. redni seji, dne 28. 12. 1971*
Za posebno regresiranje letnega dopusta in za rekreativno dejavnost so odobrena naslednja finančna sredstva:
—	regresiranja rednih letnih dopustov po pravilniku Cinkarne o rekreaciji in po sklepih CDS organizirani dopusti v najetih domovih 120.000,00 din,
—	enodnevna rekreacija in iz-letništvo 130,000,00 din.
—	preventivno zdravljenje in krvodajalci 50,000,00 din,
—	socialno šibki in predlagani od obratovodstev 30.000,00 din
— otroška kolonija 20.000,00 din;
Nad	1.500,00 din
Od	1.001,00	—	1.500,00	din
Od	801,00	—	1.000,00	din
Od	601,00	—	800,00	din
Od	401,00	—	600,00	din
Izpod	400,00 din
Do regresa so upravičeni člani kolektiva Cinkarne in po njih zavarovani svojci.
Višina regresa se ugotavlja na podlagi družinskega dohodka, to je dohodka, iz delovnega razmerja vseh zaposlenih v družini.
Družinski dohodek se ugotavlja na osnovi posebnega obrazca, ki ga marajo upravičenci do regresa izpolniti in potrditi v tisti delovni organizaciji v kateri je družinski član zaposlen. Dohodek kot kriterij se ugotavlja za čas treh mesecev izplačanih poprečnih osebnih dohodkov
v skupnem znesku to znaša 350.000,00 din.
Za regresiranje rednih letnih dopustov je odobrena naslednja regresna lestvica:
10.00	din
25.00	din
30.00	din
35.00	din
45.00	din
pred nastopom dopusta. Kolikor bo ugotovljeno, da so podatki netočni, regres ne bo priznan, oziroma koristnik bo moral regres vrniti.
V primeru, da delavci Cinkarne koristijo počitniške kapacitete podjetij ali ustanov, kjer so zaposleni njihovi svojci, jim pripada regres po obstoječi tabeli. V tem primeru na regres niso upravičeni njihovi svojci.
Regres za otroke se zmanjša v isti odstotni višini kakor znaša popust pri penzionski ceni za otroke.
Družinski dohodek na člana družine
Regres
svojcem
Regres
članu
kolektiva
10.00	din
20.00	din
35.00	din
40.00	din
50.00	din
60.00	din
KAM NA LETNI ODDIH
Kaštel Gomilica
V slikovitem turističnem kraju Kaštel Gomilica, ki leži sredi poti med Trogirom in Splitom so rezervirane tri triposteijne in ena dvoposteljna soba, prehrana pa bo v restavraciji Giri-čic, tik ob morju. Plaža je peščena. V bližini naselja številne kulturne znamenitosti.
Dnevni penzion stane 59,00 din, za otroke do sedmih let pa
49.00	din.
Gostje se morajo javiti v recepciji turističnega društva, kjer bodo dobili bloke za hrano in ostale informacije.
Najprimernejša zveza je z avtobusom do Trogira, od koder vozi vsakih petnajst minut lokalni avtobus proti Splitu.
SUPETAR na Braču
Supotar na Braču je cinkar-narjem najbolj znano in priljubljeno letovišče; nekateri se bodo verjetno odločili, da bodo trinajsto leto zapored preživeli letni dopust.
Pri družini Papič je od 1. julija do 31. avgusta rezerviranih dvanajst ležišč, hrana pa v hotelu Tamaris.
Cena dnevnega penziona znaša 64,00 din za otroke do sedmih let 45,00 din, ako spijo v lastni postelji, oziroma 32,00 din, če spijo s starši.
Podrobneje vas bodo seznanili z vsemi podatki o letovanju v oddelku družbenega standarda.
Restavracija v Jadranovem pri Crikvenici
Regres se prizna koristniku, če koristi najmanj 5 in največ 10 dni penzionske usluge.
Za ostalo regresiranje še nadalje določila sklepa CDS št. 185/72, ki ga je CDS sprejel na svoja 20. redni seji, dne 17. aprila 1972.
Odslej ekonomska cena za privatne prevoze z našimi kamioni
Poslovni odbor podjetja je na svoji 47. redni seji, dne 9. marca 1973 obravnaval predlog Poslovne e-note transport glede ukinitve regresiranja prevozov s tovornimi avtomobili za člane kolektiva Cinkarne Celje. V prihodnje naj bi sindikalna podružnica prejela od podjetja določeno dotacijo, s katero bi bili po tem regresirani prevozi za člane kolektiva, je predlagala PE transport.
Ker bi po približnih izračunih znašal prispevek za pokritje kalkulativne cene regresa okoli 58.000,-din, je Poslovni odbor sklenil, da se s 1. 1. 1973 ukine regresiranje prevozov s tovornimi avtomobili za naše delavce.
V izrednih primerih to je v primerih preselitve socialno res šibkih družin naših delavcev priporoča Poslovni odbor, da sindikalna podružnica ta prevoz delno regresira, iz sredstev, ki so namenjena kot pomoč socialno ogroženim članom kolektiva. To regresiranje se rešuje individualno potom komisije, ki je izvoljena pri sindikalni podružnici.
Ali veste ...
Ali veste, da ste morda že parkirali svoj avtomobil na starorimskem mozaiku, ki so ga pred leti odkrili strokovnjaki Pokrajinskega muzeja Celje pod neasfaltirano ploščadjo nasproti gostišča »Turška mačka«, pa ga zaradi pomanjkanja denarja niso mogli izkopati?
Ali veste, da poseduje Studijska knjižnica Celje med številnimi drugimi e-nciklopedijaml tudi špansko enciklopedijo (ENCI-CLOPEDLA UNIVERSAL ILUSTRADA), ki velja na svetu za najbolj obsežno in podrobno ter šteje po obsegu skupaj z dopolnili kar 96 debelih knjižnih zvezkov?
CINKA MARI
Letošnja kulturna akcija
Na pobudo SZDL in sindikatov je bila pred dvema letoma po ustanovitvi kulturnih skupnosti na območju vse Slovenije sprožena posebna kulturna akcija, ki naj bi pripomogla k popularizaciji kulturnega ustvarjanja in kulturnih dobrin med najširšim krogom delovnih ljudi. Zamišljena je kot stalna akcija vseh družbenopolitičnih organizacij, kulturnih skupnosti in vseh delovnih organizacij (še posebej gospodarskih) in ne samo kot enkratna kampanja. Pomagala naj bi premagati prepogosto odtujenost delovnih ljudi od kulture, da bi vsi delovni ljudje v večji meri uporabljali in uživali kulturne dobrine in stvaritve.
V ta namen je Kulturna skupnost Celje izdelala za letošnje
leto svoj poseben načrt izvajanja kulturne akcije, v katerem so podrobno določene zadolžitve in naloge vseh kulturnih zavodov, ustanov, društev in dejavnosti za izvajanje akcije. Hkrati je celjska kulturna skupnost še predlagala, da tak načrt izvajanja kulturne akcije sprejmejo vsaka zase tudi vse družbenopolitične organizacije in vse delovne organizacije. V ta namen bo Kulturna skupnost Celje letos poleti izdala skupaj s sindikati poseben prospekt s programi vseh kulturnih dejavnosti,, da si bodo lahko delovne organizacije iz njega izbrale tisto, kar bo njim ustrezalo za uresničevanje njihovega lastnega načrta kulturne akcije. Končno naj bi bil v občini Celje v septembru sklenjen družbeni dogovor o
| Hj	jjl —— ■-		-
	.* j*		
Na slovesni podelitvi športnih in rekreacijskih značk v sindikalni dvorani je poročal Marjan Leban, referent za rekreacijo. Več o tem v prihodnji številki Cinkamarja
Ob zaključku akcije TRIM v Narodnem domu je predsednik komisije, za šport in rekreacijo inž. Mihael Lebar sprejel pokal za ekipo starejših članov

INKARNAR
Urnik rekreacije, vadb in treningov
Vsako sredo od 16. do
18.	ure — kegljanje na kegljišču kovinarja v Štorah.
Vsak četrtek od 20. do 22. ure rekreacija v telovadnici osnovne šole Ivanke Urankarjeve (posebna šola za Ingradom), v telovadnici lahko igrate odbojko, košarko, namizni tenis in telovadite na parterju in orodju*
Vsak četrtek od 20,15 uri do 21. ure rekreacijsko plavanje v zimskem bazenu 12 x 6,5 m.
Vsako soboto od 17. do
19.	ure kegljanje na kegljišču Ingrad.
Vsak torek in petek treningi v namiznem tenisu v dvorani pri ambulanti od 16. ure dalje.
Vsak četrtek streljanje od 16. do 18. ure pri dvorani pri ambulanti. Streljate lahko za TRIM značko.
Cinkarnnrji, cinkamar-ke iskoristite objekte za vašo sprostitev in boljše počutje.
skupnem izvajanju kulturne akcije vseh delovnih in družbenopolitičnih organizacij ter kulturnih dejavnosti, v katerem bi bile za vsakega določene njegove pravice in dolžnosti. Praktičen primer: Podjetje (delovna organizacija) bo v sezoni 1973/74 odkupilo 3 gledališke predstave,
1 koncert, itd. za svoj delovni kolektiv. Od tega bo krilo 50% (ali 75 % itd.) vstopnine, ostanek pa bo plačal vsak član kolektiva sam. Gledališče, koncertna poslovalnica bo nudila 1 predstavo, 1 koncert po ceni toliko in toliko za celo dvorano. Možne s oše druge oblike.
Mladinski pevski festival
Zadnji dan v mesecu maju 1973 bo v Narodnem domu ob 19.30 slavnostni otvoritveni koncert Mladinskega pevskega festivala, na katerem bodo sodelovali priznani domači in tuji pevski zbori iz Cehoslovaške, Romunije, Bolgarije, Vzhodne Nemčije, Nizozemske, Francije, Avstrije, Italije in Madžarske. Festival ni samo 4-dnevna zunanja manifestacija s svojim nepretrganim in sistematičnim delom, marveč zasleduje in tudi
odločno vpliva na vse pojave glasbenega osveščanja mladega rodu. Mladinski zbori so ena naših najbolj razvitih mladinskih kulturnih dejavnosti, ki so v organizacjskem	pogledu na
taki ravni, da lahko ugotavljamo vsako leto številčno, predvsem pa umetniško rast.
Festival se bo zaključil 3. junija z zaključnim koncertom najboljših zborov in s podelitvijo festivalskih plaket, odličij in nagrad.
Cinkarniški Slavček je videl...
Na hokejski tekmo Cinkarna
EMO
brez našega igralca Nikoliča
NIVO NA NIVOJU. »Kaj misliš, ali nas bodo nagradili, ker smo odkrili nafto?« »Saj to ni nafta. Kaže, da so navrtali vodovodno cev«.
#
Zadovoljiv uspeh cinkarnarjev
na zimskih metalurških igrah na Ravnah
Vsako leto organizira velika slovenska družina železarstva Jesenice, Ravne in štore metalurške zimske in letne športne igre, na katerih se športnice in športniki pomerijo med sabo v preizkušanju moči pa tudi znanja in veščin na tem področju. Z istim ciljem so bile 17. februarja 1973 na Ravnah 5. zimske športne igre, na katere so bila vabljena vsa podjetja, podpisniki samoupravnega sporazuma, le-teh se pa žal niso vsi udeležili.
Nastopila so naslednja podjetja: vse tri železarne (Jesenice, Ravne, Štore), Mariborska livarna, Tehniški biro Jesenice, Metalurški institut Ljubljana, Direkcija ZPSŽ Ljubljana, in Cinkarna. Vsem nam je več ali manj poznano, da držijo primat v zimskih športnih igrah v naši domovini ravno Jeseničani, Ravenčani in na splošno Mežiška dolina, zato naši tekmovalci niso računali na boljša mesta, saj so le-ta bila že oddana Jeseničanom ali Ravnčanom. Naše tekmovalke in tekmovalci so priborili 4 medalje za osvojena 3 mesta v veleslalomu — članice, tekači na 2 km, sankanje — članice in sankanje člani.
TEK
Rezultati so naslednji: moški nad 35 let 2 km po trije tekmovalci: ŽELEZARNA JESENICE, ŽELEZARNA RAVNE, CINKARNA. Za našo ekipo so nastopali: Franc CERVAN, Viki VIDMAR in Jože FARčNIK. V konkurenci mlajših članov na 2 km in 8 km se nismo udeležili.
SANKANJE
Članice: ŽELEZARNA RAVNE, ŽELEZARNA JESENICE, CINKARNA. Za našo ekipo so nastopale:	Magda TRAVNER,
Vera ZUPANC, Majda JAGAR in Elvira KOLAR.
Člani: ŽELEZARNA JESENICE, ŽELEZARNA ŠTORE, CINKARNA, ŽELEZARNA RAVNE diskvalificirana; za našo ekipo so nastopili:	Marjan MIRNIK,
Janez RAMŠAK, Jože KUNST. Pri sankanju je treba omeniti, da so vse ekipe imele posebej izdelane sani, ki so bile v razpisu dovoljene in ki niso presegale teže 10 kg, naše ekipe pa so nastopile z navadnimi san-m zato je njihov uspeh toliko bolj poemben.
VELESLALOM
Članice: ŽELEZARNA RAVNE, ŽELEZARNA JESENICE, CINKARNA, MARIBORSKA LIVARNA, ŽELEZARNA ŠTORE. Našo ekipo sta zastopali ing. Kristina AŽMAN in Brigita LORGER, ki sta zasedli odlično 7. in 8. mesto med posameznicami.
Člani do 35 let: ŽELEZARNA JESENICE, ŽELEZARNA RAVNE, ŽELEZARNA ŠTORE, TEHNIŠKI BIRO JESENICE, CINKARNA, MARIBORSKA LIVAR NA. Našo ekipo so zastopali: Tone ZORKO, Slavko KAJTNER in Marjan KOLAR, ki pa je na enem teku padel in si tako pokvaril plasman, saj je bil po prvem teku odličen šesti. Za našo ekipo pa niso nastopili Bogdan ŽEKAR, ki je imel lažjo poškodbo na nogi in Bojan KLINAR, ki se je pokazal kot skraj-
no neodgovoren in nediscipliniran tekmovalec, kratkomalo je ostal doma ter pustil svoje tovariše na cedilu.
Člani od 35-45 let: ŽELEZARNA JESENICE, ŽELEZARNA
V konkurenci članov nad 45 let pa je naša ekipa v postavi: Adi VREČAR, ing. Drago CMOK,
Zanimnaje za planine postaja v CINKARNI vedno večje. Bliža se tudi čas, ko bodo mogoči prvi manj zahtevni pohodi v naše planine. Na to misli tudi planinska sekcija CINKARNE. Dne 23. II. 1973 smo se člani planinske sekcije zbrali na občnem zboru, ki je bil v planinskem domu Gore nad Hrastnikom. Pri pregledu dela planinske sekcije v preteklem letu smo ugo-tovili, da je prav lani le-ta ponovno oživela. Delno je k temu pripomogla tudi akcija TRIM — šport za vsakogar. Tako so bili lani organizirani trije vzponi, in sicer na Mojstrovko ter Mangart, na Triglav in na Ojstrico. Ti vzponi so precej zahtevani in prav tu se je pokazalo, da smo zmožni tudi kaj bolj napornega. Prav zato moramo vztrajati in negovati človekov čut do narave.
Na občnem zboru je bil izvoljen tudi nov odbor Planinske sekcije CINKARNE, in sicer: Bojan HORVAT, predsednik, Marija PEČNIK, tajnik ter člani ing. Boris KRAMBERGER, Adolf VREČAR bi Darja ŠMERC.
Naloga novega odbora je predvsem približati čim več Cin-kamarjev naravi, da vzljubijo naše planine. S tem neposredno skrbi za človeka samega, za njegovo zdravje in razvedrilo. Pričeli bomo z manj zahtevnimi turami in tako postopoma krepili moči tudi za večje in bolj zahtevne vzpone. Pri tem naj omenim, da je za začetek zelo primerna Zasavska planinska
Karel FILAČ, Božo RAMŠAK zasedla naslednje mesto: ŽELE-RAVNE, ŽELEZARNA ŠTORE, TEHNIŠKI BIRO JESENICE, CINKARNA, MARIBORSKA LIVARNA. Našo ekipo so zastopali: ing. Vlado SIMONIČ, ing. Emil KRIVEC in ing. Tone ŽERJAV, Anton SLOKAN in Gorazd KOVAČIČ, ki pa tokrat ni imel sreče, saj se mu je pokvarila smučka in je tako moral odstopiti, s tem, da je padel’ tudi plasman naše ekipe, GORAZD je namreč naš najboljši smučar pri starejših članih.
ŽARNA RAVNE, ŽELEZARNA JESENICE, METALURŠKI IN-
pot, ki vodi od Kumrovca do Kuma. Kdor pa razmišlja o pogostih pohodih v naše planine, mu svetujem, naj si nabavi Planinsko transverzalo Slovenije. Prehojena transverzala je lep dokaz naše sposobnosti, še bolj pa veselja do naših lepih gora, za katere nam niso odveč še tako veliki napori.
Program planinske sekcije za letošnje leto še ni popolnoma izdelan. Objavljen bo v prihodnji številki Cinkamarja. Moram pa omeniti vsaj eno točko, ki jo želimo letos izvesti. Vsem je znano, da praznuje letos CINKARNA sto letnico obstoja. Te-
STITUT, CINKARNA. Iz rezultatov je irazvidno, da so glavno vlogo na igrah odigrali domačini in Jeseničani, kljub temu pa so se naši športniki in športnice borili za čim boljši plasman, seveda v okviru svojih možnosti.
Omeniti pa je vredno svečan zaključek, ki so ga priredili vsem nastopajočim, vodjem e-kip, in gostom v veliki kavami, kjer je direktor ŽELEZARNE RAVNE spregovoril o pomenu iger in med drugim dejal: »Za Ravne ih našo delovno skupnost je ta športna prireditev pomemben dogodek in hkrati praznik. Za vas športnice in športniki pa tovariško in prijateljsko srečanje, povezano z medsebojnim sodelovanjem, ki utrjuje bratske vezi med nami.« Na koncu svojega govora nam je zaželel prijeten večer in se azhvalil za sodelovanje. Organizatorji pa so podelili pokale in plakete prvim trem ekipam vseh panog in ob prijetni glasbi še izžrebali praktične nagrade za posameznike, katerih je naša ekipa prejela kar pet.
Po končani zaključni slovesnosti smo se veseli odpravili v avtobus in sklenili, da bomo v prihodnjih igrah dosegli še večje uspehe, saj smo z iskušnjami, ki smo jih pridobili v Ravnah sigurnč bogatejši.
Marjan LEBAN
ga se zavedamo tudi planinci in prav ta dogodek nam zbuja željo, da tudi mi damo pečat temu jubileju. Naš prispevek bo: »Sto cinkarnarjev na Triglav«. Ta pohod sem omenila predvsem zato, da se bo poleg sedanjih planincev še kdo odločil za udeležbo. Vsakogar radi sprejmemo medse in če le malo ljubi naravo, mu zagotavljamo tudi precej lepih uric, kljub vsem naporom.
Marija PEČNIK
CINIURNAR
Naši sankarji na Golteh
PLANINE PRED SEZONO
Udeleženci vzpona na Triglav
SP
FILMI
mg* m
Objavljamo spored filmov, ki jih bomo gledali do 15. maja 1973
Kino Union
Od 16. do 18. aprila »ZBOGOM GOSPODA CHIPS« angleški barvni film.
Od 19. do 22. aprila »KRALJ DŽUNGLE« ameriški barvni film.
Od 23. do 26. aprila »ČRNA KARAVANA« ameriški barvni film.
Od 27. do 30. aprila »KAKO SKRITI MRLIČA« francoski barvni film.
Od 1. do 4. maja »SLEPI RE-VOLVERAS« ameriški barvni film (ob 16. in 18. uri).
Od 5. do 7. maja »LE GENERALA« mehiški barvni film (ob 16. in 18. uri).
Od 1. do 6. maja »ČAJKOVSKI« sovjetski barvni film (ob 20. uri).
Od 8. do 10. maja »ZAKAJ U-BIJAŠ, FANT?« španski barvni film.
Od 11. do 15. maja »ZADNJI BOJEVNIK« ameriški barvni film.
Od 16. do 17. maja »PROKL1 TA MARIJA« francoski barvni film.
Kino Metropol
Od 16. do 18. aprila »RATTLER KID« italijanski barvni film.
Od. 19. do 22. aprila »PLAČANEC INDIO BLACK« amer barvni film.
Od 23. do 26. aprila »BRONTE« italijansko-jugoslovanski barvni film.
Od 27. do 30. aprila »NEPREMAGLJIVI SAM VVALLACH« ameriški barvni film.
Od 1. do 4. maja »KOCKAR IN VLAČUGA« ameriški barvni film.
Od 5. do 7. maja »LJUBEZEN V BAZUKI RITMU« grški barvni film.
Od 8 do 10. maja »TRIJE DOLARJI * SEJEJO SMRT« italijan-sko-ameriški film.
Od 11. do 14. maja »TRDOKO-ŽEC« ameriško-italijanski film.
Kino Dom
Od 16. do 18. aprila »STO MUK STANLLIA IN OLLIA. ameriški film.
Od 19. do 22. aprila »EDINA IGRA« ameriški barvni film.
Od 23. do 24. aprila »STANI.-LIO IN OLLIO V DEŽELI SMEHA« ameriški Ulm.
Od 25. do 30. aprila »JUNAKI RISANEGA FILMA«, ameriški barvni film (ob 16. uri)
Od 25. do 30. aprila »LJUBLJANSKA ZGODBA NEKEGA DETEKTIVA« angleškl-ameriškl barvni film (ob 18. In 20. uri).
Od 1. do 6. maja »TRNULJČICA« nemški barvni film (ob 16. uri).
Od 1. do 3. maja »MOŽ, KI GA JE TEŽKO UBITI« ameriški barvni film (ob 18. In 20. uri).-
Od 4. do 7. maja »LETEČA VRAGA« ameriški film (ob 18. In VflImeSICA.lid02nl270 20 uri).
()d 7. do 11. maja »PRAVLJICA O CARJU SALTANU« sovjetski film (ob 16. uri).
Od 8. do II. maja »TRIJE MALOPRIDNEŽI« ameriški barvni film (ob 18. in 20. uri).
Od 12. do 14. maja »CUSTF.R Z ZAHODA« ameriški barvni film.
Od 15. do 17. maja »V GORI RTSAE ZELEN BOR« jugoslovanski barvni film.
Predstave so vsak dan ob 16., 18. In 20. uri Program objavljamo po podatkih Kino podjetja Celje bi govarjamo.
za spremembe ne od-
Največji uspeh naših smučarskih ekip
Za letošnjo sindikalno prvenstvo v veleslalomu, ki ga je organizirala zveza za rekreacijo in oddih in komisija za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu 1. in 2. marca na Golteh, se je prijavilo rekordno število ekip, saj se je tega prvenstva udeležilo 40 podjetij s 400 tekmovalkami in tekmovalci.
Razveseljivo za naše ekipe je to, da so ravno ob jubilejnem letu našega kolektiva dosegli naši smučarji in smučarke .največje uspehe v tej športni panogi na sploh. V primerjavi z lanskim letom, ko so se članice uvrstile na 18. mesto (z eno tek-
Na metalurških igrah je ing. Ažmanova zasedla sedmo mesto
movaiko), starejši člani na 13. mesto in člani na 6. mesto, se letošnji uspeh ne da primerjati. Ker se je prijavilo veliko število ekip in tekmovalcev, so se organizatorji odločili, da bodo 1. marca tekmovali starejši člani in članice, vsaka skupina na
svoji progi, 2. marca pa člani na A in B progi; seštevek obeh prog je dal skupni plasman ekipi.
Poglejmo, kako so se letos uvrstile naše ekipe in posamezniki/.
Članice: 1. NIVO, 2. PROSVETA, 3. AERO, 4. TMC, 5. INGRAD, 6. CINKARNA, 7. METKA, 8. ŽELEZARNA, 9. ELEK-TRO, 10. LIK-SAVINJA in 23. ŽELEZNICA.
Vkonkurenci članic je nastopilo 55 tekmovalk, od tega je ing, Kristina AŽMAN dosegla odlično 11. mesto, Brigita LORGER pa 23. mesto. Žal še vedno nimamo vsaj ene ali še dveh smučark, ki bi hotele ob takih in podobnih tekmovanjih nastopiti za našo ekipo, kar bi vsekakor psihično razbremenilo naši dve tekmovalki, ki bi lahko ob sproščenosti dosegle še boljše rezultate, tako pa je -treba voziti sigurno, kajti važen je plasman ekipe, ki šteje dve tek-movajlkd.
Starejši člani:	L AERO, 2.
TOPER, 3. CINKARNA, 4. ŽE-
KADROVSKE
VESTI
V mesecu januarju so prišli v podjet Je: GRUŠKOVNJAK Dragica, VOGA Alojz BUTINAR Zdenka, MIHELAK Helena HROVAT Ivan, JELEN Henrik, LOZIN ŠEK Alojz, MARČIČ Vili, MILOŠIČ Franc, KOROŠEC Anton, LAMUT Anton, KAVCNIK Marjan, SENICAR Maksimiljan, GODICELJ Branka, BLAGOJEVIC Zdenka, SAVIČ Nedo, KOSI Mojmlr ŽIVANOVIC Hilda, MARIC Ilija, GA UNEC Ljudevit, BORNSEK Alojz, TAK LEC Ivan, COLOVIC Milivoje, VIDAKO VIC Dušan, LEDINSKI Dragutln, KO MESAROVIC Franjo, LAZNIK Terezija GOLOB Zdenko, KAVČIČ Marija, VI DERSCAK Valent, ETIMI Emurla, KO VACEVIC Srečko, AVRAMORIC Slavko, DEMA Metuš, KANTOR Dušan, ŠTROS Davorin, PUŠNIK Branko, GAJŠEK Ste
Neplavalci pozor!
Plavalna sekcija pri komisiji za šport in rekreacijo v Cinkarni bo v aprilu organizirala enotedenski plavalni tečaj za odrasle neplavalce.
Tečaj, ki ga bo vodil plavalni učitelj, bo v zaprtem bazenu, verjetno v osnovni šoli »IVANKE URAN JEK« (za kegljiščem Ingrad), predvidoma med 17. in 19. uro, odvisno od nezasedenosti bazena.
Stroški tečaja trenutno še niso znani; o njih boste pravočasno obveščeni. Vaša dolžnost je le, da se prijavite referentu za plavanje tov. Lučki ŠČUKA, telefon št. 262 najkasneje do 6. maja 1973.
Plavanje ni samo šport temveč je tudi nujna potreba vsakega človeka, če znamo plavati so nam v poletnih mesecih odprta vrata k vsakodnevni rekreaciji. Nič lepšega ni kot se v vročih poletnih dneh po službi odpraviti na kopanje, kjer se sprostimo in nadihamo svežega zraka, katerega v tovarni primanjkuje, vaš organizem pa ga nujno potrebuie.
Morda si želite dopust preživeti na morju, ker pa ne znate plavati, ste za užitek prikrajšani vi in vaši otroci,
‘kra£«C'b?«™Ž™u! IZKORISTITE IZREDNO PRILOZ NOST! Prav gotovo se boste naučili plavati tako kot so se že mnogi odrasli.
Komisija za šport in rekreacijo
LEZARNA, 5. EMO, 6. ETOL, 7. PROSVETA, 8. LIBELA. 9. ŽELEZNICA, 10. KLIMA in 32. POSTAJA LM.
Izreden uspeh so dosegli starejši člani v zelo močni konkurenci 32 ekip oziroma 96 tekmovalci, saj se je Gorazd KOVAČIČ plasiral na 6. mesto, ing. Vlado SIMONIČ na 13. mesto, ing. Emil KRIVEC na 15. mesto in ing. Tone ŽERJAV 46. mesto, kar je prineslo ekipi odlično tretje mesto.
Člani: L PROSVETA, 2. NIVO, 3. ŽELEZARNA, 4. CINKARNA, 5. LIBELA, 6. INGRAD, 7. AERO, 8. PTT, 9. IZLETNIK, 10. AVTO-CELJE in 40. šolski center »Boris Kidrič«.
Naši tekmovalci pa so se med posamezniki uvrstili takole:
A proga 20 vratič:	Bogdan
ŽEKAR 4. mesto, Marjan KOLAR 5. mesto, Tone ZORKO 48. mesto, od 103 nastopajočih in obenem prvo mesto ekipno na tej progi.
B proga 15 vratič:	Slavko
KAJTNER 12. mesto, Leopold KOS 42 mesto od 96. tekmovalcev. To pa nam je v skupni u-vrstitvi prineslo odlično četrto mesto.
fan, ILJEVEC Marjana, SIMONIČ Vladimir, KUSIC Milena, KOVAČIČ Zdrav-ka.
Odšli Iz podjetja: KRAJINOVIC Risto, STOJNSEK Franc, JUS Franc, SEKI-RACA Sulejman, HRUSTIC Halid, RENČELJ Stanislava, GOLUBIČ Nada, FARC-NIK Alojzija, CAR Nada, ŠELER Štefan, ZUPANČIČ Stanko, KIŠIC Branko. SPLAJT Jože, MUHA Olga, VAŠ Aleksander, MARIC Ilija, DEMA Metuš, ETE-MI Emurla, TUKOVIC Ivan, GANIC Stefik.
hhsh; dkmu aiODoaan,
DEŽELAK Marjan, ZDOLŠEK Cveto, PEČKO Slivo, GOLCER Drago, MLINARIC Anton, PUKMAJSTER Srečko.
V mesecu februarju so prišli v podjetje: SLATAU Zdenka, KAURIC Marija, ROVŠNIK Anica, KRUŽNIK Marija, RODVAN Franc, ANICIC Srečko, TOVORNIK Emil, SAPALIC Teodor, OCEPEK Marija, HRASTNIK Mihael, KRAJNC Franc, PETROVIČ Mllun, JUT-RISA Anton, MOKOTAR Leopold, STU-PIN Tomislav, TOROV Ivan, TODORO-GREGORIČ Nevenka, MIHELIČ Adolf, VOCANEC Peter, TURNŠEK Franc, PLANKO Ivan, STANKOVIČ Nedeljko, URLEP Janko, BEDEK Nada, KOTNIK Marjan, IBRAHIMOVIC Hamdlja, GROSEK Albin, ASENBER-GER Ivanka, SEVŠEK Mihael, SVEN-SEK Ludvik, KORES Ivan, PERTINAC Ivan, HORVAT Ludvik, JUS Franc PODGORŠEK Tomaž, POTOČNIK Mihael, ZAGORANSKI Jože, KOZEL Janez SIVKA Franc, ROS Viktor, SKELA Anton, ZAJŠEK Marjan, KODRIČ Franc, STEGENŠEK Irena, JURKOŠEK Bojan NURIC Husein, HRASTNIK Aniva ŠTURBEJ Dragica, CVETKOVIČ Marija KOROŠEC Marija,	KOLAR	Terezija,
MARČIČ Zlata, BURGER Marko, CMA-GER Cvetka, BEŠLAGIC Sabahudin VOLOVSEK Albin, COLOVIC Radojko, HABJANCIC Franc, ŽURAN Franc. PLEVNIK Hermina, ŠPACAPAN Anton. JANČIČ Anica, JASAREVIC Omer, DOB-RUN Jožef, MRZLAK	Ivan,	MARČIČ
Vlil, MIHALIČ Josip, JAGER Jana MLAKAR Stanko.
Odšli Iz podjetja:	JESENEK Ivan,
ZDOLŠEK Karel, KRAJNC Franc, KOVAČIČ Edvard, FERCEC Franc, BEŠLAGIC Sabahudin,	JOVIČ	Nedellko
IVANKOVIČ Rudolf, REPIC Pero, BA-RUDŽIJA Duško, Ž1VKOVIC Mladen, BLAGOJEVIC Zdenka, JERENEC Franc, GORIČAN Franc, KUZMIČ Milan, MIHAILOVIČ Rado, KAPIC Husein, GAJŠEK Štefan, MARČIČ Zlata, RODVAN Franc, VOGA Martin, SUNKOVIC Boro, VOGA Jože, PERAS Jože, SAKELSEK Milan, AGBABA Sretko.
V JLA je odšel: BREZOVŠEK Ivan.
Upokojeni *o bili: FRIDRIH F ZORKO Ivan, OTOREPEC Alojz.