Dopisi. Od sv. Lovrenca v Prišlinu. (S1 a v a slov. kmetalj Prijazai bralec pojdi v duhu z maao v faro Teharje. v aelo Pečevje blizo Celja! Ne ustraši se tega imeaa ,,Pečevje!" To ai puato, pečevaato, ampak prijazao selo. V obkolju temao ia avetlo-iesih hribih, aa holmu, po katerem veje ia dije čvrati plauiaski vzdub. tam je Pečevje. Roka pridaega kmeta vzrabljala je pusto zemljo v tem selu. da je lepšata viaorodao trsje iu plodao drevje. V spomladi siptjejo Ti aaproti ljubki vetriči belo ia rožao cvetje sadaega drevja, v jeaeai ae pa v aolačaih žarkili blesti raznobojao aadje ia sočaato grozdje. Tako tiho ia mirao je to selo, saj šteje le malo prebivalcev. Le poljsko ia vrtao delo, veaelo petje delalcev ia delavk oživlja okolico v toplih daevib. Izza obilaega drevja ia vinskega trsja bliači se lepa kmečka hiša; meaten gospod bi rad v ajej prebival. Na pragu te hiše pozdravlja aaju visok kuiet, atarček s prijazaim oblicjem, zvestimi očmi. Gospodar te hiše je! Pa kako moder gospodar! Tu se vresničuje prialovica: ,, Pokaži mi svoje pohištvo, povedal ti bodem, kakošea si goapodar". Gostoljubao aaju bo vsprejel. kolikorkrat ga obiščeva. — Daaes v aedeljo 22. septembra t. 1. je pa to selo videti živalinejše. Že vreme je prijazao. Vec daij je deževalo ia lilo, a daaea pa kakor bi se milostivo uebo veselilo sreče pobožuega prostega seljaka. razvedrilo ae je ia z jaaaim očesom gleda, razae, aeaavadae potaike. ki z veselimi obrazi spejo po kameuitili potili ali zeleai ruši k hiši ouega kmeta, katerega sem Ti poprej pokazal, ljubeznjivi bralec. Oj, kako razai so ti obiskovalci! Tu goapodje visokega staaii, med ajimi dražestne gospe ia goapice, katerih drobne aožice ae aiao ustrašile kameaitega pota, tam krepki kmetje. poatavae kaiečke gospodiaje, brdka kmečka dekleta. — Tega gospoda pozuamo, to je g. doktor Srnec, deželai posianec, ž ajim g. doktor Dečko, g. Miha Vošajak, državni poslanec. Daljezagledaaio g. doktorja Hraševca, g. doktorja Vrečka, g. profesorja Žolgarja. Vsi ti gospodje doali ao iz Celja. V ajihovi družbi je g. doktor Breačič s člaai iz rodbiae Prauaseisove od Sv. Jurija ob juž. železaici, aarodaa trgovca celjska gg. Jermaa ia Vaaič. Oai častitljivi starček je g. Pečujakv iz Teharjev, oaa goapa je po>tarica Kos a Štor, oai gospod je stacijaki aačelaik štorovski Moaetti s soprogo, tu je osem aarodaib učiteljev od Sv. Jurija ob juž. žel., iz Teharjev, od Sv. Lovreaca ia učiteljev aa počitaicah v bližaji okolici, tam pa je akupiaa celjskih čitalaiskib pevcev, drugih gospodov ia gospic. Kdo bi si mogel vsa imeaa zapomaiti! Kaj poaieuja, da se k tej kmečkej hiši zbira tako odličua družba? j_ed ajo ao prvoboritelji slov. aaroda aa Štajerakem. Nekaj posebaega mora biti, da ae shajajo toli imeaitai goatje k oaemu možu, s katerim sva ae, prijazai bralec, že v začetku aezaaaila. Z dveh drevea plapolate Ti aloveaaka ia deželaa, s bišaega krova pa velikaaaka cesarska zastava. Iz topičev grme pa pozdravi prihajajočim. Dohajali amo ia dohajali ia ob 4. uri popoladae se saidemo. Lepa četica aas je. blizu do sto. ,,Dobro došli!" zove aam izaad vrat, da smo prišli v gostoljubao bišo. Lepo zeleaje in cvetje, ki lepšata uhod ia prijazai izbi, avedočita, da se gospodar ia ajegova družiaa veselita svojih gostov. Bridko razpelo v izbiraem kotu, alika Njega Veličaaatva presvitlega ceaarja, slika prvroboritelja alov. aaroda, vae z veaci ia kitami odičeao, poroča, da smo prišli v pobožao krščansko, domoljubno ia rodoljubno hišo. Kako pa je iaie goapodarju tega doma, katerega aočejo slaviti ? To je kmet Miba Vizjak, po domače Pecevšek. Kaj pa je storil toli dobrega in imeaitaega ? Glej. aa praib se aiu blešiii srebrai križec. kateri mu je podarilo Njega Veličaastvo preavitli cesar pred 25. leti za zaaluge v aadjaratvu, iskri se mu velika zlata prsaa igla s črko ,,RU, krasea dar preraao premiaolega aadvojvode. Njega visokoati prestoloaasledaika Rudolfa od leta 1883. Kolikrat je že bil ta pridea sadjerejec odlikovaa. poglejva v prvi izbi aa deaai straai, kjer so daaea razobešeaa razaa odlikovaaja ia prizaaaja, kakor: 1. diploma c. k. kaietijake družbe štajerske podružaice mariborake iz leta 1865; 2. diploma c. k. kmetijake družbe štajerske iz Gradca 1. 1S53; 3. diploma ravao od oadot iz 1. 1870 1. 4. diploma kot uatopaica iz Fraueadorfa aa Bavarakem 1. 1875; 5. avetiaja iz Maribora 1. 1865 : 6. avetiaja iz Celja 1878.1.; 7. cekiai iz leta 1872 1. To so ajegova odlikovaaja ia prizaalaa pisma iz razaih razstav. Koga bi ne veselilo tolikrat odlikovauega moža poslaviti, moža. ki je s 21. aeptembra t. 1. dosegel redko starost 75 let. Slavaost otvori se a pesmima ,,Lepa aaša domoviaa" ia ,,V boj!" Najprvo pozdravi atarosta vseh alaviteljev, g. Pečajak, rnladostui prijatelj slavljeačev, pov- darja aloveaaost svojega dragega prijatelja Vizjaka v dvojaem pomeau: nDaaes prazaujemo ajega 751etaico in treaotek pred 25. leti, ko ga je Njega veličaastvo presvitli cesar odlikoval s srebraiai križcem za zasluge. Bila je aamreč pred 25. leti v Celji razstava kmetijske družbe, ob koji priliki ae je Hiha Vizjak posebao opoaesel po svojih aadaib pridelkih kot umaega sadjarja". Veliko mičaib podatkov iz slavljeačevega življeDJa ališali amo iz ust govoraika, ki je z vidaim veseljem siavil vriega gospodarja. Čuli smo med drugim, da je slavljeaec kot greaadir dvaaajst let služil cesarja, a kmetijstvo mu ai omrzelo, tadi poteai ne, ko je doam prišedši aašel slabo kočo, še slabejše uravaaao gospodarstvo. ,,Prva hvala bodi Bogu, druga hvalaNjega veličanstvu presvitlemu cesarju!" rece govoraik. ter pozove slavitelje, da se z gromovitim, trikrataim ,,živio" spomiajajo Njega dobrotljivosti. Zatem vse zbraao obciastvo stoje zapoje. cesarsko pesea. Slavljeaec se s toplimi besedami zahvaljuje govoraiku, a preplove mu daaašaje veselje srce, da rau v solzah zapiavajo oči. Potem se vzdigue g. dr. Sraec. Iz prelepega ajegovega govora le jeden prigodek. ,,Bil seai deček, 15 ali 16 let star", pravi govornik, ,,ko se je prazaovala v Hariboru slavaost aa čast aepozabljivemu kaezoškofu Martiau Slomšeku. Koliko izvrstaih govoraikov je raz oder z vrelimi besedami vspodbujaio aarod, ajili slov. aarod, ki je še tacas spal, kojega še ai budila aarodova zavest. kakor daadaaes. Navdušeaje za dragi nam rod plalo je po aaših srcih. A glej. aavdašeaje dokipelo je do vraunca! Ia kaj bi tudi ae ? Na govoraiški oder vatopi še krepak kme6ki mož visokega stasa. Ogajevite oči kazale so ajega bistroumaost, živi govor pa odločaost ia jeklea zaačaj v srcu ajegovem. Kaj pa je govoril V Vsajaj si, oj kaiet, aarodao zavest! Ta aaj bode zdrava kal, iz katere aaj vzrašča evrsto seme za dragi aarod slovenski. Ako bode kmečki staa veduo te misli, pričakovati aam je boljše dobe!" Ta kniecki koreajak še daadaaes živi, glejte tu ob moji straai je, — to je Miha Vizjak, kojega daaes proslavljamo. Prav umestao k sklepu tega govora zapojo pevci, da, skoro vse občiastvo vedao lepo, aavduševalao pesem ,,Sloveaec sem". Vea giajea zahvaljuje -se r pet slavljenec. (Konec prih.; Od Maiije Snežne. (Hraaite pobotaice.j Jaz moram plačevati vojariao, ,Militartax-1, ker aisem vojak. Plačal sem za leto 1885 vojarine 1 gld, v Ormoži, dne 4. aprila 1887. Za leto 1886 sem plačai 5 gld. dae 21. marca 1888 v Ormoži; čeravao še aem bil v šolab. v letu 1886. Za leto 1887. sem pla6al spet 5 fl. dae 26. marcija 1888 v Mariboru. Veadar pa so me terjali še eakrat za vsa tri leta 1885—• 1887., ko sem že izplačal. Citoval sem pobotaice ia je bilo ,,kvit". Letos pa so me terjal.i najprej za zgorej omeajeao leto 1887 še eakrat ia potem, ko sem odbil terjaaje, so me še eakrat terjali za leto 1887. ia 1. 1888. Za obe leti me je terjal alav. c. kr. davkarski urad Ormoški 10 fl. Zdelo se mi je, da je to preveč, ker me terjajo za vsako leto 5 gld. Pogledal sem ai poatavo od 13. juaija 1880 (R. G. Bl. Nr. 70, straa 232.) Letaa vojaa takaa zaaša: V 1. razredu 100 fl., v 2. raz. 90 fl., v 3. raz. 80 fl., v 4. razr. 70 fl., v o. razr. 60 fl., v 6. razr. 50 fl., v 7. razr. 40 fl., v 8. razr. 30 fl., v 9. razr. 20 fl., v 10. razr. 10 fl., v 11. razr. 5 fl., v 12. razr. 3 fl., v 13. razr. 2 fl., v 14. razr. 1 fl. § 3. razlaga postavodajavec tako-le: Pri določevaaji razreda, po katerem se aaj plačuje vojaa taksa. če se ae atore kake izjeme vsled posebaib razmer, ravaa še ae aaj, kakor sledi: V 14. razred z 1 fl. aaj ae vvrste tisti taksovaaci. katerih prislužek ali prihodek v tiatem letu ne doseže 300 fl. Za 13. razred z 2 fl. velja ves letai zaslužek ali pridobiček od 300 do 450 gld. Za vvrstenje v 12 razred z 3 fl. pa ves letai dobiček od 450 do 6O0 fl. Vai tisti taksovaaci, čijih priaodki presežejo 600 fl., aaj se vvrste v eaem llerih razredov aavzgor ia velja za vvrstitev leteh razredov 10. del dolžnosti davkov z drž. prikladarai vred tako, da se taksa odmeri po tisti davčni določbi, ki se uajbolj približa davcaemu zaesku. — Če se pomisii, da sem jaz bil v šolah, toraj brez zaalužka 1. 1886. ia sem moral piačati za tisto leto že 5 fl. aiesto eaega. kaj aaj rečemaato? V 1. 1887. ia aaprej imam plače samo golih 300 fl., kakor izaaša kaplaaska alužba po fasiji, ia je torej razvidao, da še tudi zdaj pla6am veliko več, kakor sem dolžen. Moral bi plačati 2 fl., pa plačujem mesto 2 fl., 5 fl. Ali ai to aa robe svet? Slišim, da tudi drugi goapodje plačujejo letne vojariae po 5 fl., kateri aimajo več. kakor 30O fl. letnega platila. Tako tisti, ki spadajo v Ormoški okraj. Jaz seai aaredil utok ali rekurs aa sl. okr. poglavarstvo. Kaj bo iz tega, to bom pa še le videl. Ivaa Zadravec, kaplaa.