Stev. 53. Poštnina v pavšalirana. 1 *«>t ï tu oas tištevilka «vtc*.».«* SŽO 'vir* Leto 2. Uredništvo in upravništvo v VeUkovct L 1st Jzhaja vsak tore*- !n petek. Naročnina znaša: celoletno 12 K, pulietno 6 K, četrtletno 3 K. Cene inseratora: enostopna petitvrsta ali nje prostor 1 krono. Uradni razglasi po 2 K. Pri naročilu naoite A ift fitr uns Dentfdje iiberljanpt fdjott gaitj uerlbrert, barüber finb irir gar nidjt nteljr itit ^tueifel, bas tuiffen a ud? fdjon alle ^iiljrer unb bie Zlgitation ift uur metyr reine ^ormfacfye uodj. Die ^one B tuirb bann felbftuerftdnblid} audj fitr SHS, beun 'Klagetifiut uurb ftcfj allein fdjon mit 75 % (fiebjitj unb fiinf) projent fiir 3ugoflatmen entfdjeiben. Hnfer Oertrauensmann pro« teftierte bagegen unb fagte ifynen, bafj- er beffer tüiffe, trne es unteu in ber gone A [tebt, aber fte lacfyten tbn nur aus unb gaben il]m 311 oerfteI]en, bajj er r>on beu öeutfdjen Agitatoren fdjön 1}ttttef bas £id)t gefül]rt unrb. X]err Korbefd? molite bie fjerrat r>eri]afteu laffen, l]atte aber fetne geit mefyr, u?eil er junt gug eileu mujjte. (Hanbbemerfungen iiberflüffig.) — Nam se glih tak zdi! Prestolonaslednik na Bledu in v,Mariboru. (Konec.) Lepo so sprejeli Slovenci svojega prestolonaslednika na Bledu. Mobenega vojaštva ni bilo, ki bi ga čuvalo, prosto se je gibal med narodom, ki ga ljubi kakor svojega brata. Tudi koroški narod je pohitel na ta dan v ogromnem številu na Bled. Bled je oblekel na ta dan praznično obleko, v Kraljevič se je pripeljal okoli li.ure dopoldne. Ljudstva se je kar trlo. Pred Zdraviliškim domom je bil pozdrav. Tam se je nahajala tudi koroška skupina. Kraljevič je nagovoril g. vladnega svetnika dr. Ferjančiča in g. gerenta Borovnika, g Prosekarja in še več drugih. Zelo se je zanimal za naše koroške zadeve in vesel je bil, ko je videl in slišal, kako zaveden narod živi na Koroškem. Po obedu se je napotil kraljevič na otok, kjer ga je čakala koroška šolska mladina. Naši mali so ga obsipali s cvetjem. V cerkvi je tudi pozvonil z zvonom, o katerem ljudstvo pravi, da se vsakemu izpolni tista želja, katero ima, ko pozvoni prvič v življenju s tem zvoncem. Ko je odhajal, je pozdravil prav prijazno našo mladino, katere klici so ga spremljali prav do drugega konca jezera, kjer je izstopil. Tega, kar smo Korošci videli na Bledu, gotovo ne bomo nikdar pozabili. Popoldne se je kraljevič odpeljal nazaj v Ljubljano. Drugega dne pa je obiskal slovensko Štajersko. Pot na Štajersko in po Štajerskem je vodila regenta dobesedno skozi senco slavolokov. Vsaka vas, vsak trg tja do Celja ie sprejela dostojno svojega vladarja. Najbolj se je odlikovala Savinjska dolina. Kjer je le mogel, se je regent ustavil, da pozdravi ljudstvo. Posebno slovesen je bil sprejem v Celju, kjer je bi! daljši odmor. Tukaj so pa tekmovali med seboj Slovenci in Nemci, kdo ga bo lepše sprejel. Vojnik, Konjice in Slov. Bistrica so ga sprejeli istotako častno. Maribor pa je prekosil vse. Skoraj točno ob 12. uri je dospel prvi avto na Tržaško cesto. Pozdravili so ga najprej jugoslovanski železničarji z godbo. Na mostu ga je čakal špalir belo oblečenih deklic. Pred magistratom ga je v imenu mesta Maribora pozdravil vladni komisar dr. Leskovar. Soproga g. generala Maistra je izročila kraljeviču krasen šopek z napisom: PODLISTEK. Spelca na Koroškem! Nikar se ne čudite, da sem tudi jaz začela v „Korošca" pisati I Takoj vam hočem povedati, kako sem prišla do tega. V nedeljo popoldne sem hotela za večerjo skuhati krompirja, pa sem šla v sobo, naj bi mi Pavliha posodil svoj nož. Stopim v sobo, toda Pav-lihata ni nikjer. Že sem mislila, da se je izmazal in se šel potepat. Morebiti je pa v drugi sobi ? Odprem vrata - in kaj zagledam? Sredi sobe leži Pavliha kar na tleh, vse štiri moli od | sebe, pa smrčal je in šnarhal, da se je vsa hiša tresla. Sveta jeza me pograbi, pa zavpijem: „Ti klada, ti stor, : ali te res ni sram, da spiš pri belem dnevu?" Boji se rne pa le, boji I Tako I je skočil pokonci, kakor če bi. gabila j kača pičila. Potem se je pa začel 0-pravičevati, da bi moral za „Korošca" j kaj spisati, da pa nič ne ve, ker ga j nikamor ne pustim. Seveda sem ta- | koj vedela, kam pes taco moli: jezi ga, ker ne sme zvečer v gostilno. E. i Pavliha, ti si kšajt, ampak sem jaz še bolj I „Vzemi nož, pojdi v kuhinjo, na- i lupi krompirja, lepo ga operi, potem ! ga pa skuhaj v tistem železnem loncu, ki je na mizi 1 Ta čas bom pa jaz napisala namesto tebe". Pa ni rekel ne bev ne mev, kar odšel je. Oh ti moški, to so jajci I No, ko bi bila jaz mož 1 No, in tako je prišlo, da moram nekaj napisati. Ampak kaj? Saj sem šele teden dni v Velikovcu I Ko sem se peljala na Koroško, sem se ustavila v Gradcu. Tam imam prijateljico, Irma ji je ime. Pravili so mi, da je moj Pavliha nekaj časa lazil za njo, pa da ga ni marala. In sicer taji, ampak nekaj mora le res biti na tem, ker postane vsakokrat rdeč kakor kuhan rak, kadar ga Stran 2. ,KOROŠEC", dne 9. julija 191.0. Stev. 53. „Ti naš si, Aleksander, in mi smo Tvoji". ato so se mu poklonili zastopniki mariborskih Nemcev, Prek-murja in Podjune. Prestolonaslednik se je po končanem sprejemu zahvalil množici za krasen sprejem. Ob V< 4 ga je dvorni vlak odpeljal proti Beogradu. Bili so'kratki dvevi, ko je živel med nami. A že teh par dni nam je dokazalo, da je to vladar prav po srcu naroda. Ojačil nam je vero v našo bodočnost, vero, da smo vsi trije narodi v resnici samo en narod. Nikdar ne bomo pozabili njegovih besed, ki jih je izpregovoril v Zagrebu: „Vsi trije bratje združeni bomo delali čudeže". Slovenski Korotan v plamenu. Tako veličastno kakor letos na predvečer praznika sv. Cirila in Metoda še niso goreli kresovi na Koroškem. Stal sem na vrhu Obirja, kjer se nas je zbralo nad 30 radovednežev. Kot prvi so se pokazali s kresovi Gorjanci in Rožani. Videlo se je, da niso mogli zadrževati ognja piamtečega navdušenja. Lučka za lučko se je prižigala po gorah, na hribih in v dolini. Tudi Podjuna in velikovška okolica tja do vrha Svinške planine je zažarela, da je bila videti vsa koroška Slovenija kot ognjeno morje. Z nepopisnim navdušenjem smo gledali ta krasni prizor. Z gromovitim „živio" smo pozdravili z našega visokega stališča tudi kresove pri Gospe Sveti, Timenici, severno od Vrbskega jezera in daleč, d;-leč tja gori pod Beljak. Kakor v srcih, tako so se v temni noči ostro začrtale meje med slovenskim in nemškim delom Koroške, meje med slovenskim in nemškim jezikom. Pozdravljeni, rojaki iz cone B, pozdravljena Gospa Sveta, ura rešitve se bliža! Ognja, s katerim se hočemo za vas postaviti in s katerim ste nas vi pozdravili, tega ognja ne bo več pogasila nobena sila. Slovenski Korotan gre na dan. če tudi iz temne noči! Lahni oblaki so zakrivali zvezdnato nebo, tudi naš sivi Obir je ovila od časa do č*sa siva megia, kakor da bi narn za- klala prekrasni razgled. Zato pa je bi: pod nami jasno in dobro je pripomni- navdušen opazovalec, da so vse zvez ce popadale na naš Korotan. Na stotine jih je bilo teh zvezd, večkrat srno jih poskusili prešteti, pa kdo bi preštel zvezde! Med njimi pa so bila tudi solnca. Posebno pozornost je zbujal nebotični plamen na Plešivcu, tik, pred Celovcem. In topiči so grmeli od Gorjancev! Prava kanonada! Celovčani, ali ste videli znamenja, ali ste slišali naš glas, ali boste še verjeli, da bosta Lackner in Schumy s svojo vsenemško šprickanglo pogasila ognjeno morje? Jugoslovanski plamen sega že črez vas tja do Gospe Svete, ogrejte se tudi vi v naši južni domovini, .drugače boste na severu še zmrznili! Dolgo in vztrajno so goreli naši kresovi. Šele ko je mesec razgnal oblake, so naše koroške zvezde počasi ugašale in prižgale so se druge, tam zgoraj na nebu. Ognji pa, s katerimi smo si dajali znamenja, bodo plamteii v naših srcih dalje in Čim več polen bodo avstrijski agenti prilagali, tem bolj bo gorelo. Naprej zastava Slave! Dve resnici. Dve resnici sem slišal pred kratkim o Nemški Avstriji. Govoril sem z znancem od tirolske meje. Tožil mi je o težavah in pomanjkanju. Ko sem pripomnil, da živimo v Jugoslaviji v redu in miru, kakor nekdaj pred vojno, je moj znanec bridko pristavil: „Ja, ihr in Jugoslawien habt's halt wo hl gut, ihr habt wenigstens einen König, der zusammenhalt, bei ur.s zieht alles auseinander, wir sind eine Herde o'nne Hirten." Z istim znancem sva govorila tudi o hujskačih, ki so bili pri nas kaznovani in katere je on dobro poznal. Na moje vprašanje, kako sodi o njih, je dejal: „Das kann ich zwar nicht sagen: recht g'schieht ihnen, aber das darf ich schon sagen: hatten's Ruh gegeben, so hatten's Ruh' g'habt!" Marsikatero resnico zve človek od treznih Nemcev. Meni je po tem pogovoru postalo jasno to-le; Zagri-zenci hujskajo proti našemu kraljestvu, pri tem pa ne morejo pokazati na avstrijsko republiko, da je boljša, ker je ravno narobe res. Hujskači dregajo in stikajo tako dolgo, da tudi pri naši potrpežljivosti kaj staknejo. Potem pa kričijo in vpijejo, kakor vsak „nedolžen falot". ■BB299B9KX Širite povsod „Korošca"! Take so! Dopisnik z dežele nam piše: Pred par dnevi sem slučajno slišal, kako sta se pogovarjali dve velikovški nem-škutarci. A: „Slovenci imajo pri nas samo tako velike uspehe, ker so demokratični in ne delajo razlike med kmetom, hlapcem in gospodom. Mi pa tega ne znamo. Kadar grem kam agi-tirat, se sicer silim, da bi bila prijazna s temi ljudmi, da bi ne zapazili, kako jih zaničujem, pa mi je zelo težko". — B (dobesedno): „Aufrichtig gesagt, es kostet auch mich viel Selbst-beherrschung, mit diesem Gesindel am Lande zu verkehren, obwohl ičh daf.-r bezahlt werde". Sedaj vidite, kakšne so te nem-čurske kavke, kr bi vas rade ujele v svoje mreže! Sedaj se vam prilizujejo, da bi vas zapeljale v nesrečo; ko vas pa ne bodo več potrebovale, boste pa zopet „Gesindel", kakor ste bili prej, ko vas ti ljudje niso pogledali drugače, kakor samo takrat, ko so vas potrebovali pri volitvah. Je še kdo med nami tako neumen, da bi ga velikovške nemčurke vodile za nos V Njegovo zasluženo plačilo bi bilo — preziranje in zaničljivo zasmehovanje: Der Mohr hat seine Schuldigkeit getan; der Mohr kann gehen ! Velikovški okraj. Grabštanj. Nikar ne pravi!e, da smo Grabštanarji sami divjaki, lumpi in rogovileži. O ne! Mir in red vladata pri. nas, samo par nezrelih pobalinov včasih malo pozmerja in kliče „heul, tajče aihe" in „heul, tajčesterajh". No, teh pobalinov še pes ne povoha, mi se pa tudi prav nič ne razburjamo. Grabštanj. Srečni ljudje! V coni B kmetje že sedaj vedo, koliko bodo morali oddati od svojih poljskih pridelkov, in tudi cene so jim že predpisane. Ah, in k nam v cono A ne pride nikdo rekvirirat! Nak, kaj takega si mi ne pustimo dopasti, zaradi tega bomo vsi glasovali za tajčesterajh! V coni B morajo tudi vsi kmetje plačevati davke za pol leta naprej, da jim ni treba imeti toliko skrbi z denarjem. Grabštanj. Dr. Lemmen pobira podpise za Nemško Avstrijo. Mi mu to veselje privoščimo, ker kot zdravnik itak nima nobenega dela. Sicer se nam zdi pa jako čudno, zakaj pobirajo glasove spomnim rme. No, midve sva za to se mi otroci smilijo: ves dan čivkajo, | Je že res, ampak kaj pa moremo vse eno najboljši prijateljici. In kakor da so lačni, pa jim ne morem nič mi za to, da so v Celovcu taki osli! rečeno, sem jo obiskala. Moj Bog, ko ! dati. Usmili se jih in pošlji mi ne- j Saj imate vendar svojo vlado, bi jo vi videli! Prej je bila vedno kaj kil moke in špeha! j prezidenta, ministre, ki bi lahko Ce- tako debela in rdeča, da jo je bilo Prav rada, če bo le mogoče, j lovčanom zamašili gobce! veseljo pogledati; zdaj je pa sama \ Toda bojim se, da ne pustijo nič čez i Spelca, Špelca, kakšna goska si kost in koža. i mejo.- i ti! Kdo se pa pri nas zmeni za vlado? Za božjo voljo, Irma, kaj ti pa | Pa zakaj ne? Saj imajo tam doli Vsakdo dela po svoji glavi, vsakdo je? Kako pa izgledaš? Ali si bolna? v Jugoslaviji dovolj živeža! Če ga skrbi samo za svoj žep. Zato pa gre Oh ne, Špelca, nisem bolna, ne ! pošiljajo Lahom, Madžarom, Cehom vse narobe in se že ves svet dela / mpak stradamo, da se nam kar i in kaj vem, komu še, zakaj bi ga ne norce iz nas. To je naša „jüdisch-koža lupi. Ja, kaj pa ti delaš v Gradcu? j dali tudi Nemški Avstriji, kjer kar j österreichische SauWirtschaft'M V Jugoslavijo grem, k svojemu j umiramo od lakote! j In tako sva se pogovarjali, dokler možu. Saj nisem tako neumna, da bi I Vidiš, Irma, tega so krivi tisti ' nisem morala iti na vlak. Kako sem me v Nemški Avstriji odrli! Hvala- | falotje v Celovcu, ki vedno zabavljajo j se vozila od Gradca do Sinče vasi, bogu, da je moj mož Jugoslovan! ' čez Jugoslavijo. Ko bi bili lepo po- ! to bom pa prihodnjič povedala. Zdaj Špelca, Špelca, kako si ti srečna ! hlevni, bi Nemški Avstriji ne bilo j grem pa gledat, če je Pavlihaže sku-Jaz moram pa tukaj ostati. Najbolj i treba stradati. 1 hal krompir. «Dalje prihoda^) Stev. 53. « KQRQSEC", dn; 9. julija 1920. Stran S. za Avstrij", ko vendar že zdavna vedo, ! da bodo „zmagali". Le štejte glasove! Marsikdo, ki se vam je dal zapisati, se vam je za hrbtom prefrigano smejal in fige kazal! Med temi sem tudi jaz, ki sem to pisal! Grabštaviij. Kako milostljivi so naši nasprotniki! Še pred par meseci so nam obljubili semo 5% glasov za Jugoslavijo, sedaj nam jih dajejo že 20%. Predno bo plebiscit, nam jih bodo privoščili gotovo že 50 %, več nam pa ni 'treba. Grabštanj. Našega regenta Aleksandra sta šla gledat v Zagrtb restav-rater Hambruš in Kuhar iz Žabič. Pa pravijo, ua se ne godijo več čudeži! V Maribor se seveda nista upala. Kaj bi rekla žlahta? Žitara vas. Naša občina je biia že več desetletij nepremagljiva nemčur-ska trdnjava. Sedaj pa je ostalo od vse nemčurske slave in mogočnosti le nekaj sov in čukov, ki letajo ponoči iz ene hiše v drugo. Mojster je Peter Lesjak, pd. Drobežev. Žavbrn fant, 21 let star. Kedar dobi na posodo zlato verižic-prodaja kot veleposestnikov sin po Borovljah „gamsporte". V rajni Avstriji so hitro spoznali njegove vrline. Zaradi slaboumnosti so ga poslali kot stopro-centnega invalida od vojakov domu, še predno je slišal prvi strel. Pošiljali so mu potem mesečno 100 K pokojnine. Ko je pa avstrijska krava poginila in so ji usahnile vime, mu je šlo nekaj časa slabo. Tudi obrt s različnimi sumljivimi stvarmi mu ni nesla dosti. Iskal ]e drug „mu die j" in ga res našel v Nemški Avstriji. To mleko ima po to slabo lastnost, da je dobro za trebuh, dokler je aan, ponoči pa prime vsakega krč po njem. Protestiramo zato proti našim oblastim, ki takemu človeku dajo več tednov zapora, če ga najdejo na krivih potih, saj edino mi kot sosedje vemo, kak" je z njim. Če bi namreč ne bil slaboumen (norec), bi ne agitiral toliko za Nemško Avstrijo in tisti redki bi se ne bratiii z njim, katere bomo pa prihodnjič opisali. Štriholče. „Heut' mach' ina Feuei", so rekli naši nemčurji v sredo zvečer. In res se jih je spraviio par, na čelu jim seveda Trostov Naci, na štriholski „kogel". Še rakete so spuščali. Pa njihovega veselja je bilo kmalu konec. Zbralo se je par naših fantov in mož, pa hajd' pogledat na „kogel", kdo si tam večerjo kuha. Ko so pa prisopihali na vrh, ni biio nikogar več pri ognju. Nemčurskim junakom se je tako mudilo s hriba, ko so zaslišali naše fante peti in juckati, da so pozabili pri ognju še eno raketo, pa kar po grabnu so se vsuli, da ne bi srečali Slovencev. V splošnem so bili vsi kresi ravno tako klaverni kakor nemčurji sami. Cela komedija je trajala samo četrt ure. Drugi dan je ne^čurje glava bolela. Videli so da jih je c'mav, da bi nas Slovence spraviti v žakelj. Trostov Naci in njegov bratec sta že od samih skrbi, kaj bo po plebiscitu, vsak za 3 kile shujšala. Ja, ja, nemčurji, pokleknite in se bijte po glavi: „Ah Gott, ich bin dummi" Sv. Peter na Vaš. V četrtek dne 1. t. m. je v naši občini razgrajala huda nevihta. Debela toča je pobila posestnikom iz Potoka, Lipovega in Ribnice vse pridelke. Na mnogih njivah ni videti drugega kakor golo zemljo. Žalibog pa ie to neurje zahtevalo tudi človeško žrtev. Strela je ubila Franca Hudelist, pd. Lenarta na Potoku. Hote! je poklicati domače s polja, pa ni še stopil prav iz hiše, že ga je čakala nesreča. V soboto smo ga spremili k zadnjemu počitku. Obilna udeležba pri pogrebu nam je priča, kako so ga vsi spoštovali. Bil je zaveden Slovenec in tudi v času najhujšega nemškega pritiska je k;;za! javno, da je sin slovenskih starišev. Bridko občutimo izgubo. Naj rnu bo lahka svobodna jugoslovanska zemlja! Kotlje. Grozna nesreča ie zadela naï'o občino dne 25. junija. Toča, debela kakor orehi in kurja jajca, nam je vse pobita in umičila. Pokončani só vsi poljski pridelki, travniki pomandrani, okna razbita in strehe poškodovane Škoda znaša 3,700.000 K. Ubogo ljudstvo, kako naj se preživi! Pričakujemo od vlade in od naših poslancev, da se zavzamejo za nas. Velikovec. Na Vidov dan so igralci Ljudskega odra v Ljubljani igrali pri nas veseloigro „Pri belem konjičku". Priznati moramo, da so se igralci potrudili, da bi zadovoljili občinstvo, in da je g. Novak čisto dobro igra!. Navzlic temu pa se širijo po mestu govorice, da občinstvo z igro ni bilo zadovoljno in da se nam Nemci posmehujejo, češ, da Ljubljana nima boljših igralcev itd. Z ozirom ua to dejstvo moramo poudarjati, da igralci Ljudskega odra niso člani kraljev, gledališča v Ljubljani, ampak nadobudni diletantje, ki se lesno trudijo, da bi izpopolnili svoje znanje, in o katerih smemo upravičeno pričakovati, da postanejo sčasoma dobri gledališki igralci. Škofiče. (Z a h v a 1 a). Podpisano šolsko vodstvo izreka Ženskemu društvu v Škofičah najiskrenejšo zahvalo za darovani denar v svrho nabave učnih knjig revnim šolarjem. Živelo Žensko društvo 1 Šolsko vodstvo v Škofičah. Boroveljski okraj. Žrelec. „Štimce" iti „Lausmann-schaft" bliujejo gnojnico na nas, da je Vankart že ves okužen. Včeraj smo jim pa. vrnili, seveda malo bolj dostojno, ko je navajena celovška nemčurska sodrga. Bljuvali smo ogenj, pravi ogenj iz mož-nariev in raket Na Sojniški planini, ki kraljuje nad vso celovško kotljino, je plapolal včeraj na predvečer praznika sv. Cirila in Metoda veličasten kres, naši „kanoni" so pa oznanjali Celovcu in vsemu svetu, da stojimo trdno na naših tleh, da se radujemo združenja z našo majko Jugoslavijo. Oznanjali so pa tudi našim bratom onstran Celovca, da pridemo kmalu k njim ter jim oznanimo veselo naznanilo: Bratje, združeni smo, konec je vašega suženjstva, vsi smo pod eno streho, vsi v naročju močne, mlade, cvetoče Jugoslavije. In naši vrli, neustrašeni bratje tam onstran Celovca, v naši Še neodrešeni Gospe Sveti so nas razumeli. Z veličastnim kresom nad Gospo Sveto so nam odgovorili: „Pričakujemo vas, veselimo se z vami, četudi še rožljajo suženjske verige na našem izmozganem telesu. Pridite ter prinesite nam zaželjeno svo-; bodo iz rok grabežljiviga tujca!" In še I višje proti severu, nad Trgom (Feldkir-; chen) je zaplapolal kres in nam klical: „Pridite tudi po nas, dajte nam življenja, i dajte nam svobode!"'Čast vam, bratje v nemškem robstvu, da se niste ustrašili svojih tlačiteljev in njihovih grozodejstev in se ojunačili ter z nami vred proslavili naš skupen praznik! Vaši klici ne bodo ostali neuslišani. Pridemo tudi po vas, vsi hočemo biti svobodni, vsi srečni v lastni državi. Ni več daleč čas, ko bomo vsemu svetu jasno in odločno pokazali: Slovenci smo, kljub tisočletnemu robstvu nismo zatajili svojega jezika, vsi, prav vsi hočemo k naši materi Jugoslaviji. Iz Roža. Ni ga vojaka od nekdanjega Lir 4 polka, ki bi ne pljunil, če se vpričo njega izgovori ime oberleut-nanta Husa iz Resnika. Po božji neprevidnosti in po neumnosti profesorjev ie postal ta človek ^učitelj. Toda ta služba mu ni ugajala. Šel je nazaj k vojakom in postal oficir. Kot tak je nečloveško mučil moštvo in ga brez usmiljenja tiral v prezgodnjo smrt. Sam pa se je ves čas skrbno ogibal sovražnih krogelj in v svoji bojazljivosti je šel celo tako daleč, da se je sam ustrelil v roko, da je bolj varno tahiniral v ozadju. Pred ženskami pa seveda ni bilo večjega junaka kakor on. Postavljal se je že tako pred njimi kakor „čimena* v kislem zelju. Po razpadu „gluhe" Avstrije je „branil" Koroško. Na lastno pest je hotel aretirati kotmirskega župnika; na konju je prišel ponj. In kaj je danes iz te žal stne karikature avstrijskega oficirja? Izvrgli so ga od vojakov, vržen je iz učiteijstva in iztiran iz jugoslovanskih tal. Takih tičev tudi na oni strani nočejo imeti in bivši oberleutnant Husje danes „furman" v šentvidski okolici. Daleč je spravil Pavkarjev Hanzi, bi bil ostal doma, bi bil vsaj pošten lončar, če bi pa bil tudi zato preneumen, bi vsaj peči lahko rnazal pri ateju v Resniku. Iiodiše. Najlepši spomini vežejo vsakega človeka na očeta in mater. Za očetom dobi človek tudi ime, ki bi ga moral spoštovati. Drugače je seveda to pri nemČttrjih, ki si pačijo svoja imena tako, da se nekateri ne znajo več podpisati. Pač mogoče le pri ljudeh, ki nimajo ne možgan ne srca. Eden teh je tudi naš „Wirt", ki si je spremenil ime s tem, da mu je pridejai še nekaj črk ter napravil iz slovenskega imena Rjavč-nik nemčursko Reautschnig. Aii te ni sram, da si zatajil ime svojega očeta? Skrij se v temo, da te ne bo videti, dokler bo pričal na grobu tvojega očeta napis, da je bil Slovenec, ti pa da si pa postal poturica! Blače. Naš dramatični odsek ie priredil dne 27. in 29. junija narodno igro „Divji lovec". Igrali so izvrstno. Po igri nam je zapel g. Jarč tri lepe umetne pesmi. Upamo, da se v kratkem zopet vidimo! Škofiče ob jezeru. Naše Žensko društvo je napravilo dne 20. junija veselico. Na sporedu je bilo petje, igra, srečolov in šaljiva pošta. Igrali so izvrstno. Naše žene in dekleta so nam pokazale, kako ljubijo svoj materni jezik ! in domovino. Nikdar in nikoli ne sme ; biti pri nas Nemška Avstrija, nikdar več ! ne sme biti teptan naš slovenski rod. ; Hvala pevcem in igralcem, živelo naše I Žensko društvo! Vetrinj. Tukaj imamo v najnovej-šem času Žensko društvo, ki šteje sedaj 1 že 84 članic. To je vse delo nase vsestransko priljubljene gdč. učiteljice Rozmanove. Našim rdečim obernacijem je to skoraj pamet zmešalo. Posebno g. Stran 4. KOROŠEC", dne 9: julija lii20. Stev. 53. Čekel sramoti in zabavlja, kjer le more. G. Šiman pa pravi, da mora vsako žensko ustreliti, ki drži s „Slavi". Svetujemo mu, naj se briga rajši za svoje otroke, da ženi ne bo treba toževati vsak mesec za tistih ubogih par kronic, ki jih mora plačevati. Drugače mu bomo mi nekaj zažvižgali. Tudi gospe Jaric svetujemu, da malo manje brusi svoj jeziček, drugače bo zgubila še tistih par zob, ki jih ima. Uporno, da bo to pomagalo, drugače bomo drugič se več povedali. Dnevne vesti. V ponedeljek, 12. t.m.je državni jxrass» nik rojstnega cine Njegovega Veliean* stva kralja. V nedeljo, 25. t. m. bo v Tinjah ljudska veselica. Žel. Kapla. V nedeljo, dne 11. t. m. po šolski veselici se bo vršil v čital-niških prostorih v Žel. Kapli ustanovni občni zbor podružnice Jugoslovanske Matice. Vabljeni so k shodu vsi, posebno pa dosedanji nabiratelji članov. Pripravljalni odbor. Galicija. Umrla je dne 24. junija ga Marija Kocijan^ mati predsednice Ženskega društva. Žalujoči rodbini naše prisrčno sožalje! Mali Sent Vid. Zgubila se je dne 2. julija na poti iz Malega Šent Vida do Sr. Trušenj niklasta železničarska žepna ura. Pošten najditelj naj jo odda proti dobri nagradi pri poštnem uradu Zg. Trušnje. Ura je bila nenadomestljiv spomin. Mežica. Kat. slov. izobraževalno društvo „Peca" v Mežici priredi v nedeljo dne 18. julija ob treh popoldne po starem času v T» fovi dvorani spevoigro „Mala pevka". Ker je čisti dobiček namenjen za plebiscitni sklad, pričakuje obilne udeležbe ter vljudno vabi odbor. Guštanj. Dne 8. avgusta 1.1. priredi Mariborska sokoiska župa svoj župni zlet v Grštanj. Vabijo se vsa društva k polnoètevi'ni udeležbi, ker ravno v Gu-štariju se ;e pred letom bil krvavi boj in je tekia sokoiska kri. Pretočena kri je rodila mladega, čilega guštanjskega Sokola, k trrega treba podpirati. Prevalje. V nedeljo, 18 julija po rani službi božji, se bo vršil v društveni dvorani pri Slöklnu, shod slov. kržč. delavstva. Vsi prijatelji našega narodno zavednega delavstva so vabljeni, da se je po-učenec na ustni dala jüiija v shoda v čim večjem številu udeleže. Govorniki pridejo iz Maribora. Pliberk. Dne 30. junija se nesrečil na šolskem dvorišču Ludovik Brituv-'ek. RviSii! se je nicah ter si izbil en zob. Kri s ustaviti. Deček je umrl dne 1. bolnišnici. Kotije. Toča je pubiia un 25 junija po Kutljah in v Puugoru. Poškodovala je tudi strehe. Skoda ie zelo velika. Obrtniški zlet na Koroš co. Ob-českivensko obitno društvo v Celju priredi dne 17. in 18. t. m. izlet svojih članov v Bor. vije. Spoied: dopoldne shod obrtnikov, popoldne ljudska veselica. Vozi poseben vlak iz Ljubljane. Razpis službe. Pri mestnem občinskem uradu v Velikovcu se razpisuje mesto pomožnega uradnika oziioma prak-tikanta (pomožne uradnice oziroma praktikantinje). Svojeročno pisane prošnje, opremljene s potrdili o šolski izobrazbi in o eventueinem dosedanjem službovanju, o znanju jezikov in drugih sposobnostih, naj se vlože do dne 20. julija 1920 pri mestnem občinskem uradu v Velikovcu. |XXp op poštena in pridna natakarica. Več pove iolC ofc upravništvo. — - nu . — Najlepše letovišče v ŽSBtT* Jugoslovanski Koroški je ••K • tl Izvrstna oskrba. Pojasnila daje ravnateljstvo hotela „Klopinjsko jezero" U, --- Gostilna in kavarna kraju mesta v Sloveniji, sredi mesta z 8 opremljenih sob za tujce, cela gostilniška in kavarniška oprava, vinski sodi cela zaloga z vinom, likerjem, šampancem i. t. d. vrt za goste in zelenjavo, hlevi in gospodarskim poslopjem, kakor leži in stoji, cena : 270.001) K, se takoj proda. Pojasnila s priloženo poštnino daje realitetna pisarna liavlik v Mariboru, Gregorčičeva ulica št. 6, telefon št. 13^._ Te i i ca se je izgubila. lzfeu?vVlu pol leta stara telica rdeče-rjave barvo. Ima kratke roge — enega odbitega, d ugega odrezanega. Zgubila se je iz Velinskega pašnika pri Dravi, -pod Št. J:-in-žem v R. Dne 5. junija ^so jo videli v Kožentavru in pri gradiču v Goričah. Ce kdo ve kaj več, se prosi, da sporoči to najbližji orožniški postaji. Najditelj dobi od lastnika 300 K nagrade in se mu povrnejo stroški._ Za ovčjo volno plačuje najvišjo ceno edino le j. Oswald, Velikovec, kavarna Spari. Zamenja pa za volno tudi razno blago za moške in ženske obleke in perilo. 12 hI rifGAVPI prodam ali pa tudi dobrega "* UaCVttt zamenjani za plemenske prašiče. F r. Potočnik, gostilničar, Derveša vas, p. Pliberk.__ 20 klafter bukovih drv fi! jan Razbernik pd. Hartl v Holmcu, p. Grebinj. Primešaj krmi Mastin 1 1 Enkrat na teden primešaj krmi pest praSka' Mastin. Ob pomanjkanju krme, ko se uporabljajo nadomestna sredstva za krmila, pa se primeša dvakrat na teden. Redilni prašek Mastin je dobil najvišje kolajne na razstavah v Londonu, v Parizu, v Rimu in na Dunaju. Tisoči gospodarjev hvalijo Atastin, ko ga enkrat poizkusijo, in ga ponovno rabijo. 5 zavojev praška Mastin zadostuje za 6 mesecev za enega prašiča ali vola, da krmo popolnoma prebavi. Ako se Mastiu pri Vas v lekarnah in trgovinah ne dobi, potem ga naročite po pošti. 5 zavojev Mastina K 30-50 poštnine prosto na dciu. Mazilo zoper garje (naftomazilo) uniči pri ljudeh garje, lišaj, srbečico, kožne bolezni, izpuščaje. Pri živini uniči garje. 1 lonček C, po po&ti 12 K 50 v. Ivekarna Triikóeicy Ljubljana, Kranjsko. Zraven rotovža. U 0 ,Q u d 2 d ► d u 5 r » 5 K Rezan ies (smrekov, jelkov, borov, mecesnov, bukov) Tesan les (smrekov, jelkov, borov) Okrogel les (smreka, jelka, bor, mecesen) Bukov les (hlode od 25 e n debelosti naprej) Drva (trda in mehka) Stoječi les v gozdu Smrekovo skorjo imt kupi ^m ako omožino „DRAVA" Ï esn 1t tr«:ov skainii ic t v« n trlj «It ti tir tižbu K. O. X. v MARIBORU. N s H» <* h» V i p < SD *> g S 1 Cf o H Telefon št. 1 (interurbau). Centrala Maribor Mestni trg Št. 141. Račun poStu. ček. nrada SHS v Ljubljani: il.fi -== Podružnica Murska Sobota sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju; . dovoljuje vsakovrstne kredite pod najugodnejšimi pogoji; akkrcditivi na vsa tu- in inozemska mesta. Podružnica izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle. Blagajna je odprta od '/a 9« do 12. ure in od 15. do 16. ure (3. do 4. ure popoldne). Izvršuje nakazila v tu- in inozemstvo. Kupuje in prodaja devize, valute in vrednostne papirje ter eskomptira trgovske menice. Daje pojasnila vsak čas brezplačno. ladnln > Uomcoruijti — UrudnUcl I. Mi>w:><"l. - TloU M M. Z t« Mt'MTMi