SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LVII (51) • ŠTEV. (N°) 15 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 30 de abril - 30. aprila 1998 KULTURNI BOJ Nov škandal v Sloveniji Pred dnevi sem poslušal dr. Jožeta Ber-bivšega predsedniškega kandidata Pomladnih strank v Sloveniji, ki nam je Pripovedoval o svojih izkušnjah v Sloveniji, Predvsem med zadnjo volilno kampanjo. Povedal je zanime stvari, z jasno, odkrito esedo, in med drugim je tudi dejal, da Sedaj vlada v Sloveniji „kultumi boj". V trentku mi je postalo jasno, da ta beseda na ^tko povzame vsa protiverska dogajanja v Sloveniji, ki jih zadnje čase opazujemo. Keu je to „kultumi boj”? Najprej naj P°vem, da je to zelo ..nekulturni boj” proti delovanju Cerkve v javni areni. Beseda je flastala v Nemčiji konec prejšnjega stoletja, 0 je pod Bismarckom nastal hud boj v Parlamentu, ko so očitali Cerkvi, da se skuša vmešavati v politiko. A ta boj je šel k veliko dalje, nastopali so tudi proti sploh Vsakemu vplivu Cerkve v javnem življenju. tedaj so znani očitki, da katoličan ne ^ore biti svoboden, demokratičen, umet-**> če je kak katoličan poskušal izvajati v Politiki ali javnem življenju svoje ideje, ki 80 bile seveda v skladu s krščansko etiko, 80 že planili po njem, češ daje srednjeveški rilIačr\jak, da ni moderen itd. Sicer pozna-rn° take nekulturne „kultume” boje liberal-“e ideologije še od drugod: francoska revo-u°ija, Francija v začetku stoletja, mehiška revolucija. Tudi v Južni Ameriki in pri nas v Argentini je bilo stališče razumnikov ko-1160 19. stoletja zelo proticerkveno. Tako se ne čudimo dogodkov v Slovenili. Ko je zavladal komunizem, so seveda timski ideologi, politiki in trobentači razglasili vero za opij ljudstva in vrgli Cerkev 12 javnega življenja, ne samo odstranili od 'Pliva. Sedaj pa, ko je komunizma konec, ne Pa bivših komunistov, so se stvari po eni ^ani spremenile, po drugi pa ostale. Ko so "aši levičarji dobili spet pogum in zagrabili *a vlado, so spoznali, da je trenutno Katoliška Cerkev najmočnejša in najbolj organizacija, ki bi se jim lahko posta- vila v bran. Demokratične stranke so preveč razdeljene, neenotne, nejasne in preveč pragmatične, drugih močnih inetelektual-nih družb ali združenj sploh ni. Tako jim m preti trenutno edina nevarnost s strani Cerkve. Edino odločno besedo in jasne zahteve lahko najdejo le pri njej. Zato jim ne marajo vrniti gozdov, da jo osiromašijo in jim vzamejo sredstva za vzgojo katoliške inteligence, zato jo napadajo po časopisih, radiu in televiziji, ji ne dajejo možnosti zagovora, zato so napihnili vse škandale, če pa jih ni bilo, so si jih izmislili. Še več, zdaj se ne spravijo samo na Cerkev, amapak prav na vero. Zasmehovanja, norčevanja iz svetih stvari so na dnevnem redu v takoimenovanih resnih občilih, ne samo v paskvinih. Poznamo zadevo brezjanske Marije. Živel sem doma deset let po vojski in doživljal komunistični ,.kulturni boj” proti Cerkvi še kot gimnazijec. Čeprav so v glavnem dnevniku prinašali razne izmišljotine kot „papežinjo Ivano” in podobne proticer-kvene pravnice, a vendar moram reči, da nisem zasledil tako hudega protiverskega, ne samo proticerkvenega boja, kot ga njihovi potomci izvajajo zdaj. Saj jih razumem. Prej so imeli oblast in so z njo lahko zatirali Cerkev. Zadaj pa morajo na perfiden način izruvati vero iz src ljudi, da se bodo obrnili sami od Cerkve, oni pa bodo lahko delali, kar bodo hoteli, in za to jim gre. Ne da imajo ideološko oblast, ampak da imajo v rokah denar, občila in z njimi oblast. A na naši strani jim postavimo naproti kulturno delo, etične prvine, pravo moralo in demokratično mišljenje, pa bomo z umirjeno a jasno besedo naših verskih predstavnikov in vztrajnim delom katoliških laikov končno dobili mesto kot ljudje, državljani in katoličani, kot nam gre. Tine Debeljak Pomoč prizadetim po potresu Na bovško-kobariškem območju so de-^ dni po potresu - ki je bil najmočnejši ^tres z epicentrom v Sloveniji po letu ,, *7 - zagotovljeni osnovni življenjski in •valni pogoji za vse prebivalce, zato je ^ Civilne zaščite (CZ) RS ocenil, da f0lttoč ryenih enot ni več potrebna in da se r^o začne trajna sanacija. V skladu s tem °uo vsi organi vodenja ter enote in službe Z1 Prenehale s svojim delovanjem. Dire-jr°r Uprave RS za zaščito in reševanje ojan Ušeničnik in poveljnik Civilne za-'te Miran Bogataj sta predstavila celoten H°tek dosedaj opravljenega dela te uprave vj reševanju in pomoči prebivalcem na Prizadetem območju. Predstavniki občin Bovec, Kobarid in k°lmin so se dogovorjali o sestavi in delu °tnisy za oceno sanacije. Spodnji prag za 0vmitev bo 450.000 tolarjev, škodo pa bo ava povrnila na podlagi stroškov za Urad za javno varnost pri ministrstvu za notranje zadeve je sporočil, da je Uprava kriminalistične službe ministrstva za notranje zadeve 20. aprila prejela dopis kabineta podpredsednika vlade Marjan Podobnika s priloženim dokumentom z naslovom ..Letter of protocol”, ki naj bi predstavljal dogovor med vladama Slovenije in Liberije. Kriminalistična služba MNZ preiskuje v kakšnih okoliščinah je prišlo do podpisa omenjenega dokumenta, ker obstaja sum storitve kaznivega dejanja posebnega primera ponarejanja listin. Sporno protokolarno pismo med vladama Slovenije in Liberije naj bi v imenu vlad 7. marca letos v Parizu podpisala Milan Solomun za slovensko stran in liberijski veleposlanik v Parizu Aaron J. George za liberijsko. Protokolarno pismo določa 30. marec 1998 kot nov datum za izvensodno poravnavo, s katero naj bi državi obnovili polne diplomatske odnose in poravnali dolg v višini devetih milijonov ameriških dolarjev. Slovenska stran se v pismu obvezne, da bo plačala 9 milijonov ameriških dolarjev na račun liberijske vlade in tako poravnala dolg Liberijski družbi (Liberian Company), da bo obnovila diplomatske stike in delovanje generalnega konzulata Republike Liberije na Bledu, ki ga je vodil Nicholas Oman. Slovenija se še obvezuje, da bo vrnila vse predmete, zasežene med nezakonito policijsko akcijo na tem konzulatu in da bo javno tolžilstvo umaknilo obtožbe v zvezi z omeryenim dogodkom in tako omogočilo delovanje liberijsekga generalnega konzulata. Uradni predstavniki obeh vlad naj bi ta protokol podpisali v Sloveniji. Del »tajnega dogovarjanja” naj bi po dokumentu bil, da bo liberijska stran zagotovila tajnost podatkov o orodju, ki je bilo med osamosvajanjem prepeljano v Slovenijo, v zameno pa dobila devet milijonov ameriških dolarjev. Generalni sekretar vlade Borut Šuklje je v zvezi s tem pismom, t.i. „Letter of Protocol”, v pogovoru s časnikarji zatrdil, da „Slovenija s tem nima nič”. Šuklje je pojasnil, da je premier Janez Drnovšek -potem ko ga je podpredsednik vlade Marjan Podobnik obvestil o dokumentu oziroma pismu - z zadevo nemudoma seznanil pristojne institucije, varnostno službo Sovo, in zahteval poročilo. Da je ..zapisnik dogovarjanja” (Letter of Protocol) v imenu slovenske vlade podpisala oseba brez vseh pooblasti, je v pogovoru s predsedniki parlamentarnih strank povedal sam premier Janez Drnovšek. Po ocenah iz premierove-ga kabineta gre za poskus potegavščine in sleparstva. Šlo naj bi za dogovor, po katerem bi Slovenija, če bi hotela kupiti orodje, morala naročiti še določeno količino plinskih mask. Takratni obrambni minister Janez Janša je nakup mask zavrnil, ker naj ne bi bile ustrezne. Plinske maske so kljub temu naložili na ladjo in pripeljali skupaj z orožjem ter nato zahtevali denar. Milan Solomun, ki naj bi dokument podpisal za Slovenijo, je kriminalistični službi dobro znan, saj so ga že večkrat obravnavali, vladnim službam pa naj bi bil že večkrat ponujal, da s pomočjo Nicholasa Omana pridobi nekatere za slovenske oblasti obremenilne dokumente. Seveda za primerne protiusluge: opustitev kazenskega pregona zoper Omana, plačilo vseh obveznosti ter vrnitev statusa častnega konzula Omanu. Srečanje premierov -Slovenije, Italije in Madžarske izvedena dela. Tričlanske občinske komisije za oceno stroškov sanacije so začele z deloin v soboto, 25. aprila. Skupina strokovnjakov uprave za kulturno dediščino, restavratorskega centra, zavoda za varovanje kulturne dediščine Nova Gorica in Goriškega muzeja, ki si je pred dnevi ogledala posledice potresa v Posočju, je ugotovila, da je ob potresu na spomeniško varovanih objektih in objektih kulturne dediščine nastalo za približno 700 milijonov SIT škode. Strokovnjaki opozarjajo, da se pri obnovi naselij ne sme ponoviti napake ob potresu leta 1976, ko se je večinoma brez spomeniškovarstvene stroke odločalo o obnovi in rušenju objektov. Poslanci SKD na čelu s prvopodpisanim tolminskim županom Ivanom Božičem so v parlamentarni postopek vložili predlog zakona za hitro in interventno pomoč ljudem, ki jih je prizadel nedavni potres. Omenjeni zakon predvideva oprostitev da- V Trstu so se 23. aprila v okviru trilaterale srečali premieri Slovenije, Italije in Madžarske, ki so pregledali dosedanje delo, mmhmmmhrsmnmhhhnmmhmmhssmmnmhnbmi včnih in carinskih dajatev od sredstev, namenjenih odpravi posledic katastrof. Po tem zakonu je omogočena tudi takojšnja in učinkovita mednarodna pomoč v obliki finančnih in materialnih sredstev, saj predvideva oprostitev vseh carin in davkov. Za pomoč ljudem po potresu v Posočju se je na žiro računu Karitasa nabralo več kot 11 milijonov tolarjev; poleg tega so posamezniki prek župnijskih Karitas darovali tudi hrano, odeje, higienske pripomočke in drugo, prostovoljci te dobrodelne organizacije pa so opravili doslej prek 5000 prostovoljnih ur. Rdeči križ Slovenije pa je omogočil brezplačne petdnevne prvomajske počitnice 60 otrokom iz prizadetih krajev v Mladinskem zdravilišču Debeli rtič. V Posočju se je mudil na obisku predsednik republike Milan Kučan, pa tudi kmetijski minister Ciril Smrkolj in državni sekretarji z tega ministrstva. potrdili nekatere konkretne projekte in se dogovorili za nadaljnje sodelovanje. Janez Drnovšek, Romano Prodi in Gyu-la Horn so v Trstu največ pozornosti namenili vključevanju Slovenije in Madžarske v zvezo NATO in Evropsko zvezo, razmeram v jugovzhodni Evropi in tristranskim projektom. Slovenija, Italija in Madžarska nameravajo oblikovati skupno telo za vprašanja izgradnje evropskega koridorja št. 5. Italijanski premier Romano Prodi je izgradnjo petega koridorja označil kot ..absolutno prioriteto” v odnosih med tremi državami. Premier Janez Drnovšek je potrdil, da je peti koridor za Slovenijo, ki pospešeno gradi povezave med mejo z Italijo in Madžarsko, zelo pomemben. Prodi je povedal, da se je s kolegoma Drnovškom in Gyulo Homom dogovoril tudi o oblikovanju projekta za sodelovanje med pristaniščema Koper in Trst ter o vzpostavitvi koordinacije med notranjimi ministri treh držav za boj proti organiziranemu kriminalu. V izjavi so še izrazili globoko zaskrbljenost zaradi razvoja kosovske krize. STRAN 3: Kaj misli Spomenka!? Stran 2 SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 30. aprila 199* Zgodilo se je Iz življenja DEKLARACIJA O NARODNI SPRAVI Na Brdu pri Krapju seje že petič sestala delovna skupina predstavnikov parlamentarnih strank, ki oblikuje skupno deklaracijo o odnosu do nekdanjega totalitarnega komunističnega režima in o narodni spravi. »Tokrat smo oblikovali dokument o odnosu do nekdanjega komunističnega totalitarnega režima. Zelo podrobno smo obdelali sestavine tega dokumenta, ki bo imel šest točk. Uskladili smo se o večini ključnih vprašanj v zvezi s tem dokumentom. Pogovarjali smo se tudi o vprašanju lastninjenja nekdanjih družbeno-političnih organizacij in sindikatov, pri čemer je bilo predlaganih več možnih rešitev. Do naslednjega srečanja, ki bo predvidoma čez 14 dni, naj bi skušali rešiti tudi to vprašanje, s čimer bo prvi dokument praktično pripravljen. Prihodnjič bomo tudi začeli s pripravo drugega dokumenta o narodni spravi,” je po sestanku povedal predsednik DZ Janez Podobnik, pod čigar vodstvom omenjena srečanja tudi potekajo. PRAZNIK KNJIGE Po kratkem pogovoru o knjigi na splošno in slovenski posebej ter o njenem današnjem položaju in pomenu so v parku Zvezda ob Kongresnem trgu odprli Slovenske dneve knjige - ob svetovnem dnevu knjige 23. aprila. Tu je svoje stojnice postavilo približno 40 založb, v Blagovnem centru, Kjer bo potekal program za otroke in mlade bralce. Praznovanje s knjigo in ob njej z njenimi pisci - pesniki, pisatelji in častilci pa bo letos potekalo še v Kopru, Mariboru in Celju. POGAJANJA ZA VSTOP V EZ vMfiopo cNO™'. etn -f-AffVL m ve faifro! 31-članska pogajalska ekipa Slovenije za članstvo v EZ seje z glavnim pogajalcem Janezom Potočnikom v Bruslju udeležila dvodnevnega seminarja, ki ga za pogajalce prireja EZ. O strukturi in postopku pogajanj ter o vlogi sveta in Evropske komisije v postopku je govoril predstavnik Evropske komisije James Pond. Pogajalska ekipa bo seznanjena z vlogo Evropskega parlamenta in se na primeru Finske seznanila z izkušnjo iz zadnjega širitvenega kroga. O širitvenih izkušnjah bodo slovenskim predstavnikom govorili tudi pogajalci iz držav članic EZ. POGAJANJA S HRVAŠKO V DZ se je sestala koordinacija parlamentarnih strank in s predstavniki vlade na čelu s pretnierom Janezom Drnovškom opravila razgovor o slovensko-hrvaških odnosih, na podlagi katerega se bo vlada v naslednjih mesecih po vsej verjetnosti odločila „za nov resen krog pogajanj s sosednjo državo in rešiti glavna odprta vprašanja o poteku meje, LB in sklenitve premoženjskega sporazuma”. Po sestanku sta o vsebini srečanja spregovorila tudi predsednika SDS in SKD, Janez Janša in Lojze Peterle. Po mnenju prvega je bil sestanek informativne narave. Na vprašanje, kakšen bo predlog vlade in kakšni so morebitni odzivi na hrvaški strani, nismo dobili konkretnih odgovorov, je menil Janša Peterle je dodal, da je bilo na srečanju jasno povedano, da mora vlada v celoti uskladiti svoja stališča in pogajalska stališča do odprtih vprašanj s sosednjo državo. ŠE PLEBISCIT O NOVIH OBČINAH Ustavno sodišče je odločilo, da mora državni zbor razpisati referendume za še 18 novih občin in svojo odločitev utemeljilo z ugotovitvijo, da so poslanci s tem, ko niso razpisali referenduma na nekaterih območjih, ki so primerljiva z območji sedanjih občin in ustrezajo'ustavni zasnovi občine kot temeljne lokalne skupnosti, ravnali arbitrarno. NOVI USTAVNI SODNIK V EVROPI Ustavni sodnik dr. Boštjan M. Zupančič je postal sodnik novega Evropskega sodišča za človekove pravice. Parlamentarna skupščina Sveta Evrope je namreč izvolila še zadnjih osem od skupno 39 sodnikov novega evropskega sodišča. Iz Slovenije sta se za mesto člana evropskega sodišča ob Boštjanu M. Zupančiču potegovala še dr. Anton Perenič in dr. Alenka Šelih. SLOVENSKE VIZE Slovenija ima že zdaj zelo stroga merila za izdajanje vizumov, njena vizna politika pa ima tudi precej skupnih točk z navodili podgodbenic schengenske konvencije, zato bo lahko Slovenija brez večjih težav uskladila svojo vizno politiko in postopke z vizno politiko Evropske zveze. To mednarodno srečanje izvedencev za vizno politiko je bilo obenem tudi pripfttvljalni sestanek za konferenco o harmonizaciji evropske vizne politike in viznih postopkov, ki bo letos v v Portorožu. SLOVENSKO KMEČKO GIBANJE SKD Slovensko kmečko gibanje pri Slovenskih krščanskih demokratih (SKD) je na 4. letnem občnem zboru razpravljalo o problematiki kmetijstva, sedanji kmetijski politiki in strategiji razvoja slovenskega kmetijstva v luči približevanja Evropski zvezi. Od ministrstva za kmetijstvo zahtevajo, naj vladi takoj predloži v sprejem program razvoja kmetijstva do vstopa v EZ, da bi lahko kmetje ugotovili, kaj lahko pričakujejo od države in EZ, strokovnjaki prilagodili svoje delovanje tem ciljem, vlada pa bi imela podlago za pripravo proračunov in tako ugotovila ceno vstopa v EZ. SLS S KOLEGI IZ MADŽARSKE IN ITALIJE Predstavniki vodstva Slovenske ljudske stranke (SLS) so sprejeli podpredsednika madžarske Neodvisne stranke malih gospodarjev, kmetijskih delavcev in meščanov Mihalyja.. Zvečer pa so se srečali s tričlansko delegacijo Italijanske ljudske stranke (Partito Popolare Italiano), ki jo je vodil predsednik komisije za evropske zadeve senator Tino Bedin. Delegacija SLS pod vodstvom Janeza Podobnika in Franca Zagožna se je z gosti iz Madžarske pogovarjala o izkušnjah obeh strank, programskih usmeritvah ter njihovem uveljavljanju pri naslednjih državnih volitvah, ki bodo na Madžarskem 10. maja. Ni vedno pametno, da se preveč poglobimo v dnevne dogodke. Ti nas lahko zavedejo v stanje, ki ga tako lepo opiše tisti stari rek, ko trdi, da nam „drevo zakriva gozd". Zato nam je perspektiva vedno potrebna, zlasti v primeru ko gre za važne činitelje političnega delovanja. Kot v tem primeru, ko gre za argentinsko katoliško Cerkev. V SAMIH KORENINAH Kako daleč se moramo poglobiti v zgodovino, če hočemo dojeti vpliv Cerkve na življenje argentinskega naroda? Dejansko na sam začetek, na trenutek, ko je za Krištofom Kolumbom izstopil na tla nove zernje tudi španski menih. Ali ko je ob Garayu, ki je ustanavljal Buenos Aires, stal pater s križem v roki. Ali... Če govorimo že o argentinski zgodovini, ne smemo pozabiti, da so bili v majski revoluciji prisotni duhovniki. Isto velja za oklic neodvisnosti v Tucumanu leta 1816. Pa omenimo še, da je bil v Sanmartinovi osvobodilni vojski odgovoren za topništvo menih fray Luis Beltran, da je od tedaj .argentinska vojska pod zavetništvom Milostne device (Nuestra Senora de la Merced), daje celo najnovejši rod argentinskih oboroženih sil, to je letalstvo, pod zavetništvom Marje iz Loreta. In še bi lahko naštevali... Seveda, ni vse in povsod enako. Začetku, kjer so bili Cerkev, narod in politična skupnost tesno povezani, so sledila obdobja spopadov. Prvi argentinski predsednik, Bernardino Rivadavia, vzgojen v strogo liberalnem duhu, je podržavil vsa cerkvena posestva. S tem je seveda tedaj Cerkev močno prizadel, a jo nehotel odrešil težkih problemov, na katere so naletele mnoge latinskoameriške Cerkve v drugi polovici tega stoletja, ko jih je pjihovo »veleposest-ništvo” hudo motilo pri pastoralnem delu. Rivadavia je tedaj v zameno za zaplembo Cerkvi dodelil gmotno podporo, ki je celo zagotovjena po ustavi. Ta torej ni »radodarnost” še marj »miloščina”, marveč le odškodnina za zaplerjeno. Pa še tej se Cerkev sedaj odpoveduje, ker ji napram mnogim vladam ta podpora veže roke. Škofje le še preučujejo, kako najboje in najmanj travmatični izvesti ta korak. Živjerje je teklo naprej. Previadajoča liberalistična miselnost je Cerkev porinila na rob dogajanj, čeprav je bil zanimivi frančiškan in škof Mamerto Esquiu imenovan »pridigar ustave”. Proti koncu stoletja je močna katoliška inteligenca skušala najti protiutež liberalistični poplavi.. Že v sedanjem stoletju je katolištvo bolj životarilo kot pa živelo. Iz spanja gaje zbudil Evharistični kongres leta 1936. Za tem je prišla peronis-tična doba z že znanim nihanjem pa sodobna zgodovina, kjer je Cerkev večkrat drago plačala svojo neizkušenost. „RE RE” ALI GRACIELA? Tako neizbežno pridemo do sodobnega vprašanja »vmešavanja” Cerkve v politiko. Le zelo starokopitna miselnost lahko zavzame ekstremne položaje glede tega vpraša-r\ja. Po zadnjih preosnovah latinskoameriške Cerkve, po Medellinu in Puebli, po papeževih potovanjih po tem najštevilnejšem katoliškem ozemlju bi težko kdo Cerkvi oporekal kake politične aspiracije. To pa seveda še ne pomeni, da mora biti Cerkev tiho spričo dogodkov v družbi. To družba sama globoko dojame in vsakokrat, ko se škofovska konferenca zbere na zasedai\ju, vsi nestrpno pričakujejo kako izjavo, Kjer bi se ško(je opredelili glede perečih vprašanj argentinske družbe. To seveda za Cerkev ni najbolj pozitivno. Vsak politični sektor skuša cerkveno vodo napeljati na lastni mlin. Škofje pa morajo Tone Mizeril spregovoriti jasno in glasno, obenem P3 paziti, da jih ta beseda ne opredeli ' konkretne strankarsko-političrte opcije. Tako se dogaja že vrsto let in tako seje dogodilo tudi sedaj, ko je vprašanje legitimnosti predsednikovih želja po ponovili kandidaturi na dnevnem redu. Določeni cerkveni krogi s pokojnim buenosaireškun kardinalom Quarracinom na čelu so bili v samem začetku precej tesno povezani s sedanjim predsednikom. Poznejši vladni koraki, zlasti na socialnem polju, so to prijateljstvo ohladili in pozneje je večkrat prišlo do kratkih stikov med vlado in h10 rarhijo. Sedanji predmet je sicer enostaven, prozoren. Gre za legitimnost tretjega mandata, gre za vprašanje, če je vrhovno sodišče pristojno, da razsodi o protiustavnosti ustavnega besedila. Gre za vprašan)6 etike v političnem delovanju. To vprašan)6 ni težko, težko pa je izreči odgovor, če ta odgovor Cerkev postavi odločno na stran ene od političnih opcij, v tem primem direktno na stran Povezave. ■ Bralci bi se lahko vprašali: zakaj reče-mo na stran Povezave in ne stran Duhalde ja? Ker je Povezava glasnejša, vidneje opcija kot pa buenosaireški guverner. &1 poleg tega še, ker je vlada izrabila svoj6 stike z Vatikanom in dosegla, daje tik prefl škofovskim zasedanjem iz Rima prišlo PlS" mo, v katerem papež pohvali vladne napore za izboljšanje življenjskih pogojev argentinskega človeka. To pismo je bilo san spretnih korakov argentinskega poslanik3 pri Svetem Sedežu, ultramenemističneg3 Štefana Casselija. Prva reakcija na to pisanje je bila ostra Predsedniški predkandidatinji solidartn6 fronte, Gracieli Fernandez Meijide se f zaletelo, da je rekla nekako kot da »P°Pe že več ne ve, kaj podpiše”. Potem je sic# popravljala izjavo in zelo hvalila Svetel,3 očeta, vendar je vztrajala, daje bilo papeže' vo pismo sad manipulacije menemističn6 diplomacije. Z druge strani je nehote poslanik Case-lli to potrdil, ko je svaril, da »naj škofje n6 zapadejo izigravanju Povezave”. Skušal J6 škofe postaviti pred lažno izbiro: postavi® se na stran Graciele, kar je nemogoče, ^ pa pristati na menemistično igro tretjeg3 obdobja („re-reeleccion) kar je nesmiseln0 Seveda se konferenca ni ozirala ne na leV° ne na desno ter v končni izjavi zelo umirjeno svarila pred »manipulacijo zakona v p# sektorialnih interesov”. Po krščansko p°ve” dano: pot do kandidature preko vrhovneg3 sodišča ni legitimna, ni etična. Kot že mn° gokrat je Cerkev povedala svoje, ne da 1)1 zapadla „vmešavai\ju v politiko”. LUČ SREDI VODOVJA Zlasti pa so škofje rotili, naj se pom#-prizadetim zaradi hudih poplav ne upora® ja v politične namene,- Preveč primer0 poneverb in izkoriščanja v sektorialne, P8 tudi v lastne namene so te dni že zasledi®' da bi bilo to opozorilo odveč. Tukaj se znova srečamo z vprašanj#® etičnega postopanja. Ne gospodarstvo ° politični zapleti niti razbesnele naravne s® niso najhujši problem. Osrčje krize je eu ne narave. Tako malo je zaupanja, da so ce' lo visoko vladni funkcinarji, vključno nOv°' pečeni državni tajnik za socialni raZV°J’ Ramon Ortega, ko so šli delit pomoč ° prizadeta področja, naleteli na odpor mržpjo. Ni čuda, da se je večina resna ustanov po zbiranju pomoči obrnila ° argentinsko Karitas, da to pomoč razde ■ ker izgleda, da je edina zaupanja vred®3 ustanova socialne pomoči. , Cerkev tako vztraja pred očmi naro kot ena maloštevilnih ustanov, katerim s • še lahko zaupa sredi tokov krutega vodoV) in etičnega kaosa. Los nuevos lazos con las viejas culturas Entrevista con los nuevos embajadores de Eslovenia El doctor Janez Žgajnar y su esposa, doha Tatjana Žgajnar, recibieron a Ambito Diplomatico en su residencia. nia, generalmente en misiones de intercam-bio cultural. Cuales son los programas de ese inter-cambio cultural? Muchos de los jovenes que viajan a Eslovenia lo hacen para realizar presenta-ciones artisticas alia y generalmente for-man coros de mušica tradicional. Tambien van a Eslovenia a estudiar, y los que vienen de Eslovenia a la Argentina lo hacen especialmente como viajeros que se intere-san por conocer este gran pais. En el futuro esperamos tener contactos en el campo de la ciencia, el comercio y tambien actividades culturales con otros argenti-nos, no solo los de la comunidad eslovena. Por ejemplo, en el ultimo Festival Internacional de Teatro que tuvo lugar en la Argentina vino a participar un Teatro Pro-fesional Esloveno (Primorsko Dramsko Gledališče), que fue muy aplaudido y tuvo muy buenas crfticas. Se trato de la obra La cantante calva, de Eugene Ionesco. Con la caida del Muro de Berlin, que P^dujo la nueva division politico de Eu-se crearon nuevas misiones diplo-Kticas que nos acercaron las antiguas 'Wturas del Viejo Continente que reden thora comenzamos a conocer en profun-fyW y la experiencia es fascinante. Acreditados como embajadores de la ^Publica de Eslovenia en Argentina, ®iile y Uruguay, el doctor Janez Žgajnar 1 su esposa, doiia Tatjana Žgajnar, nos ^bieron en su residencia. Senor embajador, que puede decimos la comunidad eslovena en Argentina? la comunidad eslovena en este pais es rnuy importante. Son unas treinta mil per-^as. El numero de eslovenos que viven en la diaspora es de 400 mil, lo cual es toucho para un pais pequeno, con una P°blacion de dos millones de habitantes. la gran inmigracion que tenemos en la ^gentina hace que recibamos muchas visi- tas en la embajada para solucionar los Pfoblemas de čada uno. Que problemas se les resuelve en la ^bajada? Desde dificultades con los pasaportes herencias. Los jovenes de la comuni-1 suelen via,jar con frecuencia a Eslove- J Cuales son las mas frecuentes visitas que reciben? Recibimos a diplomaticos, hombres del Ministerio de Relaciones Exteriores, com-patriotas eslovenos y gente que viene de Eslovenia en mision oficial en el campo del comercio, la ciencia y la cultura. Que objetivos busca lograr durante su gestion diplomatica en nuestro pais? Tenemos muy buenos contactos bilate-rales con la Argentina y esperamos desa-rrollar mas en el futuro. En cuanto al trabajo con los eslovenos, tenemos como mision unir a los que ven-gan a este pais y ayudarlos especialmente a cursar el idioma esloveno, que se dieta en nueve eseuelas de la provincia de Buenos Aires, que van desde el nivel preescolar hasta el nivel secundario. En lo referente a los estudiantes universitarios de la comunidad eslovena, tienen un nivel cultural alto. Es que, basicamente, la inmigracion hacia la Argentina estaba compuesta por intelec-tuales y sus familias, los que buscan perpe-tuar en las nuevas generaciones su alto grado de conocimiento de ambas culturas Como definiria a la sociedad eslovena de su patria? En nuestro pais tenemos una buena organization social, no tenemos ni ricos ni pobres. Tenemos una clase media con un buen pasar y una democracia estable. Que lugares de la Argentina tuvo opor-tunidad de conocer? Conocemos Mendoza, Cordoba, Entre Rios, La Pampa, Santa Fe y tambien Mar del Plata y Bariloche. Que es lo que mas le intereso de la Argentina? Lo que mas me intereso fue la production de alimentos, la tecnologia aplicada a la actividad agropecuaria. Argentina tiene suelos inmensamente ricos y calidad superior en produetos ganaderos. He visto ejemplares de la mejor calidad en la Exposition Rural. Estos temas me interesan en particular porque soy profesor universitario en temas de nutrition animal. Pero tambien nos en-canto Buenos Aires, a mi esposa y a mi, pues es una ciudad espectacular, una mezela de Paris y Madrid. Entrevista: Veronica Di Calvo Ambito Diplomatico Ano 9; N° 37/38 JANEZ MARKEŠ (po Magu) (D Kaj misli Spomenka!? ? Je Spomenka Hribar postala rezervni 'ftago Jelinčič? Ta, potem, ko ga je zanes-0 je pozival k pokolu „golazni” že nekaj ®>ov molči, oziroma se molče medijsko J^oitiovira. Zdaj je od ryega štafeto prevze-,a tista Spomenka Hribar, ki je na „Je-tlcicevih” pokolih domobrancev izpeljala Politično kariero. Predmet njune štafetne Menjave je cerkev, ki naj bi se posula s ^Pelom prav zaradi domobrancev, katerih °lilci naj bi bili po Jelinčičevem „golazen”. Pomenka istočasno ko cerkev poziva naj ' d i\jo poklekne in se posuje s pepelom f^di domobrancev, z eno besedo ni zaz-' a niti obsodila Jelinčičev poziv k nove- 11 Rogu, v katerem naj bi pokončali tisto, ^ So 1945. izpustili. Še preden je Spojka uspela postaviti obelisk žrtvam °Kolovi je videti, kot da je zdaj dala tiho _ glasje k tedanjim pobojem, ki so, kot je ckrat poudarila, bistveno zaznamovali življenje. VELIKE SPOMENKINE TEZE ^ Spomenkina ugotovitev v nadaljevanki, ^J0 je odprla prejšr\ji teden v SP Dela, je, Cerkev ni pogledala v strašnost lastne la e> zato je na nadškofa Rodeta haslovi-ugotovitev, da je prišla ura za slovensko Rimskokatoliško Cerkev, da se opredeli do lastne preteklosti. Zapis je začel izhajati v času, ko se država vnovič skuša otresti učinkov sodbe ustavnega sodišča in ne vrniti denacionaliziranih gozdov. Tovrstni mnenjski pritiski so se po pravilu vedno pojavili vsakokrat, ko je bilo potrebno zaostriti pogajalske pozicije do r\je. V luči ničkolikokrat preverjenih in že stereotipnih dejstev je mogoče vlogo Spomenke Hribar osvetliti tudi bolj kritično in z določeno mero skepse v resnicoljubnost i\jenega političnega udejstvovanja. Še več, po vseh vse bolj razvidnih dejstvih se v javnosti vse bolj oblikuje vprašanje, kdo je pravzaprav Hribarjeva v resnici. Zdaj imamo opraviti z njeno zadnjo in najaktualnejšo javnomnenjsko misijo. Pred njo, naj spomnimo, je napisala knjigo v spomin Janeza Janše (Svet kot zarota) in ga označila za n*yne-vamejšega slovenskega politika. Projekt pred tem, ki ga je izpeljala, sega v april 1992, ko je, podobno kot zdaj, napisala tezo Zaustaviti desnico in se takorekoč uradno obrnila od svoje dotedanje družbene drže. Svojo politično kariero, ki ji je prinesla tudi pokojnino pod posebnimi pogoji, je bila pred tem začela kot uraden konvertit iz komunistične ideologije v ideologijo ljubez- ni in sprave, zato je bil do leta 1990 tudi njen najpomembnejši angažma povezan z vprašanjem slovenske sprave. Do te dejansko nikoli ni prišlo, zaradi česar je Spomenka iskala krivce vsepovsod in jih na koncu našla, toda kot kaže definitivno niso reformirani komunisti, zdaj ZLSD, oziroma predsednik države, (nekdanji partijski šef Milan Kučan), saj Spomenka zanje piše politične izjave, ki so poslancem in javnosti predočeni kot predlogi spravne resolucije.. OD PARTIJE DO SPRAVE Spomenka Dikli, kasneje poročena Hribar seje rodila 1941 v Beogradu. Oče je bil Srb, mati Slovenka. Bistvo svojega življenja je Spomenka razkrila v odgovoru aktivu komunistov na FSPN leta 1985, ki so ji zaradi njenega spravnega angažma dali „tovariško kritiko”. Takrat je povedala, da izhaja iz družine predvojnih komunistov, stari oče je bil vojni ujetnik v Rusiji, od koder je prinesel idejo boljševizma. Tudi oče je bil predvojni komunist, kot poštni uslužbenec partijska zveza, mater je spoznal prek partijskega delovanja ,,oziroma po partijski liniji”. Pred poroko je materi dejal: ,, Naj p rej organizacija, potem si pa ti in otrok.” Oče je umrl maja 1942 v Glavnjači, ko je bilo Spomenki 15 mesecev. Nato je z materjo do aprila 1944 živela v Beogradu, nato se preselila v Žiri, v Slovenijo. V zvezo komunistov je vstopila 1957. 1960 je pričela študirati na filozofski fakulteti; diplomirala PRED STO LETI PRVI AVTO NA SLOVENSKEM Letos mineva sto let, odkar se je po ljubljanskih ulicah zapeljala prva »kočija brez konjske vprege”. Baron Codelli se je takrat namreč z Dunaja pripeljal avto, kakršen je na fotografiji. V Ljubljani so ob tej priliki odprli razstavo s fotogafijami, skicami, dokumenti in dvema avtomobiloma, ki jih je posodil Daimler-Benz. PODELITEV PLEČNIKOVIH NAGRAD ZA LETO 1998 > V Narodni galeriji v Ljubljani so 20. aprila podelili letošnje Plečnikove nagrade. Plečnikovo nagrado za leto 1998 je prejel arhitekt Aleš Prinčič za več družinskih hiš in interierjev, ki jih je zasnoval v zadnjih letih; medalji pa arhitekt Danilo Fuerst za življenjski prispevek na področju slovenske arhitekture, in uredniški odbor A-bese-de za stalno arhitekturno rubriko v časopisu Večer; študentski priznanji pa so namenili arhitektoma Tomažu Krušcu in Primožu Jezi. Jože Plečnik se je rodil leta 1872 v Ljubljani in velja za največjega slovenskega arhitekta, vpliven pa je bil tudi kot pedagog. Umrl je leta 1975. Plečnikove nagrade podeljujejo že od leta 1973. je 1965. Tema diplomske naloge je bil problem svobode pri Marxu. 1975 naj bi jo presunil intervju Borisa Pahorja z Edvardom Kocbekom v Naših razgledih, v kare-rem Kocbek razkrije resnico o poboju v Rogu. Spomenka je v zvezi s tem dala zanimivo izjavo: „Toda ko sem izvedela ta počezni poboj, sem se šele zavedala, da naša današnja sreča počiva tudi na njihovih kosteh... Brez tega poboja ne bi bila to, kar sem in kdor sem...” Toliko let potem, kot kaže, izjava postaja reaktualizirana, čeprav z nekoliko drugačnimi odtenki. Tedaj je izrazila tudi svojo tiho zavezo nepoznanemu očetu: „Moj oče pa mi je dal še nekaj drugega. Zvezal me je za isto stvar, in zdelo se mi je, da sem mu s svojim angažiranjem znotraj ZK in zunaj nje nekako vendarle bližje”. Njeno novo življenjsko vodilo potem, ko je spoznala Kocbeka, naj bi bila sprava. Na vsakem koraku je spuščala impulze ljubezni, sprave, tolerantnosti. Ustvarila si je imidž slovenske Antigone, matere naroda, skorajda osrednje osebnosti nanovopo-rajajoče se slovenske demokracije. Toda le za kratek čas. SPOMENKIN SALTO MORTALE Os, okrog katere se je zgodil Spomenkin zasuk, se imenuje Milan Kučan, vsaj tako je izgledalo navzven. Nadaljevanje prihodnjič Gospodarski vestnik Pisali smo pred 50 leti... Razmestitev po Argentini ... Ostali slovenski emigranti so iskali zaposlitev po svojih strokovnih sposobnostih. Samci so se po večini odločili za zaposlitev pri javnih delih, ki jih načrtno izvaja argentinska vlada. Tako je okoli 70 Slovencev odšlo na javna dela na Barrio Evita, kjer armada pridnih delavcev gradi novo mesto Ciudad Evita, ki bo štelo 50.000 prebivalcev... Nekaj Slovencev je odšlo na dela na letališče. Slovensko dekleta so dobila zaposlitev že prve dni v mestu. Tako se je za slovenske delovne moči tudi to pot zanimalo vodstvo velikih petrolejskih rafinerij v Comodoro Rivadavia, kamor je odšlo 8 Slovencev. V Mendozo je odšlo 12 oseb. V argentinsko trgovsko mornarico je bil sprejet 1 slovenski emigrant. Pa tudi na sever prostrane nove domovine je slovenski emigrant usmeril svoj korak; nekaj naših ljudi je odšlo v Tucuman in Rosario.... Sanluiški škof prevzv. g. dr. Pasquo je za slovenske družine dal velikodušno na razpolago novo hišo, v kateri so prej stanovali bogoslovci. Na ta način je Društvo Slovencev lahko poslalo v San Luis 12 družin s skupno 57 družinskimi člani, ki imajo v hiši brezplačno hrano vsaj v začetni dobi. Po prvih poročilih, ki smo jih dobili od njih, so se kar dobro znašle v novem mestu. Štiri družine so kmalu dobile stanovanje in službo v mestu, 9 deklic pa je že v popolni oskrbi v nekem zavodu. Društvo Slovencev je poskrbelo na ta način, daje v prestolnici sami nsyelo veliko stanovansko hišo, v katero je lahko postavilo 16 družin s 60 družinskimi člani. Tako je DS zaenkrat spravilo samo v zadnjem času pod streho 28 emigrantskih družin. V emigrantskem hotelu je trenutno še skupina slovenskih družin, ki še nimajo stanovanj. Družinski poglavarji pa so že vsi zaposleni in upajo, da se jim bo končno posrečilo najti tudi stanovanja. Svobodna Slovenija, št. 9. 1. maja 1948 Slovenija, moja dežela Predjamski grad Na Notranjskem pri vasi Predjama, dobrih deset kilometrov od Postojne, stoji velik in star grad. Ta je postavljen v veliko kraško podzemeljsko jamo v steni ponikalnice Lokve. Prvikrat je omenjen leta 1274, pozneje so ga povečavali in prizidavali. V začetku je bil last oglejske patriarhije, nato plemiške družine Luegerjev, pozneje pa Habsuburžanov in končno do 2. svet. vojne knezov Windischgratzov. Grad je po vsej Evropi zanimiv zaradi svoje lege, saj je takih le malo. Najstarejši del, od katerega so ohranjene samo razvaline, je bil majhen in neudoben, ker je bil zgrajen globoko v jami s IVAN ŽNIDAR težkim dostopom. Iz njega vodi t.i. Erazmov rov z izhodom na drugi stani stene. Pozneje je v 16. stoletju grof Kobencl dozidal novi sedanji grad. Bližnjo spodnjo podzemsko jamo so uporabljali za konjski hlev, vodo pa so dobivali iz vodnjaka v jami, kamor se je zbirala voda s kapnikov. Znan je dogodek, ko so grad oblegale cesarske čete, pa jim je Erazem po več mesecih vrgel iz gradu zrele češnje, (ki jih je dobil po skrivnem rovu), in so zato obleganje opustili. Znano je tudi, da ni bilo drugače mogoče zavzeti gradu zaradi njegove izredne lege kakor z izdajo. Neki (3) - KONEC Skavtizem in njegova zgodovina Na avstrijskem Koroškem je skavtizem povezan z ustanovitvijo Državne gimnazije za Slovence v Celovcu. Z zgledom avstrijskih vrstnikov so leta 1959 ustanovili prvo fantovsko skupino, deset let pozneje pa je bila ustanovljena tudi dekliška organizacija. Od leta 1990 delujejo skavti samostojno pod imenom Slovenski koroški skavti in skavtinje. Prav delo zamejskih skavtskih organizacij je pomembno vplivalo na poživitev prvinskega skavtizma v Sloveniji. Tu je leta 1951 delovalo združer\je tabornikov Slovenije, ki je resda izhajala tudi iz skavtskega izročila, vendar z amputacijo pomembnega dela - duhovnih in religioznih vrednot. Te so dobile svojo ponovno vrednost šele po pobudah, ki so se rojevale v okviru cerkvenega življenja. Tako se je skupinica ministrantov pri Frančiškanih v Ljubljani začela bolj na skrivaj ukvarjati s skavtizmom in leta 1969 so boy številčno taborili v Stunj-anu, Kjer je prišlo do izraza mnogo prvin skavtskega življenja. V naslednjih letih je bilo več srečanj slovenske mladine s skavtizmom, občasno tudi z zamejskimi skavti, ki so taborili v matični domovini. Najbolj znan je 2. slovenski jamboree leta 1979 v Logu pod Mangrtom. Naslednja leta se je pojavilo več skupin ministrantov, ki so delovale po zamisli skavtizma; ena znanih skupin je bila v Stepanji vasi, kjer je bil ustanovljen rod Divji golob. Hotenje po skavtskem delovanju je zajema- Slovenske latinskoameriške trgovske zbornice Globalizacija tudi v protislovju Včasih v sodobni družbi naletimo na protislovja, to zlasti na gospodarskem področju. Kar poglejmo argentinski primer. Te dni smo lahko brali po vseh časopisih, daje meseca marca industrijska proizvodnja izredno narasla v primerjavi z marcem lanskega leta. Nekatere privatne analize so govorile o produktivnem skoku v višini 7.5% (FIEL, UADE), medtem ko je uradni 5 lo vedno širši krog mladih, ne samo v Ljubljani, temveč tudi po drugih delih Slovenije in konec osemdesetih let je bila že izražena misel in potreba povezovalni organizaciji. Demokratične spremembe so zdaj končno omogočile tudi formalno ustanovitev organizacije, ki ji ni bilo več treba zaradi jasno izražene verske naravnanosti delovati v ilegali. Napočil je 31. marec 1990, ko je bilo v veliki dvorani Teološke fakultete v navzočnosti mnogih uglednih gostov ustanovljeno Združenje slovenskih katoliških skavtov. Danes je v tem združenju že včlanjenih 38 stegov, skupaj 3.000 članov. Z njim je bilo opravljenega veliko dela, še večje delo pa čaka na resnično uresničevanje Bi-Pijevega izročila med slovensko mladino. Skavtski zakoni tudi v Združenju slovenskih katoliških skavtov in skavtinj med drugim določajo: Skavt (skavtinja) si šf&je v čast, da si pridobi zaupanje; je zvest (zvesta) Bogu in domovini, pomaga bližnjemu in naredi vsak dan vsaj eno dobro delo, je prijatelj (prijateljica) vsakomur in vsem skavtom in skavtinjam brat (sestra); je plemenit (plemenita), spoštiye naravo in vidi v njej Božje delo, uboga starše in predstojnike ter vestno opravka svoje dolžnosti; si v težavah zažvižga in zapoje; je deloven in varčen (delovna in varčna); je čist (čista) v besedah, mislih in dejanjih. Temeljni način spoznavar\ja sveta pri Ostanki najstarejšega gradu (l. 1850) služabnik je oblegovalcem opisal, kje je v gradu stranišče, in jim z rutico dal znak, kdaj je vstopil vanj grof Erazem. Tja usmerjen top je s dobrim strelom podrl steno in ubil grofa. Danes si lahko ogledamo novi in stari grad ter naredimo dolg sprehod preko bivšega konjskega hleva po spodnji dolgi in zanimivi podzemski jami. najmlajših članih skavtske skupine je igra, pri i\jih se kar najbolj trudijo; pri izvidnikih in vodnicah je pustolovščina, pri kateri so vedno pripravljeni; pri starejših roverjih in popotnicah pa potovanje v skupnosti, kjer je osrednja vrenota služenje. Tako počasi in starosti primemo napredite skavstska vzgoja, katere temeljne prvine so podane že v skavtski obljubi: Pri svoji časti obljubljam, da si bom z Božjo pomočjo prizadeval/a služiti Bogu in domovini, pomagati bližnjemu in izpolnjevati skavtske zakone. Delo v posameznih skupinjah us-merjajo voditelji. V skupnosti voditeljev so vključeni tudi duhovni asistenti (duhovniki), ki tako kot voditelji delujejo na vseh ravneh gibanja. Skavtstvo je torej gibanje mladine, ki hoče z njej primernim delom koristiti sebi in drugim, ki stremi po dobrem in hoče človeka vzgojiti k praktičnemu delovanju, da bo dober državljan in zaslužen član človeške družbe. PAPEŽ IN SLOVENSKI SKAVTI Papež Janez Pavel II. je prijatelj slovenskih skavtov in skavtinj, s katerimi se je srečal v Postojni ob njegovem obisku v Sloveniji. Poslal je pismo slovenskim roverjem in popotnicam z naslednjo vsebino: „Skavstvo s svojo čudovito metodo pomaga odkrivati mladim to izvirno bogastvo, ki je mladost. Skavtska metoda to bogastvo vrednoti in ga razvija. Živeti v povezanosti z naravo je velik dar, ki omogoča prepoznavati lepoto in dostojanstvo vsakega človeka. V naravi odkrivamo božje stvarstvo, torej Boga, in potem, ko spoznamo Boga, prepoznamo tudi statistični inštitut (INDEC) zabeležil 9,7 procentno rast. Nekaj temeljnega za razumevanje ekonomije je, da ne gledamo le suhe števili marveč še razne druge činitelje. Industrijska rast trenutno sloni' v Argentini na štirih močnih stebreh. To so agrokemična industrija (73,9%), laminirano jeklo (22,3%), ce" ment in drugi gradbeni materiali (19,4%) * pa avtomobilska industrija (29,1%). Izredna rast teh sektorjev prikriva padec na drugi!1 sektorjih, zlasti tistih, ki jih hudo prizadene prost uvoz. Industrija poriva v ospredje splošen porast notranje bruto proizvodnje. To Je eden izmed bistvenih makroekonomskih dogodkov. A nejasnost se kaže, ko govorimo o zunanjem dolgu, o hudem uvozu, 0 izvozu, ki ni zasidran itd. Vendar - in v tem je tisto prej omenjen0 protislovje - makroekonomski činitelji ne najdejo primernega odmeva v socialne® stanju prebivalstva, kar bi morala biti lo$c' na posledica celotne gospodarske dejfr vnosti. Le zamislimo se nekoliko ob sledečem komentarju makroekonomskih P0-javov: „Zaposlene zanima gospodarska rast. ker pomeni tudi rast njihovih dohodkov in življenjskega Standarda. Brezposelni Pa pričakujejo, da bo gospodarska rast vpliva' la na odpiranje novih delovnih mest >n povečala možnost za zaposlovanje. V razvitih družbah je makroekonomika osredfl)e' ga pomena v politiki; uspešnost predse^' nikov merijo z gospodarsko rastjo, inflae® in brezposelnostjo v času njihovega man# ta.” Ta odstavek ni iz kake tukajšnje revue> marveč iz članka „Letos višja rast?” enC zadnjih številk Gospodarskega vestnika, 1° ga izdey^jo v Ljubljani. Če upoštevamo prejšnje mnenje, potei11 Nad. na 6. str’ v človeku božjo podobo. Želim vam, roverji in popotnice, da b1 bili zvesti osebnim in vzgojnim načrto& vzgojitelju Jezusu Kristusu. Kjer ste zoči, v župnijah in drugod, živite sV0f skavtstvo kot apostolat, poslanstvo. Ob vašerm vabilu, naj vas obišče^ sem v sebi zaslišal notranje naročil0 „Moraš iti jih obiskat!" Oni so vend^ Cerkev. V Cerkvi so navzoči in 0 prinašajo izvirno človeško in krščaftsk0 izkušnjo, izkušnjo skavtskega gibanj<*• Pozdravljam vas v tem, kar ste m ka* predstavljate. Ste dragocen del Cerk želim vam, da bi bili dober, tvoren * zavesten del Cerkve. Predragi, biti , jan pomeni biti Alter Christus, dru9l Kristus. Pomeni veliko stvar, veliko vanje in veliko odgovornost. Želim vQfa da bi bili kristjani v polnem in globoki, pomenu te besede, da bi bili k()t P1^ kristjani Kristusove priče. Najbolj bisWe na, evangeljska in apostolska opredeliW kristjana je: Biti priča Kristusa -nega in vstalega. Biti priča Kristusa, križanega W V? talega, pomeni prinašati luč v mračnto*,, prinašati odgovor na tolikokrat drama11. na vprašanja, prinašati pomoč, biti so daren, ljubiti človeka, prinašati luČ kjer ljudje trpijo, vsej človeški družin1 družbi. Predragi, želim, da bi bili kristja Želim, da vam čudovita skavtska met°t pomaga, da bi bili kristjani v polnost1 • Na podlagi prispevkov v Slovenj Družini in Svobodni Slovenyi Ivan Žnid»r Novice iz Slovenije KOPER - Na 32. generalnem zasedanju Evropske asociacije pomorskih pilotov (EMPA), ki je v začetku aprila potekal v Anhverpnu, so bili slovenski piloti enoglas-110 sprejeti v redno članstvo omenjene or-^Aizacye, ki je postala članica omeryene Asociacije. EMPA (European Maritime Pi-lots Association) je nevladna organizacija, ti so jo leta 1963 v Antwerpnu ustanovili Piloti Belgije, Francije, Italije, Nemčije in Nizozemske. Danes asociacija šteje 17 članic s skupno približno 5000 piloti, kletno izvedejo več kot milijon manevrov. LJUBLJANA - Ljubljana naj bi do prelo-J13 tisočletja dobila mega kino center, ki ™ na površini 9000 m2 v vzhodnem delu Večjega slovenskega nakupovalnega ^dišča - BTC City. Mega kino bo imel 12 ^oran s 3400 sedeži, v njegovi bližini pa bo Oskrbljeno tudi za parkiranje, saj bo zago-Mjeno 1000 brezplačnih parkirnih mest. enter naj bi bil zgrajen na prehodu v tretje štetje, njegov program bo celodneven, sPremljala pa ga bo tudi obvezna gostinska tatudba. BENETKE, Italija - V Benetkah so odpr-«slovens ko galerijo A+A, ki je nastala v so-avanju ministrstva za kulturo, ministrs-^ za zunanje zadeve in Obalnih galerij Pi-^ Galerija je nadaljevanje likovne dejav-ki se je pred tem v petih letih odvija-v Madridu, kjer je bila postavljena prva k°Vetiska stalna galerija. Prva razstava v galeriji se naveziye prav na to l0var\je in predstavlja izbor del vseh ev, ki so razstavljali v Madridu. LJUBLJANA - V Sloveniji je neto plača 114 zaposleno osebo v podjetjih in drugih ^anizacijah februarja znašala povprečno /■188 tolarjev (= 558 dolarjev). Povprečna %tiarska neto plača je bila s tem za 0,4% od januarske in za 11,6% višja kot fe-'ja lani. Povprečna bruto plača na za-j*Jsleno osebo Sloveniji je februarja znaša-152.893 tolarjev, v kar je za desetinko ^totka manj kot mesec poprej oz. za ,8% več kot pred letom dni. Realno so se I to plače februarja v primerjavi z januar-^ zmanjšale za odstotek, v primerjavi m februarjem pa so bile višje za 2,5%. KOPER - Pred veliko nočjo so neznanci (?) oskrunili pročelje koprske stolnice in jo pomazali s figurami velikih dreves. Med tem vandalizmom in polemiko o Odvračanju gozdov Cerkvi je pač manj kot en korak... NOVA GORICA - Mesto praznuje letos petdesetletnico: temeljni kamen so postavili namreč 13. junija 1948. Glavni načrtovalec je bil arhitekt prof. Edo Ravnikar, ki pa svojega dela ni mogel dokončati, zato se je mesto razvijalo brez urbanističnega načrta. Proslave bodo trajale več mesecev, začnejo pa se že v tem mesecu. LJUBLJANA - Slovenija in Češka imata letalsko zvezo. Progo oskrbuje nova češka letalska družba Air Ostrava s turbopropelerskimi letali SAAB SF340 s 33 sedeži. LJUBLJANA - Pred dnevi je stopil v veljavo zakon o varstvu potrošnikov, ki predvideva označevanje cen blaga in storitev v tolarjih. V navadi je bilo, da so trgovci, predvsem 'prodajalci avtomobilov ali ■ turističnih storitev, objavljali cene le v nemških markah. Cene so še vedno lahko označene v drugih valutah, morajo pa imeti tudi vrednost v tolarjih in sicer enako ceni v tuji valuti. ŠKOFJA LOKA - Termo - industrija termičnih izolacij iz Škofje Loke je osvojil prvo mesto na tekmovanju Windows world open v Chicagu v kategoriji proizvodnih procesov za računalniški program, ki nadzoruje vizualni natok taline iz peči, ki tali kamen in ga tako spreminja v izolacijski material, tj. kameno volno, znano pod imenom tervol. Priznanja je zmagovalcem podelil predsednik korporacije Microsoft Bill Gates. Slovenya je bila prvič predstavljena na tem tekmovanju kot finalist in osvojila prvo mesto. LJUBLJANA - V Sloveniji so bili v prvih treh mesecih letos prijavljeni štirje novi primeri aidsa (SIDA) ter en primer okužbe z virusom hiv, skupno pa je bilo od leta 1986 v prvi kategoriji prijavljenih 66 primerov in v drugi 63. Na Inštitutu za varovanje zdravja so na časnikarski konferenci povedali, da je sedanje stai\je odraz okužb izpred mnogih let in ne realnega stanja, saj je število okuženih predvsem med intravenoznimi uživalci mamil bistveno večje. LJUBLJANA - Slovenski hokejisti so na et°vnem prvenstvu skupine B prijetno Netili športno javnost. Dve tekmi, dve j,. Na prvem nastopu so premagali i%ko s 3:0, Norveško pa s 4:3. Poljaki in f*ežani so hokejski veterani, ki jih je prezei 0 položiti na hrbet. Slovenija ima re- ntanco, ki že misli na prestop v skupi- A Slovenya je premagala boljšo repre- ^ftanco. - V tretjem krogu pa je Slovenija ^koto premagala Nizozemsko (6:1); Veliki poleg Ukrajine, s katero 10 igrali v torek, še edino neporaženo % !j so dosegli še četrto zmago proti ’ in so poleg Ukrajine, s k o. Tokrat so Slovenci v nabito pol-Tivoliju s 5:3 ugnali Britance in se jim L.0 oddolžili za poraza v kvalifikacijah za ^Pijske igre. - Slovenya je na Jesenicah v, '~t izgubila in sicer z Ukrajino s 3:4. V krogu so slovenski hokejisti B bili ^ boljši od Estoncev ter osvojili končno ol *>° mesto, ki jih vodi v kvalifikacije za ^Pino a. ^zeltweg, Avstrija - Na uvodni preiz-Slo * državnega prvenstva v relyu so se v>ski vozniki pomerili na relyu Bosch jftWegu. Prevladovali so vozniki moštva tJf° Racing, s mednje se je vrinil le Darko ^eil ^ma8al Je Tomaž Jemc (Ford) Ihanom (VW Racing Olimpija, VW % *5,., Slovenci v Argentini Občni zbor Kreditne zadruge SLOGA V soboto, 18. aprila tl. je bil v prijaznih prostorih Slovenskega doma v San Martinu 37. redni letni občni zbor Kreditne zadruge SLOGA. Pričel ga je ob lepi udeležbi članic in članov predsednik zadruge Anton Podržaj. Po uvodnih besedah, v katerih se je zlasti zahvalil odboru Slovenskega doma v San Martinu za gostoljubje, je povabil vse navzoče, da so še v skupni molitvi spomnili 36 članov, ki so umrli od zadryega občnega zbora. To so bili: Stane Marinček, Ivan Smole, Franc Šenk, Ana Belič roj. Groznik, Danica Rakovec roj. Uranič, Rudolf Hirs-chegger, Blaž Frontini, France Hribovšek, Rajmund Kinkel, Bariča Majcen, Ana Galjot roj. Mali, Francka Zakrajšek roj. Erjavec, Marija Železnikar roj. Poglajen, Neža Marolt roj. Žužek, Pavle Kuhar, Jože Peternelj, Stane Buda, Helena Urankar roj. Žitnik, Vera Debeljak roj. Remec, Nace Glinšek, Jože Hočevar, Tone Puntar, Branko Tomšič, Cilka Grum roj.Cestnik, Saša Šturm roj. Klemenčič, Milan Vičič, Franc Demšar, Pavla Petelin roj. Čampa, Kati Peretti roj. Lipušček, Davorin Kahne, č. g. France Bergant, Janko Bradač, Anton Vesel, Ivana Albreht roj. Petkovšek, Franc Medwed, Marija Planinšek roj. Marušič. Za overovateljici zapisnika občnega zbora sta bili izvoljeni ga. Mari Keržič roj. Planinšek in ga. Andreja Cordoba roj. Papež. Za preštevalce glasov pa gg. Gabrijel Petkovšek, Slavko Rupnik in Franc Lobnik. Sledila so tehtna in pregledna poročila Upravnega odbora iz katerih je bilo razvidno kako ustanova lepo napreduje. V prete- kli poslovni dobi je v Zadrugo pristopilo 98 novih članov, tako sedaj zadruga šteje 3222 članov. Prav tako se je povečal denarni promet za več kot 40% v primerjavi s prejsiyo poslovno dobo. Občni zbor je soglasno odobril predložena poročila Upravnega in Nadzornega odbora in predlog za razdelitev dobička. Sledile so dopolnilne volitve Upravnega in Nadzornega odbora. Člani so soglasno sprejeli kandidatno listo, ki jo se predložil Upravni odbor. V tekoči poslovni dobi bo Kreditno zadrugo SLOGA vodil odbor, ki je sestavljen takole: Predsednik: Anton Podržaj; podpredsednik: Franc Hrovat; tajnik: Franc Tomazin; podtajnik: Ciril Jan; blagajnik: Marjan Oberžan; podblagajnik Marjan Petkovšek. Odbomiki-svetovalci: Avguštin Jeločnik, Milan Keržič, inž. Janez Krcynik, Marjan Kopač in Ivan Makovec. Namestnika: Mavricij Kočar in Janez Čeč. Nadzorni odbor: Božidar Fink in Janez Jenko. Upravnik: Marjan Loboda Po uradnem delu občnega zbora je spregovoril še upravnik Zadruge in Mutuala SLOGA Marjan Loboda, ki je podal konsolidirano bilanco obeh ustanov skupaj in raz\il nekaj tehtnih misli in ugotovitev v zvezi s poslovanjem SLOGE, kar so člani sprejeli z odobravanjem. Po občnem zboru so se navzoči še precej časa zadržali v prijateljskem razgovoru ob pogrnjenih mizah. Za pogostitev so poskrbele pridne članice in člani Slovenskega doma v San Martinu. BARIL0CHE Golf), tretji pa je bil Andrej Jereb (Seat). Na relyu je nastopilo 13 slovenskih posadk. Zmagovalec relija Bosch je sicer postal Avstrijec Willi Stengg (Ford) pred rojakom Markusom Mitterbauerjem (Toyota) in Nemcem Mathiasom Moosleitnerjem (Ford). LJUBLJANA - Jure Zdovc, 31-letni (bivši) košarkar, se vrača pod kroge. Podpisal je dveletno pogodbo s klubom Union Olimpija, ki pa si je izgovoril klavzulo, da v primeru obnovitve poškodbe Zdovčevega hrbta nima nikakršnih finančnih obveznosti do igralca. Zdovca so lani težave na hrbtu prisilile, da se je odpovedal aktivnemu igranju in se posvetil vodenju moštva Comet iz rojstnih Slovenskih Konjic. ST. PETERSBURG, Rusija - Francoska članska gimnastična ekipa je potrdila uspeh svojim mlajših moštvenih kolegov in v ekipni tekmi osvojila naslov evropskih prvakov. Slovenski tekmovalci so zasedli 19. mesto. Odlično je na drogu nastopil Aljaž Pegan, ki je dobil drugo oceno, podoben uspeh pa je na bradlji uspel tudi Mitji Petkovšku. Bil je namreč prav tako drugi. MAKARSKA - Slovenska dvojica Tina Križan/Katarina Srebotnik je zmagovalka teniškega turnirja v Makarski. V finalu sta Slovenki s 7:6 (7:3), 3:6 in 6:1 premagala rusko-avstrysko dvojico Jevgenya Kuliko-vs kaj a/Karin Kschwendt. Obisk misijonarja Roka Gajška Kot že preje v Buenos Aires je prišel k nam misijonar Gajšek z namenom, da sodeluje pri pripravah na letošnjo veliko noč v naši skupnosti. Bil je med nami od 2. do 6. aprila ter je gostoval pri sobratu, našemu dušnemu pastirju Branku Jan. V petek, 3. aprila je na tukajšnjem odseku Slovenskega srednješolskega tečaja imel razgovor s študenti. Misijonar je z verskega stališča obdelal sedanjo stvarnost v globoki sintezi med veroučno tvarino na tečaju in svojim delovanjem na Madaskar-ju, kjer je tesno povezan z misijonarjem Petrom Opeko. Odmerjeni čas je kar prehitro minil ob tako pestri predstavitvi misijonskega dela med tamkajšnjimi smetiščarji ter ob tako lepih uspehih med njimi. Od tam se je misijonar podal v zavod Marije Pomočnice salezijanskih sester, kjer je bil na voljo rojakom za spovedovanje; nato pa vodil duhovno obnovo pred veliko nočjo z mašo. Kljub delavniku v tem turističnem krcyu se je te pobožnosti udeležilo zelo lepo število rojakov. V soboto, 4. aprila je pa misijonar Gajšek imel srečanje z vsemi rojaki v dvoranici Stana Slovenskega planinskega društva, kjer je predstavil v glavnih obrisih vso problematiko misijonskega delovanja na Madagaskarju in predvsem kar zadeva slovenske misijonarje. Misijonarja je pozdravil in predstavil predsednik društva arh. Andrej Duh. Misijonar Gajšek je v svojem uvodu orisal sedanje stanje na Madagaskarju z ozirom na sestav družbe, verstvo, gospodarstvo, vzgojo, kulturo, politiko, zemljepisno in zgodovinsko obeležje otoka, kjer deliye že osemindvajset let. Še posebej se je pomudil pri delu in uspehih Petra Opeke med tamkšnjimi najboij zavrženimi prebivalci - „smetiščarji”. Sedaj se nahaja na Madagaskarju sedem slovenskih duhovnikov (štirje lazaristi in trije iz ljubljanske škofije), štiri redovnice (usmiljenke) in trije laični misijonarji, ki seveda še nadalje upajo na veliko pomoč slovenskega misijonskega zaledja. Po drugi strani pa je omeryal zelo obetajoče stanje, kar zadeva formacijo bodoče domače duhovščine, ki se vzgaja v štirih semeniščih s približno 600 kandidati. Misijonar se je dotaknil še veliko drugih zanimivih vprašani v razgovoru z občinstvom. V duhu priprave na veliko noč je misijonar Gajšek vodil tudi slovensko mašo v nedeljo, 5. aprila v prej imenovanem zavodu. Po maši se pa rojaki kar niso mogli raziti in bi še dolgo kramljali z misijonarjem, ki seje naslednji dan že vrnil v Buenos Aires. SZ Osebne novice Rojstvo: 27. aprila je bila rojena v družini Tonija Javorška in Miryam roj. Mehle hčerka Natalija Marija. Čestitamo! Krst: 25. aprila je bil krščen v župni cerkvi sv. Nadangela Mihaela Nikolaj Gabrijel Zurc, sin Tadeja in Pavle roj. Ca-mardella. Botra sta bila Veronica Camarde-lla in Matjaž Čeč. »Čestitamo! Smrti: Umrli so v San Justu Marija Skubin Pinto (93), v Slovenski vasi prelat Fran niji? No, tam je štandard na splošno liko bolj zadovoljiv. A koliko časa bo tak, ko je potrebno izpeljati še velik gospodarske preobrazbe? Kako bo s slovenske proizvodnje? V prej omenjenem članku Gospo1 kega vestnika lahko beremo: „V Sloveniji napoved letošnje gospodarske rasti P°$., na z mednafodno kojunkturo, vend'd odvisna tudi od številnih domačih okoliš , iri podmen. Če bo na proizvodni st gospodarsko rast na tržnih storitvah SP^ mljala tudi rast v industriji, če bo porabniški strani doživel ponoven sedaj umirjeni naložbeni cikel, če se zasebna poraba gibala v okviru ke rasti, če bo uspelo obdržati javno bo v okviru gospodarske rasti in če se visoka izvozna dinamika nadaljevala, tem lahko pričakujemo višjo rast kot lani.” Preveč „če”, da bi lahko mimo spal. Da, tudi dvom je ziran. Tone »ATA Mati oglasi | ORIENTE S.R.L. - Prevozi - poroke - rešilni avtomobili - mrliške vežice - pogrebi - Monsenor R. Bufano 2651 (ex Camino de Cintura) 1754 San Justo - Tel.: 651-2500 / 651-2335 TURIZEM el. 441-1264 / 1265 Letalske karte, rezerva hotelov, rajem avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO N° 3545-82 H. Yrigoyen 2742 - San Justo PSIHOLOGINJA Lic. Marjana Volovšek, klinična psihologinja, za mladino in odrasle, družine in pare. Av. Luis Maria Campos 1544 - 3. nadstr. „12“ - Tel.: 784-2290 ADVOKATI dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 382-1148 dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. ,,E“ - Capital -Tel.: tel. in faks: 374-7991 in 4764)320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2“ B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel: 613-1300 VIDEO Marjan Vivod - video posnetki, filmanje z eno ali več kamerami. Predhodni proračun in zagotovljen termin izdelave. Padre Castaner 366 - (1708) Moron Tel.: 627-4242 - E-mail: vivodtine@ovemet.com.ar FOTOGRAF Marko Vombergar - Telefon: 659-2060. Atelje: Garibaldi 2308 - (1754) Villa Luzuriaga. GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77 -(1704) Ramos Mejia - Bs. As. - Tel./Fax: 656-3653 Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (g. Nande Češarek). SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS - Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias -Uradpje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga Marija Gorše). SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do 11.30 ure (gdč. Julka Moder). SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel.: 755-1266 - Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan). Cena največ štirih vrstic $ 4- za enkratno objavo, za vsak mesec —4 številke— $ 12.- Obvestila Pred dnevi je družina Rezelj dobila iz Moskve lepo kartico, ki jo objavljamo zgoraj. Na njej nam stari znanec Stane Klemenc iz Ljubljane pošilja pozdrave. A zadaj na kartici je natiskan napis : Stane Klemenc, prvi Slovenec na severni tečaj, april 1998. Stane Klemenc je že pred leti prišel v Argentino na svoje andinistične podvige. Med nami si je dobil dobre prijatelj in je odslej v rednih stikih, predvsem z družino Rezelj. Hoteli smo zvedeti več, zato smo ga poklicali v torek, 28. aprila na dom v Ljubljani, da izvemo, ali se mu je posrečilo. Pravi čas smo ga poklicali, kajti ravno je prišel domov iz Rusije. Na hitro je ustregel naši prošnji in nam povedal v glavnih potezah, kaj je dosegel. Takole pravi: Na velikonočno nedeljo je odletel v Moskvo, nato pa naprej v Katingo v Sibiriji. Tam se je dobil s tremi Francozi, dvema Norvežanoma in enim Rusom, nato so se vsi s helikopterjem odpeljali na artktično postajo, ki je postavljena že na ledu. Tam so dobili šotore, smuči in sani ter se peš odpravili proti nad 100 km oddaljenemu severnemu tečaj ob mrazu 28° C pod ničlo. Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario: Asoclacion Civil Eslovenia Unida Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-1) 636-0841 Telefax: (54-1) 636-2421 e-mail: esloveniau@impsatl.com.ar e-mail: debeljak@pinos.com Glavni urednik: Tine Debeljak ml. Uredniški odbor. Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj Prvi Slovenec na severnem tečaju