Celje - skladišče D-Per Leto VII., februar 1984 4» « • ■ I • St. 66 582/1984 1119842566,66 COBISS o Volitve ob preteku prvega dvoletnega mandata V četrtek, 16. februarja 1984, je bila občinska kandidacijska konferenca, katera je obravnavala možne kandidate za odgovorne delegatske dolžnosti v naslednjem dvoletnem mandatu. Z ustavnimi amandmaji v letu 1981 je določeno, da traja mandat na odgovornih delegatskih dolžnostih dve leti in to za predsednika in podpredsednika skupščine, predsednike in podpredsednike zborov občinske skupščine, prav tako tudi predsedniku in podpredsedniku skupščin samoupravnih interesnih skupnosti ter predsednikom zborov uporabnikov in zborov izvajalcev v posameznih interesnih skupnosti. Izvolitev najodgovornejših delegatskih dolžnosti v skupščini občine in SIS je pomembno dejanje, ki je vezano na evidentiranje kandidatov, razgovor s kandidati in kandidacijske konference. Pri tem moramo upoštevati načela kadrovske politike v občini Šentjur ter zagotoviti javnost in odprtost in možnost neposrednega vpliva delovnih ljudi in občanov na kadrovanje posameznikov. Pri evidentiranju smo izbirali med delegati, ki so bili izvoljeni na volitvah leta 1982, zato nismo mogli upoštevati drugih predlogov, ker bi morali opravljati dopolnilne volitve. Pri tem moramo upoštevati načela in kriterije za posameznega kandidata na odgovorni delegatski dolžnosti: — da ima odgovoren odnos do dela, sodelavcev in sposobnosti organiziranja dela skupščine, odnosno njenih organov; — da je sposoben demokratično usmerjati in sodelovati pri izmenjavi mnenj in stališč delegatov v posameznih skupščinah; — da ima ustvarjalen odnos do pobud delegatov in je v tem okviru tudi pripravljen voditi demokratično soočanje mnenj in stališč; — pri vsakem kandidatu se ocenjuje njegovo delo, idejnopolitične, moralne in strokovne kvalitete ter njegova družbena in delovna angažiranost. Določilo o dvoletnem mandatu z možnostjo enkratne ponovne izvolitve dopušča možnost, da do- sedanji funkcionarji ponovno kandidirajo za opravljanje ene izmed delegatskih dolžnosti. Zato smo morali predlog za ponovno kandidiranje tako široko obravnavati. SZDL kot fronta organiziranih socialističnih sil, mora preko delegatov prenašati demokratično sprejete dogovore v posameznih sredinah v ustrezne skupščinske organe. Zjjto moramo razvijati trajne in načrtne aktivnosti, spremljati in usmerjati delovanje delegatov, prenašati spodbude, usmerjati in usklajevati prizadevanja vseh delegatov v delegatskem delovanju v skupščini občine in samoupravnih interesnih skupnosti. Vezi med delegacijami in ostalimi dejavniki so pogosto pretrgane — nekako smo to rešili pri svetih KS, ker so vodje delegacij vključeni v svete KS. Zato bomo morali preko svetov KS in drugih organov, preko delavskega sveta in individualnih poslovodnih organov najti tesnejšo povezavo z delegati. Le-te ne moremo kritizirati, ker ne bodo pripravljeni več delovati, temveč jih moramo pridobiti za delegatsko delovanje. Marsikateri delegat je sprejel obvezo, da bo deloval, a je nanjo pozabil, Zato nas čaka na tem področju veliko dela. Na temeljnih kandidacijskih konferencah po KS in TOZD je bilo veliko povedanega o delu delegatov, o pripravi in vsebini gradiva posameznih skupščin ter tudi o načinu dela. Vse te pripombe moramo pri našem nadaljnjem delu upoštevati. V javnih razpravah je bilo nekaj pripomb na odgovorne delegatske dolžnosti, katere smo nate uskladili. Volitve na te odgovorne dolžnosti bodo v skupščini občine konec marca, v samoupravnih interesnih skupnostih pa, ko bodo posamezne skupščine v prvem četrtletju 1984. Istočasno pa bomo morali začeti razmišljati za kadre v naslednjih delegatskih volitvah, ki bodo spomladi 1986. OK SZDL Program praznovanja KS Šentjur-Center OD 12. — 15. MARCA: Društva izvajajo aktivnosti v skladu z njihovo dejavnostjo (program bo objavljen pravočasno). 16. MAREC — OB 17. URI V avli osnovne šole Franja Malgaja v Šentjurju bo odprta stalna razstava na temo NAPREDNA GIBANJA V Šentjurju pred vojno in v nob v Šentjurju. Razstavo pripravi Muzej revolucije iz Celja v sodelovanju z OS Šentjur. 16. MAREC — OB 18. URI Osrednja proslava v počastitev krajevnega praznika s podelitvijo priznanj Krajevne skupnosti. 17. MAREC — OB 10. URI Otvoritev vrtca na Pešnici z ogledom razstave in programom, ki ga bodo pripravili otroci Vzgojno varstvene organizacije Šentjur. 17. MAREC — OB 16. URI Položitev venca na grob Dušana Laha in Cvetke Jeri-nove na Resevni. Program prireditve na Resevni organizira Veterinarska postaja Šentjur, ki ima omenjeni spomenik tudi v varstvu. ar-!3D TN» bfNaaaso Od ‘fcu in — Delegacija OK ZSMS je v mesecu februarju obiskala mlade onkraj meje, kjer je prosvetno društvo »►Danica-« iz Semprimoža praznovalo svoj jubilej. Namen obiska naše delegacije je bil poglabljanje sodelovanja z mladino Koroških Slovencev. — V četrtek 16. februarja, je osnovna organizacija ZKS vzgojnovarstvenega zavoda iz Šentjurja organizirala okroglo mizo na temo »»dileme sodobnega sveta in mladine«. Prisostvovali so vsi člani OO ZKS. in OO ZSMS ter predstavniki OK ZSMS. — V soboto, 18. februarja, je bil na Ponikvi kviz -mladi iri kmetijstvo«. Tekmovanja so se udeležile ekipe aktivov mladih zadružnikov iz Dramelj, Ponikve, Planine, Šentjurja in Kmetijske šole. Zmagala je ekipa iz Šentjurja. Vsaka ekipa je sprejela simbolične nagrade, ki jih je prispeval Kmetijski kombinat Šentjur in OK ZSMS. Zanimivo je to, da je tekmovanje potekalo v nabito polni dvorani mladih poslušalcev, med katerimi je bilo nekaj starejših občanov. Za pester kulturni program so poskrbeli učenci osnovne šole in pevski oktet iz Ponikve. — V torek, 21. februarja, je na povabilo občinskega sveta ZSS obiskala našo občino tov. Francka Herga — podpredsednica republiškega sveta ZSS. Obiskala je DO Elegant in farmo v Gorici pri Slivnici ter se je pogovarjala z vodilnimi delavci obeh delovnih organizacij. Istega dne popoldan je predavala širšemu aktivu sindikalnih delavcev naše občine in zvečer vodila razgovore s člani predsedstva občinskega sveta ZSS. — 2e znana pobuda osnovne organizacije ZSMS iz Gro-belnega glede združitve celotnega kraja v eno krajevno skupnost, je dobila širok odmev v javnosti in spodbudila živahno aktivnost med občinama Šmarje pri Jelšah in Šentjur. — TVD Partizan Ponikva že vrsto let uspešno organizira množične trimske akcije, med katerimi je TRIM veleslalom. Letošnji veleslalom je bil postavljen na progi v Ar-motu, kjer 'čez zimo obratuje vlečnica in potekajo smučarski začetni in nadaljevalni ’tečaji. Udeležba na letošnjem veleslalomu je bila rekordna. Sodelovalo je 65 tekmovalcev razvrščenih v osem kategorij, od cicibanov do starejših članov. Ce bodo snežne razmere ugodne bodo organizirali še èn trim veleslalom in kot zaključek smučarski ples, kjer bodo podelili nagrade in priznanja najboljšim smučarjem. — V sredo, 29. februarja 1984, se bo na svoji seji sestal Občinski odbor ZZB NOV Šentjur. Na seji bodo obravnavali trenutna in aktualna ekonomska ter politična vprašanja, obravnavali socialni in zdravstveni položaj borcev, se dogovorili o organizaciji in sklicu letnih programskh konferenc ZB po KS ter obravnavali in' sprejeli programske usmeritve za delo borčevske organizacije v občini. Šentjurski portret PESEM JE MED NJIMI V pričakovanju 8. marca — — mednarodnega praznika žena, smo dolžni, da šentjurski portret posvetimo ženi,, materi, delavki in podobno. Današnji portret je izjema v tem, da ga posvečamo ženskemu delu družine Kladnik iz Hruševca, mami Karolini in njenim trem hčeram: Bredi, Milki in Dragici. postala ena od prvih pevk tega zbora. Karolina Kladnik je skromna, pridna, dobra žena in mati. Svojo ljubezen do petja je znala prenesti tudi na svoje otroke. Njena družina je njena najlepša pesem. Šentjurčanom je znana aktivnost sester Kladnik. Prisotni so, in izpolnijo del kulturnega življenja v našem kraju. S svojimi nastopi obogatijo programe v Karolina Kladnik se je rodila v Jakobu, izhaja iz družine, v kateri je bilo petje doma. Spominja sc, da se je vedno ob večerih v tej družini prepevalo: Ko so ji starši umrli je imela osem let. Odšla je živet k stricu, ki je imel rad petje in bil član pevskega zbora. Karolini se je že od otroških let vsadilo petje v njeno vsakdanjost. Ko se je poročila, je nadaljevala s petjem, namreč njen mož spretno razteguje meh harmonike tako, da ni naključje to družinsko nagnjenje k lepi slovenski pesmi. Njena velika želja je bila, da bi prepevala v kakšnem zboru in, ko se je v Šentjurju ustanovil ženski pevski zbor, je Karolina knjižnici, kulturnem domu, vedno so med mladimi v Hruševcu in Šentjurju. Breda, Milka in Dragica zvesto nadaljujejo pevsko tradicijo svoje matere. Breda je zaposlena v šentjurski blagovnici, Milka je študent, najmlajša Dragica pa je učenka 8. razreda osnovne šole ter si želi svojo pot nadaljevati na glasbeni akademiji. Tudi te tri so člani ženskega pevskega zbora. So vredni in aktivni, vedno pripravljeni pomagati pri delu v zboru. Na kratko smo predstavili kanček njihovega življenja. Želimo, da njihova pesem živi naprej in nam daje upanje ohranjanja lepih narodnih pesmi. Goce Kalajdžiski — PUST VESELIH UST — PUST VESELIH UST — Norčavi pust je pred nami! Obeta se nam šegav in vesel dan, katerega pripravlja IO DPM ŠENTJUR — center. Zato vas vabimo, vse mlade, po letih in po srcu, da se našemite in se nam pridružite. Na PUSTNI TOREK, dne 6. MARCA ob 16. URI bomo izpred OSNOVNE SOLE V ŠENTJURJU krenili proti ' TITOVEM TRGU, kjer bo veliko pustno rajanje! Zabavali se bomo ob kratkem programu in glasbi. Maske, pridite in se zabavajte, tudi majhno presenečenje vas čaka! — PUST VESELIH UST — PUST VESELIH UST — Po poteh XIV. divizije Mladi so letos ob 40-letnici prihoda XIV. divizije na Štajersko organizirali republiški pohod po poteh XIV. divizije. V drugi etapi pohoda je sodelovalo 230 udeležencev, od tega 174 mladincev iz Šentjurja, Celja in Slovenskih Konjic. V treh dneh pohoda od 8. do 10. februarja, so prehodili pot od Gračnice preko Svetine, Opoke, Dramelj, Špitaliča, Slovenskih Konjic, Frankolovega do Dobrne. Na pohodu so sodelovali poleg mladincev še borci, planinci iz Celja in pionirji vseh treh občin. Na pohodu se je odvijalo tudi usposabljanje mladih v vojaških veščinah. Tako so mladi streljali med drugimi tudi s tromblonsko mino, spoznali pa so se še z nekaterimi drugimi pehotnimi orožji oborožitve naših oboroženih sil. Potekalo je tudi teoretično spoznavanje stališč marksistov do razorožitve. Celotno usposabljanje je imelo vrhunec v Slov. Konjicah, ko je bilo organizirano tekmovanje v kvizu in spretnostnih igrah z naslovom »-mladost v pesmi, besedi in spretnosti«. Po kulturnem programu, ki so ga pri- pravili pohodniki in konjiški mladinci, je bil organiziran tudi ples. Na ta način so mladi združili prijetno s koristnim. Na koncu pa so se vsi pohodniki dogovorili, da se dobe zopet prihodnje leto. stranstvih afriških gozdov posekalo po eno deblo mahagonija na 1 ha. Seveda pa je to deblo imelo izredno višino in debelino. Ker pa tudi afriški gozdovi niso ne-izčrpljivi, se človek ponovno vrača v še eksploatirane gozdove In v njih podira drevesne vrste, ki pred leti še niso bile zanimive za lesno predelavo, prav tako pa se tanjšajo premeri. Vse to sili lesno predelovalno industrijo, da svoje stroje in način predelave prilagaja novim pogojem. Tako nastajajo stroji in kompletne tehnologije, ki komercialno uspešno predelujejo tanjšo hlodovino in nove drevesne vrste, lesni odpadki pa se predelujejo v tovarnah ivernih plošč, briketirnicah itd. Tudi delavci v Lesni industriji Bohor Šentjur, kjer je izdelava kvalitetnega furnirja že devetletna tradicija, se prilagajajo tem novim pogojem. Tako je v lan- skem letu bil postavljen nov fur-nirski nož — luščilka, ki z ekscentričnim načinom rezanja omogoča rezanje tanjših hlodov domačih drevesnih vrst. Na ta način pridobljeni furnir je večje girine, kar je izredno pomembno za nadaljnjo predelavo v pohištveni industriji. Tanjša hlodovina eksot pa je narekovala, da se v lanskem letu nabavi, v letošnjem pa montira nov stroj, ki omogoča razrez te tanjše hlodovine na 3 dele in ne kot je do sedaj bilo mogoče le na 4 ali 2 dela. Iz tako razrezanih hlodov se nato pridobi furnir, ki ima vse kvalitete klasično (na cartie) razrezanega furnirja. Prav tako je s tem strojem možno dodatno obdelovati hlodovino — blanjati. S tem se poveča varnost vpenjanja hlodovine v furnirski nož, zmanjša pa se odpadek. Dušan Hus OBVESTILO BORCEM NOV Vse krajevne organizacije ZZB NOV na območju občine Šentjur pri Celju izpolnjujejo evidenco svojega članstva z namenom, da natančno ugotovijo število borcev, ki imajo priznano posebno dobo, ki se šteje v pokojninski staž, bodisi v dvojnem ali enojnem trajanju. Predsedniki KO ZZB NOV pozivajo vse tiste borce, ki še niso zajeti v omenjeno evidenco, da to storijo najkasneje do 15. marca 1984 pri svojih organizacijah oziroma predsednikih KO ZZB NOV. Popolna evidenca je namreč potrebna zaradi tekočega urejanja zdravstvenega in socialnega varstva borcev NOV. Racionalnejša predelava lesa Občni zbor Dobje Vedno večja poraba lesa v vsakdanjem življenju terja vedno večje posege v gozd. To pa pomeni krajšanje obhodnje, to je časa, ko drevo zraste do višine in debeline, ki je najugodnejša za predelavo, oziroma da drevo dozori. Posledica skrajšane obhodnje, pa je, da prihaja iz naših, prav tako pa iz afriških gozdov vedno tanjši les. Še do nedavnega se je na ogromnih pro- Minulo soboto, Ul. 2. 1984 je bila v Dobju letna konferenca GD Dobje. Konference so se udeležili poleg domačih gasilcev še gostje: predstavnik OGZ, predstavniki GD Šentjur, Dramelj, Lokarij, Slivnice, Planine, Prožinske vasi, IGD Bohor, tajnik KS Dobje in predsednik KO SZDL, tov. Gajšek Cvetko. Občni zbor je potekal v okvirju praznovanja kulturnega praznika 8. februarja. Pionirji »-Mladi gasilec« Dobje so pripravili lep kulturni progräm v spomin F. Prešerna. Poročila so bila vsklajena, dobro pripravljena. Zanj so bili odgovorni predsednik društva Franc Salobir, poveljnik Edi Kovačič ter predsednik »Mladi gasilec« Bezgovšek Branko. V letu predkongresnih priprav je bilo v društvu povdarek na požarno varnostni preventivi. Da bi bila požarna varnost večja, je društvo poskrbelo za informiranost občanov. Požarna varnost je postala stalna naloga vseh občanov, a ne samo gasilcev. Delo gasilcev je bilo pestro skozi vse leto. Občanom so v hudem sušnem obdobju pomagali s prečrpavanjem vode, udeleževali so se tekmovanj, skrbeli za izobraževanje kadrov. S svojim delom so se vključili v mesec požarne vanrnosti, skrbeli za delo članov »Mladi gasilec«. Na področju izobraževanja so pridobili enega častnika (Franc Tovornik), iskrene čestitke! Gasilci pomagajo pri prireditvi Pokaži kaj znaš, pri krajevnem prazniku, sodelujejo v folklorni skupini, v gledališki dejavnosti — pri igri, skratka udejstvujejo se povsod, tudi v družbenopolitičnih organizacijah. Sprejeli so tudi plan za leto 1984. Društvo je še mlado, a vendar si je s prostovoljnim delom in pomoči občanov ter širše družbene skupnosti opremilo tako, da je sposobno nuditi pomoč na klic sirene. Kot rdeča nit se vleče v vseh zapisnikih, da društvo rabi garažo za gasilsko vozilo. Vozilo je parkirano na prostem, dela se velika škoda. Te naloge društvo ne more samo realizirati, tu bo potrebna pomoč OGZ in SIS za požarno varnost. Vsa leta svoje revolucionarne borbe nas je tovariš Tito opozarjal na nujnost sodelovanja z drugimi. Ena izmed teh oblik je pobratenje. Društvo navezuje stike z GD Miklavž in Kramo-rovci v Prekmurju, prav tako pa sodelovanje s sosednjimi društvi. Poročilo je bilo zaključeno z mislijo, da bi pustošenje »rdečega petelina« okrotili s požarno preventivo in z nastopom izurjenih gasilcev. Jožica Salobir Uspešni inovatorji Inventivna dejavnost dobiva tudi v naši občini vse širši družbeni pomen. Da bi to aktivnost še bolj spodbudili, občinski svet ZSS Šentjur in občinska raziskovalna skupnost že nekaj let razpisujeta nagrado »Inovator leta« in »Mladi za napredek Šentjurja«. Čeprav gre za simbolično nagrado, očitno le-ta dobiva vse ve- V letu 1983 so inovatorji DO OLPOS, TOZD OPREMA prijavili koristen inovacijski predlog, ki se nanaša na namesko krože-no žago za razrez Al cevi na fiksne dolžine. Krožna žaga je namenska za razrez aluminijskih profilov za stojine lestev. Z žago lahko dosežemo zelo veliko točnost dolžin in pravokotnost rezov. To dosežemo s tem, ker režemo z dvema rezilnima glavama naenkrat. Rezilne glave so nameščene na tirnicah in se dajo hitro prestavljati na več različnih dolžin. S to žago lahko dosežemo 240 rezov na uro, kar je dvakrat toliko kot na drugih žagah. Na žagi imamo liste z widia zobmi, kar nam omogoča popolnoma čist rez. Z enim brušenjem lahko dosežemo 30-krat več komadov, razen tega je zaradi primerne hitrosti re- Komisija za inventivno dejavnost pri TOZD Žaga in furnirnica prijavlja na razpis INOVATOR 83 tovariša Franca GOLEŠA. strojnega tehnika, zaposlenega kot referenta za investicije. Že vrsto čjo težo, kar potrjuje število prijavljenih kandidatov za nagrado »Inovator 1983«. V današnji številki vam predstavljamo dobitnike priznanj in nagrad »Inovator 1983« in »Mladi za napredek Šentjurja 83«. Uredništvo Utripa se čestitkam pridružuje. zanj a ni treba mazati, kar nam omogoča bolj čiste izdelke in se nam drobci ne lepijo na stroj. Prihranek pri tej inovaciji pri času znaša za leto 1983 - 82.540,00 din, vendar pri tem ni upoštevan prihranek pri doma izdelanem stroju. Kakor je razvidno, prihranek v letu 1983 z uporabo novega stroja zaradi najhnih količin, ni velik, Ta prihranek pa bo naraščal s predvidenim večanjem letnih količin v naslednjih letih. Bistvena prednost novega načina je v tehnološkem napredku, ki se kaže s funkcionalno uporabo elektronike — pneumatike. Prav razvoj takšnih pneumatskih naprav, ki so se pričele uporabljati v naši tehnologiji, pa odpira nove možnosti za modernizacijo naše proizvodnje in povečanje produktivnosti dela. let se pojavlja kot problem v lesni industriji, kako uspešno ločiti frakcije žagovine in sekancev tako, da bi bili nato sekanci za prodajo kot osnovna surovina za proizvodnjo ivernih plošč. Z originalno kdnstrukaijo, ki je bila nato izdelana v naši službi vzdrževanja, smo dosegli, da se ža-govina prej odvede v silos, medtem ko sekance očiščene žagovine, odvedemo na deponijo. Prodaja takšnih sekancev je izredno aktualna, saj ni problem prodaje teh tako v Ilirsko Bistrico kot v Nazarje in Otiški vrh. Sam izračun ekonomskega učinka inovacije bo posredovan naknadno. Je pa vsekakor velik, saj smo do takrat vse skupaj transportirali v silos za kurjavo. Naprava izredno uspešno deluje že eno leto. Tov. Kovačič Edi je v DO TAJFUN zaposlen v pripravi dela kot tehnolog. On je v letu 1983 organiziral in vodil posebno lan-sersko skupino, tako da so material in obdelovanci pritekali medfazno po določenem planu in smo tako zmanjšali zastoje zaradi notranjega ransporta na minimum. Podatki kažejo, da se je zaradi urejenega notranjega transporta povečala produkivnost za 12 %. V DO so tudi v prejšnjih letih posvečali precejšnjo pozornost notranjemu transportu, toda ker niso reševali tega pomembnega faktorja proizvodnega procesa kompleksno, niso imeli vidnejših uspehov. Tov. Kovačič Edi je po principih tehnike transporta pričel s kompleksno analizo pretoka po vseh fazah proizvodnega procesa. Iz te izdelane analize po transportnih fazah, kot je odlaganje, prekladanje, premik s transportnim sredstvom, ročni premik je dobil podatke, kako iri kakšne količine materiala se pomikajo preko posameznih operati j, po kakšnih poteh in s kakšnimi transportnimi sredstvi. Z ureditvijo transportnih poti in z ureditvivijo transportnih sredstev, predvsem s pravilno izbiro transportnega sredstva, je zagotovil vse pogoje za najekonomičnejši premik materiala. Pri izbiri transportnega sredstva je upošteval: — vrsto materiala, ki se transportira, njegove lastnosti — volumen in obliko premikalne-ga materiala — prostorske omejitve za izvršitev transporta — vpliv pri transportiranju itd. V nadaljevanju analize transporta je ugotavljal tudi najenostavnejše poti in dejansko upravičene transportne faze. Glede na energetsko krizo je želja vsakega potrošnika, da porabi čimmanj kuriva. Nudimo nam novost VEČNAMENSKI KAMIN, s katerim prihranimo kurivo zlasti pred in po glavni kurilni sezoni. VEČNAMENSKI KAMIN lahko vgradimo v vsak objekt. Uporabniki etažnih stanovanj brez centralnega ogrevanja lahko z VEČNAMENSKIM KAMINOM ogrevajo vse prostore. Investicija za instalacijo je manjša kot za klasično kurjavo. V kolikor je pa v stanovanju že vgrajtnt centralna kurjava, lahko VEČNAMENSKI KAMIN vgradimo v željeni prostor in ga Avtorji inovacije DO Alpos vežemo na obstoječo instalacijo V tem primeru lahko s kaminom ogrevamo v pred in posezoni kurjenja samo del prostorov. V glavni sezoni se pa kamin spremeni v radiator, ker ga lahko ogrevamo s kotlom in je grelni element. VEČNAMENSKI KAMIN je pripraven za gostišča, kjer poleg glavnega prostora ogreva pomož ne prostore. Na željo kupca vgradimo v VEČNAMENSKI KAMIN grelno ploščo, na kateri je možna pripra-enostavnih iedil. VEČNAMENSKI KAMIN se lahko okrasno obzida v klasično obliko kamina. VEČNAMENSKI KAMIN kurimo s trdimi kurivi. Tehnični izračun, strokovne nasvete, izdelavo kamina, kakor tudi montažo izvaja KOŠELJ ANTON, termoinstalacije Šentjur. Izdelki skupne obratovalnice INDUSTRIJSKA ELEKTRONIKA — TOVORNIK Edvin in Marija so novi na našem itržišču in se uporabljajo za potrebe elektronike. Izdelani so predvsem iz domačih materialov. Naši glavni odjemalci so: 5 TOZD Iskre, »Rade Končar«, »Rudi Cajevac«, Institut »Krilo Savič«, SUP Beograd ipd. Opis oosamezneh izdelkov: 1. TORO*IDNI TRANSFORMATORJI se uporabljajo predvsem za napajanje elektronike. Naš program je od 20 — 1000 VA. Do sedaj je bil potreben uvoz kompletnih transformatorjev. Mi pa sedaj uvažamo samo pločevi- no. Ostali materiali so narejeni iz domačih surovin. Kompletni transformatorji se izvažajo na konvertibilno tržišče. 2. TROIDNE DUSlLKE R S O za odklanjanje motenj v toku. Potrebe so predvsem v regulacijski tehniki, in v ostali elektroniki. Naš lastni razvoj toroidnih, pa-ličastih in drugih dušilk nam omogoča, da pripomoremo OZD kot nadomestilo uvoza. 3. Impulzni TRANSFORMATORJI se uporabljajo za napajanje integrirnih enot v elektroniki. Transformatorji so zaliti v lončke in so v celoti iz domačih materialov. Izdelujemo jih v večjih serijah, kar pomeni veliko pridobitev za našo industrijo. S tem pa naše delo na področju razvijanja in izdelave novih artiklov še ni končano. V programu imamo še razvoj raznih elementov za potrebe OZD, ki bodo popolnoma nadomestili uvožene. Mladi za napredek Šentjurja Namizna univerzalna stružnica — namenjena je za precizno struženje manjših kovinskih, plastičnih ali lesenih obdelovancev. Celotna postelja in vretenjak stružnice sta vijačena, kar omogoča dobro nastavitev — centriranje stružnice. Uporaba zvarnih spojev je minimalna zaradi notranjih napetosti, ki bi se nakopičile pri varjenju zaradi visokih temperatur ter povzročale ka- sneje zvijanje konstrukcije. ; Glavno vreteno, vležajeno s kotalnimi ležaji, je votlo, kar omogoča obdelavo paličastega materiala do 0 12 mm. Za vpenjanje obdelovancev je na glavno vreteno pritrjena univerzalna tročeljustna vpenjalna glava. Pogon glavnega vretena je izdelan preko dveh klinastih jermenov. S prestavljanjem jermenov po stopničastih jermenicah dosežemo 9 različnih hitrosti glavnega vretena. To število se podvoji s preklapljanjem elektromotorja na večje oziroma manjše število vrtljajev. S kombinacijo pretikanja jermenov in dvojnim' številom vrtljajev elektromotorja je zajeto zelo široko področje števila vrtljajev, ki je geometrično stopnjevano in leži v mejah od 130 do 4000 min'1. Pogonski elektromotor je nameščen na konzoli zadaj, za vre- tenjakom. Poseben ročni vijak omogoča hitro napenjanje pri pretikanju jermenov iz ene v drugo stopnjo. Posebnost stružnice so okrogla vodila. Takšna izvedba omogoča namestitev vijačnega vretena na sredi med vodili. Na vodilih drsijo sani. Pomik teh je preko ročnega kolesa in zobate letve ročen ali pa preko vijačnega vretena in odmične matice strojni. Vijačno vreteno je gnano preko Nortonovega predležja z glavnega vretena. Ker nisem imel na voljo dovolj močnih zobnikov za Nortonovo predležje, sem se moral zadovoljiti le s strojnim pomikom sani, ne pa tudi z možnostjo rezanja navojev. Ti zobniki namreč ne bi zdržali povečanih sil zaradi večjega pomika sani na vrtljaj glavne vretena, ki nastopajo pri rezanju navojev. Pri strojnem pomiku sani za normalno vzdolžno struženje so te sile zaradi manjšega koraka občutno manjše. Nortonovo predležje omogoča 8 stopenj in zajema korake od 0,02 do 0,14 mm/vrt. glavnega vretena. Na saneh je nameščen prečni suport; pomik tega je samo ročni, s pomočjo ročnega kolesa. Na njem je boben z delitvijo. Za-siik ročnega kolesa za en razdelek pristavi prečni suport za 0,025 mm, oziroma premer obdelovan-ca se zmanjša za 0,05 mm. Prečnk suport nosi še malega vzdolžnega. Ta je pritrjen tako, da je mogoče zasuk okoli njegove vertikalne osi za 360°, to pogojuje struženje koničnih obdelovancev. Na malem vzdolžnem su-portu je vpenjalo za vpetje dveh stružnih nožev hkrati. Za sanmi je na okroglih vodilih nameščen konjiček. Tega je mogoče čvrsto, hitro pritrditi na želeno mesto s pomočjo izsred-nika. Pinola konjička ima milimetrsko razdelbo, aksialno pa se da pomikati z ročnim kolesom. V pinoli je notranji Morse konus za vpetje in centriranje vrtalne glave ali podporne konice. Stikalna omarica za električno manipulacijo stružnice je oddvo-jena od stružnice in povezana z elektromotorjem preko kabla. Omarica se namesti na primerno mesto, lahko dosegljivo mesto, da je vklapljanje in izklapljanje čim lažje in hitro. Avtor inovacije je Martin Gajšek, Hotunje 2 — Ponikva, študent drugega letnika visoke tehniške šole Maribor. ELEKTRONSKI KR02EK OŠ Franja Malgaja INSTNUMENT ZA TESTIRANJE TRANZISTORJEV Naš krožek je pri svojem delu večkrat naletel na težave pri izbiri tranzistorjev, ugotavljanju polaritete, iskanju ekvivalentnih (sorodnih) tranzistorjev, njihovemu ojačevanju ipd. Zato smo sestavili naprava za testiranje tranzistorjev. Te naprave ni mogoče kupiti v naših trgovinah, cena podobne v tujini pa znaša od 150 — 200 DM. Instrument smo sestavili po načrtu iz revije SAM, vendar smo nekaj stvari rešili tudi po svoje. Cena vloženega materiala v instrument je okrog 1000 din. Instrument je možno uporabljati za: — testiranje delovanja tranzistorja — testiranje polaritete tranzistorja (NPN oz. PNP tip) — ugotavljanje nožič tranzistorja (E, B, C) merjenje ojačevanja tranzistorja ugotavljanje ekvivalentnih tranzistorjev merjenje Iceo (zaščitni tok ko-lektorja tranzistorja, če je tok baze enak nič) testiranje vseh vrst diod Zdenko Verdinek — aktivni član krožka ISKRENE ČESTITKE OB DNEVU ŽENA SO, DPO in uredništvo OB KRAJEVNEM PRAZNIKU SPOMINI NA BOJE OB KRAJEVNEM PRAZNIKU ŠENTJUR -CENTER SO ŽIVA VEZ PRETEKLOSTI IN PRIHODNOSTI Krajevna skupnost Šentjur-center praznuje letošnji krajevni praznik z uspehi na številnih področjih. Številne aktivnosti, ki se bodo odvijale v počastitev krajevnega praznika, bodo le del aktivnosti, ki potekajo skozi celo leto v mnogih društvih in organizacijah, šoli, vrtcu itd. S praznovanjem pa nas vežejo tudi spomini iz časov NOB, ko so na področjih Resevne padli številni borci v neenakem boju z Nemci. Tiste zadnje dneve v pričakovanju pomladi leta 1945 na pragu svobode je bila Resevna polna partizanov. V zavetju gozdov in pričakovanju pomladi ob misli, da bo kmalu svoboda, so se na tem področju nahajali: kurirji, borci specialnega voda, II. bataljona Kozjanskega odreda, narodna zaščita ter okrajni in okrožni politični aktiv. Navsezgodaj zjutraj 18. marca pa je okoli 7.000 Nemcev obkolilo Resevno. Iznenada so dolge kolone začele stiskati obroč. Prihajali so iz vseh smeri. Iz Šentjurja, Štor, Celja, Laškega in Slivnice. V obroču je izkrvavela večina borcev. Več kot sto življenj na pragu svobode. To so bili junaki, katerih kri je bila prelita, da mi danes lahko ustvarjamo boljši jutri. Dogodki na Resevni nas spominjajo še na druga bojišča širom domovine, ki so prav tako živa vez NOB. Dogodki na Resevni so samo drobec naše dostojne preteklosti, ki govori o veliki svobodoljubnosti našega ljudstva. Le kako bi mogli vedeti, da bodo prav zadnji boji pred končno zmago na pobočjih Resevne pretrgali nit življenja toliko sinovom, hčeram, očetom v naši domovini. Spomini na težke boje nas tudi danes zavezujejo, da po najboljših močeh nadaljujemo pot. Ta pot pa je seveda drugačna, kjer ni več pušk in bajonetov. Je pa trdo delo, boj za ustvarjalnost, za boljše odnose, skrb za ustvarjanje na delovnem mestu. Vse to je prav tako boj, na katerega nas vežejo spomini na legendarne dneve naše revolucije. Pa vendar nas je naša vsakodnevna • skrb za nečim novim bolj in bolj oddaljevala od vsakodnevne brige, da bi se kar najbolj iskreno oddolžili spominu vseh padlih borcev na Resevni. Že pred leti smo si zadali nalogo pristopiti k celoviti ureditvi SPOMINSKEGA PARKA NA RESEVNI. Ta naj bi po prvotnem projektu zajemal ureditev soominskega parka pred spomenikom na Resevni in ureditev ceste na Resevno ter zaščito celotnega območja. Naslednja ureditev pa naj bi obsegala obnovitev doma na Resevni. Seveda smo pri načrtovanju naleteli na številne ovire. Ovire so nastale v prvi vrsti pri zbiranju sredtsev. Časi so se precej spremenili in tako vedno znova in znova zmanjkuje sredstev za ureditev ceste na Resevno. Če hočemo, da bo spominski park dejansko postal tisto, kar mu gre, potem bo potrebno v prvi vrsti v celoti urediti cesto na Resevno. S pomočjo KS Šentjur-center, KS Sentjur-okolica in MDB jo sicer vsako leto obnavljamo in vedno znova in znova ugotavljamo, da s takim načinom dela bolj malo prispevamo k celoviti rešitvi tega vprašanja. Predvideno je bilo, da naj bi že v preteklem letu sofinansirali ureditev asfaltiranja enega kilometra ceste na Resevno. Žal je ostalo zgolj pri načrtu. Uspeli smo samo nabaviti in položiti del kanalizacije, da se ob neurju cesta ne bi še bolj poškodovala. V jesenskem in zimskem času pa cesta skorajda ni prevozna. V planih in predvidevanjih obeh krajevnih skupnostih naj bi v. letu 1984 ponovno reševali to vprašanje. Glede na to, da pa se izteka tudi referendumski program in je treba razrešiti še marsikatera druga vprašanja, je bolj malo možnosti, da bi se dela v letu 1984 v večjem obsegu pričela izvajati. Zato bo potrebno k ureditvi parka pritegniti še koga. Prepričan sem, da ni to samo razmišljanje o dokončni usodi nekega objekta. Ureditev spominskega parka ni vprašanje samo nekoga ali posameznih sredin, to je vprašanje zavesti vseh nas, tako Sentjurčanov, Celjanov in drugih, katerih sinovi so izkrvaveli v hostah Resevne, Križevih poteh, Langarje-vih globelih in vse tja do Šentruperta. Krajevna skupnost Šentjur-center se zaveda, da je prav Resevna s svojimi lepotami kot turistična in izletniška točka zelo privlačna. Možen pa je tudi dostop iz številnih smeri. Vse to bo v prihodnje treba predočiti, če hočemo, da bodo vsa razmišljanja o dokončnem obeležju našla pravo mesto. Tudi praznovanju krajevnih praznikov v preteklih letih nismo več dali takega pomena, kot bi ga morali. To nas prav v letu 1984 obvezuje, da ponovno izkažemo svojo pripadnost počastitvi jubileja, ki mu je posvečen krajevni praznik. Letošnje leto slavimo praznik z dosežki, saj bo čez nekaj dni predan svojemu namenu novozgrajeni vrtec na Pešnici. Sredstva zanj so prispevali delavci in občani tudi iz sredstev krajevnega samoprispevka. V lanskem letu smo v veliki večini reševali problematiko urejevanja okolja. Gre za ureditev komunalnih naprav, saj so bile le-te pomanjkljive, v nekaterih soseskah pa nezgrajene. Posodobili smo nekaj cest. Prav tako pa smo uredili avtobusna postajališča, ki so v Šentjurju med naj bolj neurejenimi'. Tega smo se zavedali in aktivnost usmerili na tista področja, ki so najbolj pereča. Pri naštevanju določenih ak-tvinosti ne smemo prezreti, da so se nekateri ulični odbori na posameznih ureditvah dokaj angažirali. V kolikor bomo hoteli določene komunalne probleme reševati v letu Ì984, bo potrebno veliko večje angažiranje naših krajanov. Res je, da pri nekaterih investicijah krajane za akcije težje vključimo, vendar pa je zelo veliko komunalnih objektov, kjer bi lahko veliko dela opravili krajani sami. S tem bi se tudi investicije krepko zmanjšale. Da ob tem krajevnem prazniku ne bi našteval samo problemov komunalne ureditve, naj navedem še druge aktivnosti, ki so se odvijale v okviru krajevne skupnosti. Posebej je uspelo po- živiti delo nekaterih komisij in svetov ter odborov. V -rvi vrsti naj omenim samo zavzeto delovanje potrošniškega sveta, ki mu ni vseeno, kako naši krajani — potrošniki sprejemajo in se pre-skrbljujejo z artikli naših dveh preskrbovalnih organizacij, to je Merxa in Kmetijskega kombinata. V zadnjem obdobju je dobro sodelovanje med potrošniškim svetom in temi organizacijami oziroma njenimi odgovornimi delavci. Zelo dobro n v korist občanov deluje poravnalni svet. Občani se v zelo velikem številu obračajo za razne poravnave na našo Krajevno skupnost. To si tudi želimo, saj je delo senata za vse, ki se želijo poravnati pred poravnalnim svetom brezplačno. Vlogo poravnalnih svetov bi morali še bolj povečati, istočasno pa dopolniti nekatere rešitve, ki pri delu zavirajo obravnave. Že same formalne zadeve so dokaj komplicirane in zelo zahtevne, saj mora biti vsaka obravnava, pa naj bo še tako enostavna, vodena po točno določenem postopku. Poleg teh dveh svetov so zelo aktivne tudi komisije za SPV in komunalna komisija, ki jima dela nikdar ne zmanjka. Večjo vlogo in dokaj živahno delo v zadnjih letih opažamo v Socialistični zvezi, ki je našla svoje mesto in je dejansko nosilka in usklajevalka vseh aktivnosti v krajevni skupnosti. Takšno vlogo in pomen bomo krepili v SZDL še v bodoče. Uspelo nam je tudi poživiti delo mladinske organizacije v samem centru. Pri aktivnosti pa bo potrebna bolj izdatna pomoč tudi s strani OK ZSMS. O delu sveta in skupščine KS nam ni potrebno posebej govoriti. Vse dejavnosti z operativnim izvajanjem letnega in srednjeročnega programa se vodijo in razpravljajo v teh dveh organih. Ob krajevnem prazniku moramo vsem tem prizadevnim ljudem, ki brezplačno delajo v teh organih, izreči vse priznanje. Veliko prostih ur so namenili ti občani, da bi nam vsem bilo lepše. Šer vrsto drugih področij je, o katerih seveda na tem mestu ne bom spregovoril. Njihova prizadevanja in naloge pa niso nič manj pomembne od tistih, ki sem jih naštel. Ob krajevnem prazniku Šentjur-center vsem delovnim ljudem in občanom čestitam. Naj se želja borcev, ki so dali svoja mlada življenja na Resevni, še bolj odraža pri vsakodnevnih opravilih, tako na delovnem mestu v tovarni kakor v sredini kjer živimo. Drago Slakan KOMUNALNO CESTNA SKUPNOST OBČINE ŠENTJUR PRI CELJU ■ ■ ' RAZPISUJE v skladu s 13. členom odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Ur. 1. SRS št. 2/78) JAVNI NATEČAJ ZA ODDAJO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA ZA GRADNJO OBRTNIH DELAVNIC V OBRTNI CONI HRUSEVEC V ŠENTJURJU PRI CELJU J. Na stavbnem zemljišču iz tega natečaja je predvidena gradnja dveh obrtnih delavnic v obrtni coni v Hruševcu. Vsem interesentom je na vpogled v prostorih premoženjsko pravne službe pri UO občine Šentjur pri Celju in sicer: — v ponedeljek, sredo in petek od 8. do 15. ure. II. V obrtni coni se oddajata na javnem natečaju dve parceli za gradnjo obrtnih delavnic in si- Parcelna številka Kultura Razred Površina k. o. 1332 1331/2 njiva travnik 3. razreda 3. razreda 1274 m2 1722 m2 Šentjur Šentjur VI. Oznaka parcele 1. 2. Rok za pričetek gradnje je koledarsko leto 1985. Rok za zgraditev do III. gradbene faze koledarsko leto 1983. III. Cena stavbnega zemljišča kot odškodnine za pridobljeno pravico uporabe iz II. točke javnega natečaja znaša 109,52 din za m3, stroški kolektivne komunalne ureditve pa znašajo 181,00 din za 1 m3 in 1 % za razširjeno reprodukciio od predračunske vrednosti objekta ,za izgradnjo vodovodnega omrežja. Parceli v obrtni coni sta komunalno opremljeni z naslednjimi komunalnimi napravami: — makadamska cesta — vodovod — kanalizacija V ceni komunalnega prispevka niso upoštevani stroški prispevka za priključek na javni vodovod, kanalizacijo, prispevek za priključek na elektro omrežje in strošek za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča. Uspeli ponudniki morajo na lastne stroške zgraditi individualne priključke na omenjene komunalne naprave. IV. Prednost pri oddaji zemljišča v obrtni coni Hruševec imajo obrtniki oz. bodoči obrtniki, ki opravljajo dejavnost, ki je v občini Šentjur določena s sklepom Izvršnega sveta SO Šentjur pri Celju kot deficitarna. V. Interesenti za nakup stavbnih zemljišč v obrtni coni Hruševec v Šentjurju pri Celju vložijo pismene ponudbe na naslov: »KOMUNALNO CESTNA SKUPNOST ŠENTJUR PRI CELJU« v zapečateni ovojnici s pripisom »JAVNI NATEČAJ V OBRTNI CONI HRUŠEVEC« v Šentjurju pri Celju najkasneje do 5. marca 1984 do 8. ure s priloženim potrdilom o vplačani varščini. Varščina znaša 40.000.00 din, plača pa se na žiro račun KCS občine Šentjur pri Celju št.: 50770-662-79. Ponudbe bo odpirala posebna komisija dne 5. marca 1984 ob 12. uri v prostorih premoženjsko pravne službe pri UO občine Šentjur (soba 27). Za kolikor za parceli v tem roku ne bo prispela nobena ponudba, ostane natečaj odprt do 31. 12. 1984 s tem, da se bodo ponudbe odpirale vsako prvo sredo v mesecu ob 12. uri prav tako v prostorih premoženjsko pravne službe pri UO občine Šentjur pri Celju. VII. Stroške za izvedbo zemljiškoknjižnih vpisov v zvezi s pridobljeno parcelo po tem natečaju nosi KCS občine Šentjur. VIII. Pogodbo o oddaji zemljišča bo KCS pripravila v roku 30 dni od dneva javnega natečaja. Komunalni prispevek je dolžan prido-bitelj plačati v roku 30 dni od dneva sklenitve pogodbe in odškodnino za pridobljeno pravico uporabo stavbnega zemljišča v roku 30 dni od podpisa pogodbe. IX. Udeleženci javnega natečaja, ki odstopijo od ponudbe, s katero so na natečaju uspeli, izgubijo varščino v korist Komunalno cestne skupnosti Šentjur pri Celju. Udeležencem, ki na natečaju ne bodó uspeli, bo varščina vrnjena v roku 30 dni od dneva natečaja. X. O izidu natečaja bodo ponudniki pismeno obveščeni v roku 15 dni po izvedbi natečaja. Komisija za izvedbo javnega natečaja pri Komunalno cestni skupnosti Šentjur pri Celju ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste na mnogo prerani zadnji poti pospremili ljubo ženo in mamico Danico Šumej, darovali cvetje, vence, ali kakorkoli sočustvovali v teh težkih trenutkih z nami. Posebno hvala govornikom g. župniku in predstavnici podjetja KK Šentjur za ganljive besede ob odprtem grobu, ter pevcem pevskega zbora Skladateljev Ipavcev za poslovilne pesmi. Žalujoči mož Stane z otrokoma RTV MERITVE BODO OPRAVLJENE SPOMLADI! Krajevna skupnost Šentjur-center je že v mesecu januarju 1984 posredovala RTV Ljubljana TOZD Oddajniki in zveze dopis, v katerem jih seznanja o slabši pokritosti s TV signali v KS Šentjur. V začetku meseca februarja so odgovorni v omenjenem TOZD-u na naše probleme odgovorili, da bodo potrebne meritve glede pokritosti s TV signali opravili takoj, ko bodo to dopuščale vremenske razmere. Navajajo tudi, da bodo merilni rezultati pokazali, ali so dejanske potrebe po dodatnem pokrivanju našega območja. V kolikor bo temu tako, se bomo glede same izgradnje dogovorili že spomladi. Ob problematiki, ki smo jo sprožili, bomo vsekakor skrbno spremljali tudi celoten postopek meritve. Občanom pa bomo pravočasno posredovali tudi nadaljnje aktivnosti v zvezi z izgradnjo RTV. SMUČARSKI TEČAJ ZA CLANE KOLEKTIVA TOZD ELEGANT ŠENTJUR V mesecu januarju je OOZSS Toper TOZD ELEGANT organizirala tečaj smučanja za člane delovnega kolektiva. Odziv delavcev temeljne organizacije je bil proti pričakovanju velik. V dveh skupinah se je tečaja udeležilo 18 tečajnikov, od tega 12 tečajnikov, katerim so bili to prvi koraki na smučeh. Kljub nekoliko slabšim snežnim razmeram smo uspeli oba termina tečajev v celoti realizirati v splošno zadovoljstvo vseh, ki so na ta način stopili v vrste smučarjev. Ob tej priložnosti smo se dogovorili, da bomo tovrstne aktivnosti skušali približati čim večjemu številu članov kolektiva. Ob tej priložnosti se člani OOZSS Toper TOZD Elegant zahvaljujejo članom smučarske sekcije VOJKO, ki so nam omogočili izvedbo smučarskega tečaja in poskrbeli, da smo se na smučarskem terenu v Kranj čah dobro počutili. Zastavili smo si plan, da bomo organizirali tečaje tudi v drugih športnih panogah, kot so kegljanje, odbojka, tenis in ostale. Obenem smo se tudi dogovorili, da bomo nabavili športne rekvizite. »CVETJE« MARJAN ZAGOŽEN — tel. (063) 25-420 Kiosk na avtobusni postfeji v Celju se priporoča in vam nudi: — sveže cvetje, šopke, aranžmaje in vence, aranžmaje iz suhega cvetja, aranžiranje daril in podobno; — istočasno nudi zemljo, razna gnojila in škropiva za domačo nego cvetja, cvetlične lončke in korita ter bogato izbiro sveč; — naročila sprejema osebno in telefonsko, po želji jih tudi odpremi ja z avtobusom; — delovni čas je vsak dan od 6.30 do 20.00 in ob nedeljah od 12.00 do 16.00. O kvalitetnih uslugah se prepričajte sami! ŠAHOVSKE NOVICE Zveza prijateljev mladine občine Šentjur pri Celju je 14. 2. 1984 organizirala ekipno občinsko prvenstvo v šahu za mlajše in starejše pionirje in pionirke. Rezultati so bili naslednji: Mlajši pionirji: 1. mesto: ekipa iz OS Slivnica 8.5 točke 2. mesto: ekipa iz OŠ Šentjur 8 točk 3. mesto: ekipa iz Oš Ponikva 6 točk 4. mesto: ekipa iz OŠ Dramlje 1.5 točke Starejši pionirji: 1. mesto: ekipa iz OŠ Planina 11 točk 2. mesto: ekipa iz OŠ Slivnica 10 točk tekma fS. STARAtt VAD*e; Tfte N INC, RAS tun. bo bi CA KR.AUJ ITAK.« IT.D6LO-. VALffO DlžiffV WrKCLSK.1 UDOp. NA« ALP. SMUČAR Tl L T [ IV { 3d > » Teies Ni ttrtTAVIL IN NWUSAL VIU SLAt»fc.i NAUK. o TOPLOTNI Ü MeHANVIC.1 NASI LNj A TAT Vi NiA VOTAVI V Ofc-LCPNČM V Oti tU ITALIJAN. POLITIK. (Giovanni) FR.pisec- Of«fz.VMH Romanov TOIL! NO P*.-KEPA. k-ivail CttANS) KäRAMI&N/ katran o INALA VOTL6 Mete INDUSTRIJA Moje fcufr! ^ocohov MiHA.lL {LSVA ?AD □ HiKAtJCV Ib) FILMSKA /AflAlRA «AR-DNER. LO! UE SLAK. [L w « MAUK., &OZANSW Kip PTiC SCVCRNG-c,A ttoR-3A Z6NSKA •»»LeviA ZNAL. TA WüWiNO IVAN iOufrS*.\ C»OVOR.N\K sesTevEv STVO NAT CU J Tl TALILA j P®' zužculau MEHKA TONOVSKA LcVTViCA NAD Le-Ina 3u£eLKA I 1* NOETOVA LAD3A. ET «N IN ohol i fsixevo v Smio NAS« tCTAtt-SKO Fotjerje MOi. ŽALOST HLADNO NA? «TOtc f*£»!VAL*A AFIUStS Lllai/G »VAN Me?T(lCVi^ Lb£a nuoSnica SLOVeN. P/UMSJCA I^iZAIKa ( Ri na) fVOMčiOlSK' Glavar TeuesNA KULTURA cvenu 3. mesto: ekipa iz OŠ Ponikva 9 točk 4. mesto: ekipa iz OS Dramlje 6 točk 5. mesto: ekipa iz OŠ Šentjur 4 točke Od mlajših in starejših pionirk sta se udeležili tekmovanja samo ekipi iz OŠ Ponikva, zato partije nista odigrali. Regijsko prvenstvo bo 24. 2. 1984 v Celju. Udeležila se ga bo ekipa mlajših pionirjev iz OŠ Slivnica, ekipa starejših pionirjev iz OŠ Planina in ekipi mlajših in starejših pionirk iz Oš Ponikva. 1 ŠAHOVSKI DVOBOJ POLJČANE — OO ZSMS TOPER TOZD ELEGANT 00 ZSMS TOPER Celje, TOZD Konfekcija Elegant Šentjur, se je dne 11. 2. 1984 odzvala vabilu članom šahovskega kluba iz Poljčan, ki so organizirali povratno srečanje v šahu. Tudi drugo srečanje so rešili v svojo korist predstavniki šahovskega kluba Poljčane s tesnim izidom 7:5. Rezultati posameznih srečanj: POLJČANE : TOPER TOZD ELEGANT Šlanberger V. : Šlanberger 1 1/2 : 1/2 Dravinec : Verhovšek 2 : 0 Jug : Tomplak 1 : 1 Pleteršič : Jezernik 1 : 1 Težak : Romih 1/2 : 1 1/2 Dolinšek : Kac 1 : 1 Po končanem dvoboju so člani ekipe Poljčan organizirali družabno srečanje, na katerem je bilo dogovorjeno, da se sodelovanje razširi tudi na druge športne panoge. Prvi naslednji dvoboj bo organiziran v veleslalomu, prireditelj pa je OO ZSMS Toper — Elegant. PETER COCEJ Ul. XIV. divizije Šentjur pri Celju se priporoča * in nudi udobno vožnjo na kateri koli relaciji s kvalitetnim avtobusom Mercedes 302 z 41 sedeži. Glasilo UTRIP izdaja Občinska konferenca SZDL Šentjur pri Celju v nakladi 4000 Izvodov. Uredniški odbor: glavni urednik Hinko Pap; odgovorni urednik Goce Kalajdžiski; Drago Slakan, Franc Skoberne — delo KS In OZD — fotografije; Drago Mackošek, Bojan Batistič; iektorstvo — Danica Herič. Naslov uredništva: Titov trg 5, tel.: 741-286, 741-002, L rač. 50770-678-45133 OK SZDL Šentjur pri Celju. Tisk: TOZD »Papirkonfekdja« Krško. Oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov It. 745-15/9-1978. Fotografij in mkonisov ne vračamo.