Št. 55.	Mapibox>, dne 28. novembra 1907.
Tečaj XLI.
Ust ljudstvu v pouk in zabavo.
Irimja T^tkk 6rtrtek ia t peítnlu'» ta t Maftorj i ^ttMp j;» s& «/te l**s 11 m| bto I I h n ietsri ki»
hodi ími f^oj, piafe ph itfta ¡tasim t 5L ICaroitoáM »t	pac	SÍcTem&.-^a Gí^óáwjti* t Mariboru, _ list
hm bres pwsW mro&in* — PiMaMacni üítí «tae<¡{e id »in. — tirttbáñro: Kuttiks. «afea le»». 6. -- ftótapM se ne trateja."	___
— Zx tasara» m pla¿ty» ad «««0510« jMSífcn.t» 2» «atoa* 15 »ia., n tftiwU Si »b., c» tócM, S§ »i«. S!» '«*&tmm ojiti® fmít'^.' I^i w ípwj^^STKÍ«	Bwwrto'
W 8ÍM Jjrwfa.
Liberalni učitelji in krščanski nauk.
Splošno je že znano, da imajo liberalne stranke v svojein načrtu ločitev cerkve od države, svobodno, to je brezversko šolo, da hočejo ločitev šole od cerkve, krščanski nauk in kateheta iz šole. Znano je pa tudi, da je naše učiteljstvo po večini liberalno, da pripada torej tudi brez malih izjem k liberalnim strankam in da je njih glavna opora. Zna* no je, da je ogromna večina učiteljstva napredna, to je liberalna, pravi njih lastno politično glasilo „Učiteljski Tovariš" (1. nov., št. 44), Ni nobene moči več, da bi zastavila napredno misel, ki se z elementarno silo širi med učiteljstvom („Uč. Tov. 30. avg., št. 35). Radujem se, ker se širi napredna, svobodna misel (to je protiverska), je pisal nadučitelj Korbar v „Slov, Narodu" (10. avg., št. 184.).
Na shodu liberalnih dijakov v Celju dne 6.-8. septembra, kjer je bilo udeleženo tudi učiteljstvo,. in se je sprejela resolucija za ločitev cerkve od šole, je znani liberalni učitelj Kveder iz St. Jurija ob juž. žel. po govoru o ločitvi šole od cerkve izjavil, da ga veseli krepko sodelovanje dijaštva in učiteljstva v tem tako perečem šolskem vprašanju. In dr. KukoVec je tedaj izjavil, da se bo Narodna stranka odločno bojevala proti vsem tistim poskusom KmJečke zveze, ki hočejo nadomestiti obstoječi šolski (za kateheta in krščanski nauk sicer zelo neugodni) zakon z reakoijonarno (versko) šolsko postavo („Slovenski Narod" 11. sept., št. 210). In izmed vseh stanov je učiteljstvo najbolj zastopano in uslužbeno tudi v naši liberalni stranki.
Kako resno deluje liberalno učiteljstvo na to, da bi izginili krščanski nauk in kateheti iz Šole, izpričuje članek v „Slov. Nar." z dne 29. oktobra, št. 251., ponatisnjen v „Uč. Tov.", 1. novemb., št. 44., vsekakor iz peresa učitelja, naslovljen „Boj učiteljstva": 1. Ako je ljudska Šola državna last, naj jo opravljajo lajiki (neduhovniki), ne pa duhovniki (tudi ne kot kateheti??). Tako je pri pošti, pri železnici itd., tako mora biti tudi pri šoli.
Za naše šolstvo zahtevamo avtonomijo, da si ga uredimo (! kar samil) tako, kot je za napredek in prosveto našega naroda potrebno („Uč. Tov. 6. sept., št. 36), to je po svoji liberalni pameti, ker druge tako nimajo. Gospodar v Šoli mora biti šol-
ski voditelj in nihče drugi (tudi stariši otrok ne! ?)
(„Uč. Tov." 25. okt., Št. 43.).
2. Ko so v prejšnjih časih učili duhovniki krščanski nauk, so ga učili javno v cerkvah, kakor ga še sedaj med beneškimi Slovenci (in po vsem Italijanskem in Francoskem, kjer so iz Šole pregnani!). Ko so pa ustanavljali šole po deželi, sopa duhovniki zapuščali cerkev in šli v šolo učit krščanski nauk. (Saj so jih sami ustanovili!) To pa je zlo. (Po katerem pravilu vzgojeslovja neki! ? Ali je šola le za manj važne predmete, najvažnejši, krščanski nauk, pa se ven poberi?!). Dva petelina na dvorišču! (Duhovita primera! 2e vedo, komu so podobni.) Kaj storiti? Duhovniki nazaj v cerkve, zlasti na deželi! (Kristjani, ali slišite?) Imajo čas, (kdaj pa, če so otroci cele dneve v šoli!?) in cerkve so lepe.. Tam naj uče krščanski nauk. Svetni predmeti pa naj se uče v šoli brez duhovniškega vmešavanja. Dokler pa se tega ne izvede z vso odločnostjo, ne bo miru!
Torej neprestano rovanje zoper, krščanski nauk in kateheta! Pa še boste vedno trdili, da niste proti veri, da ste dobri kristjani! Predrzni ste dovolj. Ali boste zopet trdili, da duhovnik kali mir, ko se poteguje za pravice katoliških otrok?
Ta članek pove dovolj jasno namene in cilje liberalnih učiteljev in njih pristašev, zaveznikov v Narodni stranki.
Kako pa že delajo? Smešijo in napadajo in blatijo šolske sestre po šolah Ciril-Metodove družbe, in jih že skušajo izriniti, učitelje in učiteljice) iz Kranjskega in Gorice, ki so se zbrali v Slomšekovi zvezi pod krščanskim praporom, smešijo, preganjajo, imenujejo jih izdajavce, krivoprisežnike. Moramo vsa slomšekarska individua (bitja) družabno bojkotirati brez pardona, Tiste učiteljice, ki so v tej zarotniški (!) družbi, je treba prezirati, da se jim pokaže, da zaničujemo nazadnjaške cerkvene miši. Slomškarji so duševni analfabetje (nevedneži), ki so za izobraženo družbo zavržljivi. Ko dobimo v priliki imenik teh ljudi, ga priobčimo, da bodo izobraženci poznali te duševne reveže („Slov. Narod" 12. sept., Št. 211.).
To je že zbesnela strahovlada! Torej niti tega ne dopuste učitelju, da bi 1 krščanski! To je žo skrajna ne samo brezvers1 , ampak protiverska surovost in zbesnelost! Potem pa še govore o svo- I bodnem prepričanju, ko drugih svobodno, krščansko
prepričanje zatirajo s podlo silo! Protiverska zagrizenost, kakor na Francoskem! Pa še trdijo in še bodo trdili, da so pošteni kristjani!
Pa če se kristjan, navrh še učitelj, norčuje iz blagoslova („Uč. Tov." 1. nov., št. 44.), če se zgraža nad tem, če škof določi, da je za vso šolsko mladino ob nedeljah in praznikih maša obvezna („Uč. Tov." 27. sept., št. 39.), če more v svoji neumnosti trditi, da je krščanski križ ostanek kolesa, znamenja paganskega solnčnega boga („Uč. Tov." 8* nov., Št. 45.), če ne moli, pa ne hodi k službi božji ter leta in leta ne prejme sv. zakramentov, tako človeče bo vsak šolarček imel za brezverca. Liberalni učitelji, v verskih rečeh nimate nikakih ekstra pravic in ekstra postav!
Ti pa, katoliško ljudstvo, ali boš dopustilo, da bi liberalni učitelji metali vaše katehete iz šole, da bi jemali vašim otrokom krščanski nauk in jih pehali v brezverstvo, kakor se zgodi na Francoskem: Ljudstvo katoliško, ali ne boš govorilo s temi pre-drzneži odločne besede in začelo — pometati?
Proti veri in duhovnikom.
Dr.- Kukovec, vodja liberalne stranke, vedno trdi, da ni proti veri in duhovnikom.- To je trdil tudi dne 3. novembra t. 1. na shodu Narodne stranke. Toda v istem govoru je izjavil: „Politični razvoj pa je danes tako daleč, da so se duhovi ločili, svetovno-nazorni boj je dokončan."
V našem slučaju je le krščanski svetovni nazor in nekrščanski svetovni nazor. In glede tega pravi dr. Kukovec, da so se duhovi že ločili v krščanski in nekrščanski svetovni nazor. Dr. ICuko-veo in njegova stranka ima vsekako nekrščanski svetovni nazor in mora biti proti veri in duhovnikom.
Drugače so Narodni strankarji le hinavci in klaverni napr<ednjaki, pač nazadnjaki s primerom na naprednjaštvo prostomislecev v Pragi, ki jih liberalci tako hvalisajo. Tam so pa klicali prostomis-leci: Dol z vsako vero, ven s kateheti iz šol! Liberalna stranka na Kranjskem tudi zahteva vere prosto šolo in razporoko. Dr. Kukovec še nikdar ni obsodil teh naprednjakov, saj hoče njegova stranka biti napredna, ker pravi: Vse napredno misleče ob-
Podlistek.
iSa Miklavževo.
Parna piščalka s svojim zategnjenim piskanjem je naznanila delavcem opoldanski odmor. Vse je hitelo preko tvorniškega dvorišča, da se okrepča, Delavca Jenkota ustavi deček:
Vratar je naročil, da pridite k njemu, ima za vas zabojček.
Za me, čudi se ogovorjeni, najbrž bode to
pomota.
Za vas, za vas, trdi deček. Naročeval mi je: reci delavcu Jenkotu iz petega oddelka, in tam ste vendar vi.
Z nezaupnim smehljajem je potrkal Jenko na vratarjeva vrata.
Le vstopite, le, pozdravlja vratar, tu je nekaj za vas. Sv. Miklavž se vas je spomnd že dopoldne, in hodil bo še le zvečer. Tudi pismo je tu.
Jenko, od'pričakovanja razburjen, seže po pismu in nenadno vzklikne:
Od njega je — od Rudolfa — po tolikih lelih.
Vratar, opazujoč njegovo kretanje, de:
Ali vas je iznenadilo, kaj ne? Meno tudi. Se verjeti nisem hotel, ko je pismonoša prinesol zabojček z igračami. Poglejte,: da tu tako stoji. Nekdo se je spomnil otrok revnega strojevodjo in jim pošilja Miklavža.
Od brata z Dunaja je, pojasni Jenko.
Gotovo se mu boljo godi nego vam, da more dajati taka darila. Pa kaj vam je, tla se ves tre-seto, ali vas je pismo tako ganilo?
Nate, sami berite; sesti moram, noge se mi tresejo.
Vratar nastavi očala in bere: Ljubi brat!
Gotovo se boš čudil, da se čez toliko let oglasim. Ako se spominjaš moje nemirne, mlade krvi, verjel boš, da sem v teku let, kar sem šel od doma, prehodil lep kos sveta. Povsod se mi je godilo dokaj dobro, le nekaj me je bolelo, da sem s svojim odhodom vžalil stariše, in jih ne morem več prositi za odpuščanje.
Pred petimi leti sem prišel na Dunaj, in do-bivši dobro službo, sem se oženil. Moja žena je iz precej premožne hiše, in dasi Nemka, je zelo dobra in darežljiva.
Ona me je spomnila starišev in doma, da naj skušam popraviti, kar sem s svojo lahkomišljeno-stjo zagrešil. Na moje vprašanje v rojstni vasi dobim odgovor, da je hišo požar vpepelil, očej in mati da sta umrla in ti, da si šel po svetu in nik-do no ve kam.
Cesto sem mislil, kako ti gre, kje si, a zaman — dokler ni pomagal žalosten dogodek. Imela sva dva otroka, dečka in deklico, oba nama je vzela vratica. Ko ju nesejo iz hiše, slišim za seboj glas dokle, ki je v hiši služila: Skoda lepih otrok. Vselej, kadar sem ju videla, sem se spomnila staro matere, ki pestujo ravno take otroke nekega vdovca. Piše se Jenko.
Po pogrebu vprašanr dekleta in zvem, cla j(b govorila o tebi in tvojih otrocih.
Da pošiljatev o pravem času pride, pošljem jo v tovarno. Igrače so namenjene mojim otrokom, I lali Bog je obrnil drugače. Razdeli jih, kakor ho- ! češ. Stotak, ki ga najdoš na dnu zabojčka, je tvoj •
Miklavž. Napiši mi veliko o sebi, pokojni ženi in otrocih, in kadarkoli ti bo kaj primanjkovalo, obrni so na me, svojega brata. Moja žena te srčno pozdravlja in te v poletju z družino pričakuje. Tako bo preje pozabila. Tebe in otroke v duhu objema in poljubuje
Tvoj brat
Rudolf.
Vratar zganivši pismo je pokimal s svojo sivo glavo :■
No, glejte, kadar je stiska najhujša, je pomoč
božja najbližja. Zdaj boste živeli drugače»
* *
Morda še nikdar ni Jenko tako hitel domov,
kakor isti večer, nesoč bratovo darilo v rokah. M duhu je že gledal veselje otrok, mraza ni čutil skozi, tanko suknjico.
Ženina bolezen je vzela privarčevane novce, kar ni bilo neizogibno potrebno je poprodal in še dolgove napravil. In še ni bilo pomoči.. Pol leta je že, odkar je umrla in tedenska poplačila, vestno odraj-tovana, še niso poravnana
Ali zdaj bo drugače. Plačal bo, boljše stanom vanje si bo najel. Otroci ne bodo zmrzovali v cunjah, toplo jih bo oblekel. Poiskal bo pošteno ženo, da mu bo gospodinjstvo vodila.
Tj načrti so mu pot prikrajšali tako, da je bil naenkrat doma.
Sosedova stara mati je varovala njegove štiri otroke. Pridni so bili, ubogljivi, mirni. Morda je vplivala na nje dolpa bolezen materina, morda je to ona izprosila pri Bogu v nebesih.
Dcmov prišedši, je skril Jenko svoj zabojček v temni kuhinji in stopil kotrokom in potem vsakega poljubil.
I>n.*vcj.čm jn, £ cevi ikra itna „TVnčt Dom" kot ;>r;!

fcinstvo je v naši organizaciji« V Celju se je dr„ Fermevc v imenu odvetniških kandidatov tudi izjavil za razporoko. Pri vsem tem pa še dr, Kukovec prar Ti, da ni proti veri in duhovnikom.
Kako dr., Kukovec ni proti veri in duhovnikom, se razvidi tudi iz članka v „Narod. Listu": „Stališče nasproti družbi sv, Mohorja," Urednik Spindler udriha po družbi sv. Mohorja, ker zasleduje cerkvene in le v majhni meri narodne svrhe." ¡Verskih ali cerkvenih svrh torej Kukovčeva stranka ne mara. Ce bi tudi res bilo, da bi delala družba sv, Mohorja bolj v cerkvene svrhe, kje pa so te • svrhe škodovale slovenski narodnosti? Le krepka vernost ohrani slovenski narod. Vzemite mu vero, in uničili ste slovenski narod!
Isti članek govori o izdajstvu slovenskega duhovništva neizvzemši koroškega. Slovensko duhov-ništvo je oni činitelj, ki je ohranil slovensko narodnost, in zdaj se govori o izdajstvu! Naj koroško du-hovništvo v resnici izda svojo narodnost in pusti narodno delo med ljudstvom, v par letih ni vač Slovencev na Koroškem.
In dr, Kukovec ni proti duhovnikom! V istem Članku se pa govori o duhovnikih kot o črnih izdar-jalskih čelih, o klerikalni ničvrednosti, o klerikalni trmi, o trmastih in izdajalskih duhovnikih, ki phajo slovensko deco v nemška žrela, o duhovniški trmi. Vse te psovke samo v treh stavkih!
G. dr. Kukovec, vi niste proti veri in duhovnikom? To lahko govorite pred svojimi tovariši, na-prednjaki; neodvisni ljudje vas bodo kmalu spoznali, kakor tudi vaši somišljeniki vedo, zakaj se delato tako pobožnega. Nastopite javno proti veri, in vaša stranka se razplini!
Državni zbor.
Razprava o podraženju živil se je raztegnila bolj, kakor je bilo pričakovati. Tudi zadnji petek se ni končala, ampak se je še v torek dne 26. t. m. nadaljevala. Nasproti so si zastopniki delavcev in zastopniki kmečkega prebivalstva, vsak del brani svoje stališče in večkrat pride med poslanci do burnih prizorov. Omenili smo že, da je stališče Slovenskega kluba označil v izbornem govoru poslanec Demšar. Pozornost je vzbudil tudi govor češkega kmečkega poslanca Kotlarja, ki je dokazoval, da bi prekomorsko m®so bilo nezdravo, zaradi razširjenja kuge nevarno in pa dražje. Draginje živil pač niso
krivi kmetje, ampak prekupcl
* *
*
V nagodbehem odseku je govoril zadnji petek član Slovenskega kluba koroški poslanec G r a f e n-a u e r. Razpravljal je o varstvu za živino, nadalje pa je tudi stavil v imenu svojih štajerskih tovarišev dr. B e n k o v i č a in dr, Korošca vprašanje, kaj je storila vlada pri ogrski in hrvaški vladi, da se zgradi nadaljevalna železnica iz Rogatca v mesto K r a p i n a, ter Zahteval, da stori pri hrvaški vladi vse korake, ki so potrebne za uravnavo S o 11 e. Naša deželna in državna uprava sta storili svojo dolžnost, in sedaj je odvisna uravnava samo Še od Hrvatov. Vlada je obljubila, da bo
storila svojo dolžnost in da ne bo več treba dolgo
čakati na regulacijo Sotle.
* *
•
Dr. B e n k o v i č in tovariši so stavili vprašanje zaradi pomanjkanja stanovanj za urade v Brežicah ter zaradi osebnih razmer pri brežiškem glavarstvu.
* * •
Poljski minister Djedušicki je odstopil' in na njegovo mesto je imenovan vitez Abrahamovič. Za-časa nemške obstrukcije je bil Abrahamovič predsednik zbornice ter je s silo krotil nemirneže. Vsled tega so mu naredili socialdemokrati in nemški na-cionalci v torek, ko ga je ministrski predsednik Bek predstavil zbornici, hrupen pozdrav. Posebno sta se odlikovala v kričanju vsenemca Malik in Iro ter poljski jud Diamand. Minister Abrahamovič pa je sedel mirno na svojem prostoru ter sprejemal čestitke svojih prijateljev. Dosedaj je bil Abrahamovič načelnik poljskega kluba in Slovenci smo našli v njem vedno dobrega prijatelja, ki je razumel in podpiral naše težnje,
-—--i__
Razne novice.
*	S šole. V višje plačilne razrede so pomaknjene sledeče šole: Iz II. v L plačilni razred: Marija Reka, Pernice, Sv. Duh na Ostrem vrhu, Sobota, Leiteršperg-Karčovina in Pobrežje; iz III. v II. plačilni razred ljudske šole: Brezno, Sv. Primož, Topolšica, Pameče, Zagorje, Trbonje, Marija Brezje, Sv. Jedert, Sv. Katarina, Podgorje, Hum, St. Jurij ob Pesnici, Svičina, Sv. Stelan, Ptujska gora, St. Jurij (rog. okraj), Velka, Dramlje, Cezan-jevci, Zibika, Sromlje, Skale, Braslovče, Sv. Dnh-Loče, Sv. Benedikt v Slov. cror., Križevci, Kapela, Fram, Hajdina, Središče, Raflhenburg in Crešnjevec. — Stolni vikar č. g. Ivan Markošek je imenovan za kateheta na deški meščanski šoli v Mariboru. — Dovoljenje za možitev je dobila gdč. Marija J;eran, učiteljica v St. Juriju v Slov. ^or., z g. Jurijem Že-leznik, učiteljem pri Sv. Venčeslu.
*	Pomiloščenje za vojaške begunce. Dne 2. decembra 1907. se začne 60, leto, odkar vlada cesar Franc Jože! našo Avstrijo. To obletnico je cesar začel obhajati s pomiloščenjem in sicer s pomiloščen-jem vojaških beguncev. Posebno velike važnosti je to pomiloščenje za naše rojake v Ameriki, ki se niso iz hudobije, ampak prisiljeni po razmerah, odtegnili vojaški dolžnosti.
*	Napadi na poslanca Roškarja so sedaj v „Domovini" in „Narodnem Listu" na dnevnem redu in sicer ga napadajo, da branijo pri tem uskoka Ploja, ki je v političnih krogih izgubil skoraj ves ugled. Človeku se usiljuje vprašanje: Ali se ti napadi ne vrše z odobravanje^ Plojevim? V „Domovini" in „Narodnem Listu" so dopisniki vedno za slogo med našimi in liberalnimi poslanci, toda to so le prazne besede, z dejanji pa delajo proti slogi, kakor kažejo zadnji napadi na naše poslance.
*	„Narodni List" in laž. „Nar. List" piše, da je celjski kapiuciji pridigal na božji poti pri Uaš-
j kem, naj stariši ne pošiljajo otrok v ceiljsko gimnazijo, ker so učitelji brezverci, in da je radi te pridige prišlo manj dijakov v celjsko slovensko gimnazijo, Kaka laž je to, se vidi iz ttega, da se je šola na gimnaziji začela 16. septembra, celjski fcapu-cin pa je pridigoval šele 29. septembra. Ali se gospodom okoli Narodne stranke vest oglaša o krivdi nazadovanja slovenske gimnazije v Celju?
* Zgodovinsko društvo za Spodnji Stajer j« imelo svoj letošnji občni zbor na Ptuju v Narodnem domu. Dr, Turner kot predsednik imenovanega društva pozdravi došle zborovalce, omeni namen Zgod društva, ki hoče zbuditi in širiti - preko vsega strankarstva — zanimanje in delovanje za zgodovino slovenskega Stajerja,, ter da potem besedo že dobro znanemu govorniku tajniku g. dr. Kovačiču iz Maribora. V zelo obširni, a jako zanimivi razpravi nam je g. govornik naslikal temeljito, kakor zna le on, najstarejšo zgodovino mesta Ptuj z zgodovinskim ozadjem tedanjega časa sploh. V nekdanjem Petoviju gleda slavna doba sto in tisoč let na nas, je rekel med drugim govornik. O Slovencih iz najstarejše dobe tukaj ne najdemo pisanih spomenikov, pač pa so premnoge izkopine, ki se nahajajo tako bogato ravno v ptujski okolici, zgovorna priča davne prošlosti in nje življenja. Na te izkopine je treba obračati vso pozornost. Kopalo se je t ta namen posebno na Hajdinu in v Središču. Nemci so izvlekli že veliko množino zgodovinsko dragocenih spomenikov iz tal, mi Slovenci pa leno gledamo, kako tujci raziskujejo našo zemljo; tujci pišejo o nas zgodovino, nas opisujejo kot surove barbare, sužnje ali hlapce, brez domovine, brez zgodovine. In vendar, odkod smo se vzeli, da še nas zdaj ni konec? Torej imamo tudi Slovenci svojo zgodovino. Mi se moramo samo ganiti, tako je navdušeno bodril g, govornik, sami moramo začeti dvigati veliki zaklad izkopin na zgodovinskih tleh, mi si moramo pred vsem ustanoviti veliki narodni muzej. Za to veliko idejo dela Zgodovinsko društvo, ki je že doslej pri svojih tako skromnih močeh storilo velik korak naprej s svojim strokovno zgodovinskim časopisom in mnogimi drugimi publikacijami. Da se omogoči na* rodni muzej, je Zgodovinsko društvo izdalo lističe, to je „bloke" po 10 v. Ako vsak zaveden Slovenec štiri leta zaporedoma odkupi vsako leto po 10 listi-1 čev, to je, plača 1' K, dobimo v kratkem lep narodni muzej, na katerega bomo štajerski Slovenci lahko ponosni. Koliko denarja potratimo večkrat celo tujcem na hasek. Ce tedaj vsak žrtvuje na leto par. vinarjev za te lističe, ne bo pač nikogar čevelj žu-lil. Kdor pa more, naj pristopi kot redni ud k Zgodovinskemu društvu; na leto plača 5 K, ali pa 100 K enkrat za vselej, pa dobi zato brezplačno „Casor pis." Vneto nam je g. govornik prigovarjal, in to velja vsem; štajerskim rodoljubom, da takoj začnemo zbirati za narodni muzej. Pol milijona slovenskih Štajercev bi lahko brez truda, recimo v štirih letih, spravilo skupaj 100.000. K. Kaj storijo v tem oziru drugi narodi, ki imajo v vseh mestih muzeje, Slovenci nimamo še ničesar! Začnimo že vendar enkrat! Zbirajmo stari denar in sploh vse, kar se najde v starih izkopinah. Bil je to izboren in zanimiv govor! Predsednik ptujske čitalnice g. Pollak je sestavil in na tem zboru objavil jako zanimivo razpravo o rimskih izkopinah, ki se najdejo v Ptuju in okolici, zlasti na Hajdinu. G. Pollak, ki je znan kot marljiv in izboren poznavalec izkopin, ima že celo vrsto takih reči vsakomur na ogled. G. dr. Pipuš poroča kot društveni blagajnik o denarnem stanju društva, ki ima sedaj nad 1600 K premoženja, ter priporoča nabavo brošuric, ki jih je Zgodovinsko društvo izdalo. K predavanju se je zbrala odlična družba ptujske inteligence, tudi več mariborskih gospodov je prihitelo na Ptuj. Državni poslanec Pišek je bil tudi tukaj. Pogrešali pa smo ptujske okoličane ; seveda je bil čas predavanja precej neugoden, zlasti za duhovnike. Zgodovinskemu društvu pa želimo: Le čvrsto naprej!
*	S. K. S. Z. v Ptuju. Danes ima štajerska Krščansko-socialna zveza občni zbor v Ptuju. Zanimanje za shod je bilo veliko in za to je upati, da bo tudi udeležba velika. Sporoča se nam, da se shoda udeležita tudi državna poslanca dr. Benkovič in dr. Korošec.
*	Zaničevalci slovenskega jezika. V zadnjem času je bilo večkrat slišati pritožbe, kako na Koroškem železniški uradniki in uradnice zaničujejo slovenski jezik. Na slovensko zahtevo popotnikom, krat-komalo nočejo dati voznega listeka in eden naših poslancev se je moral radi tega že pritožiti v državnem zboru. Ta koroška manira, kakor je videti, zelo ugaja nekaterim nemško mislečim železniškim uradnikom pri nas na Spodnjem Štajerskem, da bi jo kar posnemali. Pred nekoliko tedni pridom na neko postajo nedaleč od Poljčan. Pred blagajnico je bilo precej ljudi, kmečkih in gosposkih, slovensko in nemško govorečih. Vsi so zahtevali karto seveda v nemščini. Nach Marburg, nach Pettau, nach VindiS-Fajstrio se je glasilo zaporedoma. Ko pride vrsta name, rečem slovensko: „Na Dunaj." A slovenska besede so tako razdražile živce službujočemu uradniku, da je nemirno zamajal e vsem telesom tar jezno zabrnel: A Tunaj, Tunaj! Wien hajst das, aber nit Tunaj! Tako torej! Sredi slovenskega Spodn* Stajerja se doživi kaj takega!' Toda kdo ja temu kriv? Kdo redi nadutost takih uslužbencev? Ali n» Slovana! «aml, la gonijo In lomijo vadna 1» Naftas*
Stara mama so nam pripovedovali, da deli dar nes sv. Miklavž pridnim otrokom darila, razlaga najstareji Francek.
K nam bo težko prišel, ker so uli,ce preozko in umazane, kožuhšček bi si umazal in ne ve, katero okno je naše, pomaga mlajša Micika.
Oče ju poboža in de: Ce boste pridni, pride tudi sem, mati mu bodo v nebesih povedali, kje da ste.
Ali vidiš, Micika, nadaljuje Francek samozar vestno. Rekel sem, da mati. ne bodo pozabili in drugi so verjeli, le ti nisi hotela.
Zakurili nam bodete danes, mati, pravi Jenko, da se bo svetnik malo pogrel, kadar nas obišče.
Toplo bomo imeli, toplo, se vesele otroci in Francek vpraša:
Ali ne boste zaspali, boste slišali, oče, kadar potrka na okno? Tudi ne pozabite, da je okno privezano, vrv morate odvezati, mati so rekli, da pride skozi okno.
Le brez skrbi bodi, vse storim, molite lepo za mater, za vse dobre ljudi, ki danes sv. Miklavža k revnim ljudem pošljejo.
Hud mraz je bil ponoči. Burja je nesla sneg in se upirala v slaba okna, da je včasih šipa zaropotala.
JSnkotu v topli sobi je ta godba dopadla. Srečen je zaspal, ko je bil pomislil, kako se bodo otroci drugega jutra darov veselili. A kmalu bi se bilo zgodilo nekaj drugega.
Pred polnočjo sapa poleže. V globoki nočni ti-Sini se oglasijo odmerjeni koraki ponočne straže. Redarja sta bila.
Kaj, tu imajo okno na stežaj odprto; je-li jim tako gorko?
Pri.Jenkotu je, opomni drugi, najbrže je veter odprl. Potrkam, da zapre, da mu njegov drobiž ne zmrzne.
PristopivSi bližje k oknu pri svetlobi bližnja «Ii$na »rafilka zapaisf raepoložana Btiri asala otrottka nogavic*
Glej, ubogi otroci, taka revščina in vendar pričakujejo sv. Miklavža. No, čakajte, preden zbudim očeta, ker nimam svojih, podelim vam, da ne boste zastonj čakali, in z desnico seže pod plašč ter takoj za tem polaga v vse štiri nogavice po nekaj malega drobiža.
Ko je to izvršil, potrka na notranje okno, ki se je vsled pritiska samo odprlo.
Jenko, vstanite, zaprite okno.
Nič se ne oglasi iz teme in tišine. Redar porine glavo v sobico in takoj se umakne.
Hitro okolu, pokliči vratarja. Tu se je nekaj žgodilo. Nobenega ne slišim dihati, po smradu so najbrže vsi omamljeni s plini iz peči — če že niso mrtvi.
V enem hipu je bila vsa hiša pokonci. Poklicanemu zdravniku se je posrečilo, vse spraviti k zavesti.
Prvo vprašanje otrok je bilo: Kaj mi je Miklavž prinesel?
Vsi so ginjeni opazovali veselje malih otrok, ko so zagledali darove na mizi. In Jenko je povedal vsim, kako jih je dobil in se potem zahvalil za pomoč.
Malo je manjkalo. Da ni veter okna odprl, ne bila bi nič opazila, pripomni redar.
Ata, recite temu gospodu, da ni odprl veter okna, Francek je prerezal vrvico, da bi k nam sv. Miklavž mogel, ako bi vi zaspali, pove Micika. Ko sto bili z materjo v kuhinji, je Šel Francek položit naše nogavice na okno in je videl, da je še privezano, zato je vrvico s pipcem prerezal. In glejte, svetnik je prišel skozi okno ter še v nogavice denarja dal, kaže jih iznenadenemu očetu.
Pravzaprav morate tedaj sina zahvaliti, da ste se rešili, reče zdravnik, a v taki luknji s tako pečjo ne smete ostati.
Ne ostanem, gospod, nel Tn Jenkov obraz se Je zasvetil v zavesti srečnejša prlhodnjosti, kateri tamalj ja ar. Miklavf položil.
nemščino pa zopet nemščino? Ljudje božji slovenski, gosposki in kmečki! Govorite vendar slovensko, kadar kam pridete! Nehajte se že vendar enkrat voziti na Marburg, Čim, Pettau, Vindiš-Fajstric in tako naprej, pa se vozite rajši v Maribor, Celje, Ptuj, Slovensko Bistrico. Saj tisti „tajčšprehen" že davno ni več nobel, dandanes spoštujemo le tistega Slovenca, ki svoj slovenski jezik ceni in ljubi, pa ga tudi govori povsod, bodi to kakemu Nemcu ali nem-čurčku povolji ali ne. Kdor ima tako rahla ušesa, da ne prenesejo slovenske govorice, naj gre drugam, med svoje. Tistega hudega uradnika pa smo za sedajj priporočili državnemu poslancu. Sploh bodemo mi Slovenci skrbeli, da se bo na slovenski zemlji od vseh spoštoval naš slovenski jezik, ki je najmanj toliko lep in vreden, kot jezik naših nasprotnikov.
* Lepa prihodnost mladeničev. Cestokrat se dogaja, da marsikateri mladenič dovrši nekaj razredov srednjih šol, potem pa iz bodisi katerikolih vzrokov ostane doma, ter ne ve kaj pričeti. V naši deželi mlekarstvo jako lepo napreduje, ustanavlja se vedno več mlekarn, a žalibog primanjkuje spretnih, umnih, dobrih mlekarjev. To pa je v veliko kvaro razvoja mlekarstva, ker mlekarske zadruge le tedaj dobro uspevajo, če imajo dobre, teoretično in praktično izvežbane mlekarske moči, ki so pridne, zanesljive, delavne, skrbne, razumne ter delujejo samostojno in znajo dobro pisati in računati. Prav mnogo slovenskih mlekarn deluje slabo edinole radi slabih mlekarjev. V večjih mlekarnah so bili primo-rani nastavljati tudi mlekarske voditejje, ker ni bilo najti sposobnih mlekarjev-domačinov. V naši deželi je mnogo pridnih in zanesljivih mladejničev, ki Di prišli k dobremu kruhu, ako bi se posvetili mlekarstvu, kajti dober mlekar zasluži mesečno 80—100 K. Vrhutega pa bi se tak mladenič še po strani zaslužil pri posojilnicah in raznih zadrugah, katerih je mnogo po deželi. Stroški za izobrazbo mlekarja pa tudi niso posebno veliki. Mladenič, ki se hoče posvetiti mlekarstvu, se mora najprvo nekaj mesecev učiti v kaki večji, bolfle urejeni mlekarni. Ko konča pouk v taki mlekarni, vstopi lahko v mlekarsko šolo na Vrhniki, ki se otvori dne 1, aprila 1908, in bode trajala 5 mesecev. Pouk na tej šoli bo brezplačen, nekateri učenci pa dobe še celo podporo za hrano. Dobro je, da je tak mladenič dovršil kako kmetijsko, meščansko ali nekaj razredov srednje šole, toda neobhodno potrebno to ni. Mladeniči, ki se hočejo posvetiti mlekarstvu, naj se zglase pri Mlekarski zvezi v Ljubljani, oziroma pri mlekarskem nadzorniku v Ljubljani, in sicer osebno ali pismeno, kjer dobe vsa potrebna pojasnila. Prosimo pa tudi mlekarske zadruge, naj nam sporoče, če je katera izmed njih voljna, sprejeti kakega učenca v pouk. Cenjene rodoljube pa prosimo, naj blagpvole opozoriti sposobne mladeniče na ta razglas.
*	„Narodna stranka" ne nastopi pri prihodnji deželnozborski volitti? „Nar. List" piš«, kakor da bi bil dr. Dečkov mandat za „Narodno stranko" že izgubljen, kakor da bi ne mislila niti postaviti protikandidata „S. Kmečki zvezi." Na to besedo seveda ni nič dati. Te imajo namen, da bi se mi ne pripravljali na volitev. Mi opozarjamo zaupnike, naj gledajo zlasti na to, da nasprotniki ne izpuste naših volilcev i7. volilnega imenika.
*	0 čem naj pridignjejo duhovniki po nasTetu „Uomovine" Ta zahteva, da bi duhovnik novoporočencema nasvetoval izpred oltarja, v kaki gostilni naj obhajata gostijo. Taka „Domovina."
*	Gospodinjska šoia v Coljn. Zanimanje za ustanovitev te šole jc pploino. Toda to še ni dovolj! Treba je tudi doneskov za njeno uresničenje! In tukaj bi si dovolili upozoriti na nemškutarje, ki snujejo enako šolo za nernšku-tarska dekleta, za izd*jalke svojega naroiJa. Ne dajmo se vendar osramotiti od svojih nasprotnikov. Nabirajmo pwsod
premikajočih vagonov. Kolesa so mu šla čez hrbet in je bil nesrečnež pri priči mrtev. Rajni zapušča ženo s štirimi nepreskrbljenimi otroci.
m Sv. Lovrenc nad Mariborom. V nedeljo dne 24. t. m. ob 9. zjutraj je tukaj v župnišču umrla gdč. Jožefa Horvat, sestra tukajšnjega g. župnika Friderika Horvat, v 20. letu svoje starosti. Bila je v vsakem oziru pridna in vzorna mladenkardružbe-nica. Na njeno željo se je njeno truplo z vlakom prepeljalo v Moškajncte, odtod z vozom pred rojstno hišo v Cvetkovcih, odkoder se je v torek ob 11. uri predpoldne v velikem sprevodu spremilo na šentle-narško pokopališče in položilo v obiteljski grob zraven svoje 1. 1900. umrle matere in 1901. umrlega očeta. Jedna se njej je želja spolnila: V zemlji domači da truplo leži. Svetila ji večna luč!
m Slov. Bistrica. V ponedeljek dne 25. nov. je v Narodnem domu padel 211etni zidar Janez Hoj-nik iz Polskave iz precejšne višine na obok ter je nezavesten obležal. IBaje je malo upanja, da bi okreval.
m Laporje. Dela pri povečanju župnijske cerkve se bližajo koncu. Dne 8. dec. bo slovesno bla-goslovljenje glavnega oltarja in cerkve.
m St.' Itupert v Slov. gor. Po opravkih pridem tupatam v mesto, pa si nazaj grede nabašem, berila vsake vrste: slovenskega in nemškega, klerikalnega in liberalnega — pa iz vsakega kota kaj novega, le iz našega nič. Pa glejte, v zadnjem času zapazim, da se eden prav posebno zanima za naš ljubi St. Rupert in to svoje zanimanje izraža — seveda ne v „Slov. Gospodarju", ampak izključno le v „Nar. Listu" in v „Domovini." Tuhtal sem in tuhtal, kdo bi neki to bil — in našel sem ga tem lažje, ker se poteguje prav posebno za Selčko občino radi ceste. No, saj ima prav, to mu ni zameriti, da ima toliko sočutja do svojih soobčanov. Pa zakaj še le sedaj, ko je doma, prej pa se je bore malo brigal za svojo domovino — in domovina za njega — še veliko, veliko manj. (Ljudje ga niti niso poznali, tako se jih je ogibal.) Zdi se mi iz dvojnega vzroka. Prvi je bolj sebičen, pa za njega merodajen, ker blato mešati z čedno likanimi čevljčki ni več vajen. Drug vzrok pa je njegovo politično naziranje, on je pristaš Narodne stranke in kot tak seVeda ne more biti prijatelj poslanca Roškarja, vsled tega pa tudi zba-danje v njega in v Kmečko zvezo, ki bi naj bila kriva slabih cestnih razmer. Res je, da smo prepo-trebni trde, zidane ceste (pa ne Ornigovih, kateremu se narodni (!) dopisnik hoče morda prikupiti) in tudi tem potom vsi odločno zahtevamo od okrajnega odbora najhitrejše odpomoči, kajti tudi selška občina mora plačati svoje odstotke, pa da bi ceste oviral Roškar in Kmečka zveza, tega narodni dopisnik sam no verjame, le jezen je, da pri g. poslancu ni mogel spečati narodnega koleka. Kajti prodaja tega je njegova stroka. V „Domovini" je bil že večkrat in-serat vseučiliščnika, ki „želi vstopiti v primerno, ne-prenaporno službo. Ja, ja, mladi gospodje se bojijo prenapornega dela!
m Iz Slovejskih goric. Pred par dnevi sem pregledal koledar „Družbe sv. Cirila in Metoda". Najbolj me je zanimal izkaz doneskov v 1. 1906. Med drugim sem zasledil, da podružnica Sv Lenart v Slov. gor. ni nabrala niti vinarja, ona pri Sv. Benediktu v Slov. gor. pa, pri kateri so prispevala skoraj izključno kmečka dekleta iz bene-diške, antonjevške in negovske župnije, znatno svoto 250 K. Vprašanje zdaj je, kdo je bolj naroden, ali naša kmečka
m „Bralno ln pevsko društvo Maribor" priredi 8 grudna t L
£er večer.V<!	N"°daeg* dora* * ^boru obf^MikUv-
. .nwm VSl0T"?ka	* «arlborn priredi družinski Teier
T •St0p*<1* ly°7 ' m*" dvoranf Narodnega dom. Na vsporedu je petje in prosta zabava.
Ptujski okraj.
. P Sv. Križ tik Slatine. Narodna stranka še vedno raje proti d, Korošcu zaradi podpore po toči. Mi pa lahko rečemo da je bil dr. Korone dvakrat pri nas ter zbS okoli sebe župane in prizadete, da jim je dajal navodila in sprejemal njihova poročila. Nemšk, poslanec Markhl do katerega se je obrnila naša „Narodna stranka," je stavil samo radi prve toče en predlog in tam še je »zkijučim ogo občm. Dr. Korošec pa je po vsaki toči vlož.l nujni predlog
ter stal z volilci in z oblastmi v redni dotiki. Dr Ploi na sp oh niti predloga za rogački o,raj ni vložil niti sopod-pisal. Kar piše „Narodni List," je torej zopet prosto izmišljeno
p Ormož Gospod Arnold Pernat, pravni praktikant p i ormošKi sodmji, je bil 21. t. m. na'graškem vseučilišču promoviran doktorjem prava.
P Ptujski okoličani, pozor! „Stajerc" obiavlia že v par številkah nek poziv župana Orniga? v ka
tS vVpi'S r?a kmeÖka dekleta na kuhinjski tečaj v Ptuj, da bi se priučile kuhanja, kakor je za
To °ng2darstvo potrebno- To bi biio gotovi 10 v resmci malo<zato, kako na kme-hh kuha o; njemu se gre za čisto drugo stvar. Ko
5™1 ?f P°,zu> , nam je na misel prišla tista
/¡Si-? Vltem VT1™' ki je vabil ^izkušene pute (kokoši) v svojo luknjo, da bi se tam priučile kokošjemu gospodinjstvu. Ko so-zaslepljene revice res
P" V® je,.llsJak zavil vrat in jih veselo pohru-stal! Isto velja o omenjenem Ornigovem pozivu. Ornig Slovencev nikdar ni ljubil in jih ne bo, ampak je njih največji sovražnik, kakor priča skoro vsako njegovo dejanje. Ornig dela dosledno na to, da bi Slovencem vzel jezik, vzel zemljo, da bi jih politično pokopal. Hoče pa jako zvito stvar napraviti tako da bi si morali Slovenci sami izkopati svoj grob, izdajalski „Stajerc" pa igra pri tem žalostno ulogo kramarskega mešetarja! V ta namen je Ornig ustanovil veliko dekliško šolo na Ptuju, katero obiskuje več kot polovica Slovenk, katerim pa takoj in dosledno ponemčijo imena, dasiravno je to postavno strogo prepovedano, in se dekleta navajajo k temu da začnejo zaničevati svoj materni jezik in se ga sramovati. V ta namen je ustanovil veliki „Studentenheim", v katerem se vzgajajo mladeniči v strastne Nemce, ki iz dna duše sovražijo vse, kar je slovenskega. Iz tega namena hoče Ornig ustanoviti sirotišnico, da bi v njej ponemčil slovenske sirote, iz tega namena kliče sedaj tudi slovenska dekleta na kuhinjski tečaj na Ptuj. Kdor ima še količkaj čuta in ljubezni do sebe in svojih otrok, ne bo nikdar poslal svojih deklet v ta tečaj! To more storiti le človek, ki je, kakor ntekateri ljudje, prodal in zatajil vsako prepričanje in pišel samo za ljubi kruh vse, kar mu mogočni Ornig veleva. Slovenski stariši, pozor pred lisjakom!
p Ptuj. Dne 21. t. m. je v ptujski bolnišnici umrl ubog m zapuščen Martin Kaizer, oče znanega Kaizerja, ki je zapravil ali poneveril velikansko premoženje, več kot 1 mil. gld., in potem popihal v daljno Ameriko. Ker mu je bil tudi oče porok z vsem dekleta, ali gg. Stupica in Gorišek pri Sv. Lenartu? — svojim premoženjem, je vse zgubil. Kaizer st., ki je
Drncn mrdisnio n» i» «11 hiirln n«5a cvlo /loHofn tndi	bil nenaVfldnn rlfilavon mni in Kil	—,1 ______
Drugo vprašanje pa je, ali bodo naša vrla dekleta tudi odslej s toliko požrtvovalnostjo prispevale la družbo, ki je začela v zadnjem času tako grdo strankarsko gonjo.
m Poljčane. V petek dne 22. nov. zvečer je povozil konjiški vlak 241etnega Franca Meglic iz
doneskov za gospodinjsko šolo v Celju! Doneski se poši- s	. , . . , , .	, -
Ijajo na naslov: Katol. podporno društvo v Celju.	! Loč- Pl1 Je z drugima delavci. Ko je šel čez želez-
*	„Neodvisni kmetje" — Narodna stranka se vam Že smeji! Kako bo so hvalili ovinkarji, da je Roblek itd. neodvisen kandidat. Mi smo vedno trdili, da sta Robiek in Ježovnik od „Narodne stranke" odvisna. Posledica je pokazala da smo imeli prav. Zdaj sta ta dva moža popolnoma v liberalnem taboru Iti zdaj se tudi „Narodna stranka" v „Nar. Lista" hvali s to taktiko, s katero so vlovili precej volilcev v svoj tabor.
*	Slaba vest „Narodne stranke." Dr. Kukovec in njegovi so agitirali z vso silo za več nemščine v ljudskih šolah. Ta njih agitacija že dozoreva. Tu in tam se v res niči zahteva več nemščine in tu in tam se zidajo novo nemške šole. Zdaj pa pravi: Ljudje božji, kaj ste pa tako malo narodni, da zahtevate več nemščine (primeri v šmar-skem okraju)! Duhovnikom pa, ki podučujejo tudi veronauk na nemških šolah, očita, da niso narodni, da hodijo v to šolo, morali	braniti poučevati v nemških šolah veronauk. „Narod. Iwnnka" dela tako kakor tat, ki je ukradel, potem pa bežat ža dragimi ljudmi ter klical za njimi „Pri-mite tata, primite ga!"
Mariborski okraj.
m Predavanje v Mariboru. V. nedeljo dne 1. decembra bo prvo poljudno predavanje S. K. S. Z. v Mariboru v prostorih Katoliškega delavskega društva v Mariboru, FloBergasse 4. Začetek bo ob 9. dopoldne. Predaval bo g. profesor dr. Medved.
m Nesreča. Na postaji Pragersko je dne 12. t. m. padel 471etni premikač Jožef Rudolf pod kolo
nico, je padel in v pijanosti zaspal. Vlak ga je popolnoma raztrgal. Kaj so si gač mislili pivski tovariši, ko je bilo treba zbirati raztresene in raztrgane ude še pred kratkim zdravega in veselega- mladega moža? .Videli so, kako alkohol osrečuje človeka!
m Za dijaško kuhinjo v Mariboru so darovali sledeči p. n. dobrotniki in dobrotniki: Pahernih M„ veleposestnica v Vuhredu, 20 K; Pahernik Franjo 20 K; Ivan Golnar, slikar v Sovjaku, nabral 4 K; Letonija Frančišek, kaplan, 3 K; neimenovana s Ptujske gore 1 K; pri blagoslavljanju spomenika sv. Janezu Nep. nabral Blaž Grabar 10 K 80 v; pri blagoslavljanju kapele v Branoslavcih nabral Zaherl, učitelj, 8 K 10 v: ob isti priložnosti nabral Marko-vič Frančišek iz Cezanjevec 6 K 46 v; Močnik Frančišek, kaplan, 4 K; Martin Kocuvan 10 K; Wolf I., župnik, 2 vreči krompirja; g. Zemljič, nadučiteljeva soproga, vrečo krompirja, vrečo korenja in vrečo repe: Alojzija Weingerl, veleposestnica v Jarenini, 50 glav zelja in vrečo krompirja: neimenovana s Ptujsko gore .vrečo krompirja in 2 vreči kostanjev. Stotero Bog plati!
m Slovensko društvo v Mariboru je imelo v i nedeljo dne 24. nov. ob 10. uri predpoldne v Na- j
rodnem domu svoj občni zbor, kjer se je izvolil novi neo ,med nasi da bi mu mi odbor. Predsednik je stolni dekan dr. Mlakar; pod- i težnje.
bil nenavadno delaven mož, je bil tudi med sousta-novnikj ptujske Čitalnice; njegov edini sin pa je bil strasten nemškutar. O, koliko ljudi, pa ne samo na^ vadnih, se nam izgubi po mestih! To so potem ]&■ mčarji! - Nedavno je prišel k dr. Metzlerju na Ptuj nek bolnik, da bi ga zdravnik preiskal. Med tem delom pa nekdo zdravnika hitro odpokliče. Ko se dr. Metzler čez nekaj časa vrne, je bil zginil bolnik — ž njim pa tudi lepa in dragocena ura! —
p Za slogo. Dr. Jurtelov list „N. S. S." v zadnji številki zopet kaj korajžno napada poslance Slovenskega kluba. Tako se dela za slogo, a drugače se govori!
p Sv. Marjeta niže Ptuja. Vedno čitamo po časnikih o prirejanju političnih shodov. Pri nas pa žalibog ni duha ne sluha o kakem shodu, čeravno bj imeli mi našemu poslancu veliko nujinih predlogov izročiti. Drava nam jemlje naše šume, katere še so edina podpora našega kmetijstva. Našemu poslancu Ploju smo že večkrat poročali o tem. A on nas sedaj noče poznati, le ob času volitev se nam prikaže. Vsak človek, ki pride na lice mesta in vidi., kako škodo pam dela Drava, se čudi, kako je to, da se na nasprotni strani, kjer je posestvo graščakov, barona pl. Kiibeka in zavrčkega graščaka Ulma, Drava vedno regulira, akoravno tam ne more napraviti nobene škode, ker je samo pečovje. Za nas poljske kmete pa država nima denarja, kakor da bi mi davka ne plačevali. Umestno bi bilo, ko bi pri nas S. K. Z. kak shod priredila, ter bi prišel kateri posla-
razodeli svoje) velike
predsednik deželni odbornik Fr. Robič; tajnik bogoslovni profesor dr. Hohnjec; blagajnik profesor dr. Verstovšek; odborniki: profesor dr. Kovačič, dr. Pipuš, Protner, župan v Grušovi, Fr. Thaler, župan v St. Tlju. A. Lobnik. posestnik v Orehovi vasi, pasar Karol Tratnik.-
p Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Ogenj hudo gospodari v naši župniji; nobeno leto ne mine brez večje ognjene nesreče. Preteklo nedeljo popo-ludne sta pogorela zopet dva posestnika v Župeči vesi: Jernej Furek in Jakob Predikaka. Komaj sta si nekoliko opomogla od lanske nesreče, ko sta
ž njimia vred pogorela še dva njuna soseda, in že ju zadene nov udarec in to na zimo! Nesrečo so zakrivili otroci« ki so v parni zakurili. Bog potolaži ponesrečeni družini, njunim sosedom pa nagni srca, da jima rade volje pristopijo na pomoč! — Bralno društvo je zavoljo te nezgode preložilo nameravani poučni shod na prihodnjo nedeljo dne 1. dec. 1907.
Ljutomerski okraj.
1 Klala Nedelja. Čuditi 86 pač moramo našemu dopisniku Domovine in Nar. Lista — pa ne morda radi njegove bistre umnosti, ampak ravno nasprotno — radi njegove prismojenosti, ker tako dolgo ne sprevidi kako neskončno prezira g. Poštrak, župpn moravski, njegovo blebetanje. O ti ljuba zavist, kako vendar nekoga mučiš! G. Poštrak, saj veste kaj naredi mesec, ako laja po noči psiček nanj !! Isto storite tudi Vi; svojo pot mirno naprej, kužeke pa pustite naj lajajo!
1 Ljutomer. Ker naši liberalci s svojimi zme-šanimi nazori in s svojim „Ijudomilim," delovanjem v ljutomerskem okraju ne najdejo nobenih pristašev, iskati so začeli zveze v gornjeradgonskem okraju. Upamo pa, da zavedni možje našega sosednega okraja ljutomerskim liberalcem ne bodo šli na li-manice.
1 Ljutomer. Preteklo soboto je imelo pevsko društvo svoj občni zbor. Društva so se hoteli polastiti liberalci. Pa grozdje je bilo še prekislo. Da bi vendar pokazali svojo moč, so po svojem manevru s pravili zabranili izvolitev novega odbora. Ob tej priliki smo spoznali pevci-mladeniči, ki žrtvujemo toliko časa za narodno delo, kako nas ljubi svobodomiselna gospoda, kako nas spoštujejo privrženci laž-njivega „Narodnega Lista" in „Domovine." Dobro, da ste nam pokazali svojo ljubezen! Seveda, če telovadimo, če nastopamo, tedaj se nam laskate, tedaj nas hvalite, vcepljate nam misel svobodno. Pa gorje mu, ki bi hotel dati duška svojim srčnim čutilom, ki bi pokazal, da ljubi tudi svoje dušne pastirje! Takoj je pri kraju njegova veljava. Iz največjega in najboljšega naprednjaka postane nazadnjak, črnuh, šnopsar. Lepo svobodo smo gledali s svojimi očmi. Svoboda je torej samo za gospode! Mi pa, ki ne znamo tako gladko govoriti in spretno voditi različnih zborovanj kakor gospodje, ki imajo maturo in razne oslovske kože, mi siromaki kajpada ne bi smeli imeti svojih misli. Vi ste rekli: proč z duhovniki iz odbora, mi pa smo bili toli drzni, da smo rekli ne! In čudi se in strmi, svet! Zgodilo se je Čudo! V trenutku smo postali mračnjaki, nazadnjaki, klerikalci. S temi imeni se ponašamo, ker vemo, da jih nekateri Korli, Janki in Frančeki ne nosijo. Pazite, da s svojim najbolj nazadnjaškim naprednjašt-vom ne boste obtičali v blatu. Krave se že smejijo vašemu svobodomiselnemu n,aprednjaštvu, ki ga na vatle prodajano razni židovski časniki! Hvala, da ste nam odprli oči! Prihodnjič bomo pa mi govorili z listki. Torej na svidenje, liberalci!
1 Slov. čebelarska podružnica za gornje-radgonski' okraj bode imela v nedeljo po vernicah pri eosp. Trs'enjakn v Sv Juriiu obino letno zborovani». Predavanje ob tej nriliki ift obliubil eosp. Ivan Ju-rančič. Vsi čebelarii in prijatelji čebele se uliudno v«bijo. Odbor.
1 Gasilno društvo v Stročji vasi priredi tombolo v nedelj; dne 1. decembra 1907 ob SesHh zvečer v »osrilni g. Fr. SerSen-a v Ljutomeru. K mnogobroini udeleži vabi uliudno odbor.
1 Ljutomerska kmetijska podružnica sklicuje na nedelio t. decembra ob osmih nrepoMue v gostilno e. V«upotiča v Ljutomera zborovanje, pri katerem bode gosp potov, nčitelj I'. B»ll° govoril : a kaVn br>d" treba letos z od toče, poSkodovaro trto rsvnsti, da po zimi ne bo pozebla, in kako -ezati, d* bo pričakovati drugo leto vsaj nekaj pridelka, b) o nori vinski postavi, ki stopi s tem dnem (s 1. dec. 1.1.) r veljavo.
Slovenjgraški okraj.
s Vprašanje na poslanca Ježovnika. Obljubilo se nam je. da se razdeli po Vaši zaslugi med nas ubogo ljudstvo i00 milijonov kron. Sedaj mnogi nimamo več zaslužka, ker se je približala zima, zato vprašamo: Kje je istih 100 milijonov kron? Sem z njimi, mi jih potrebujemo!
Konjiški okraj.
k Konjice. V nedeljo 1. decembra ob 3. uri popoldan se zbere v prostorih katoliškega političnega društva zaupni shod Slovenske kmečke zveze za konjiški okraj. Na dnevnem redu so važni razgovori o narodnih in gospodarsko-političnih zadevah, zato se naj vsi gg. zaupniki, ki.so dobili tozadevna vabila, gotovo udeležijo tega shoda.
k Dobrnež pri Konjicah. Pogorela je preteklo soboto zjutraj hiša posestnika Goriušek p. d. Magerl. Skoda je precejšna, zlasti ker mu je zgorelo okoli 150 mecelnov različnega žita, boljša obleka itd., kar je bilo spravljenega pod streho. Kako je ogelnj nastal, se ne ve. Bil je zavarovan le za malo svoto. Sosedje, na pomoč tako hudo zadetemu možu!
Celjski okraj.
c t Žnpnik Anton Rančigaj. Kdo izmed tistih, ki so 86 šolali pred 30 leti na celjski gimnaziji, se ne spominja predragega rajnika? Kolikokrat smo se zbirali okrog njega! Kolikokrat je razveseljeval nas in samega sebe v največjih
težavah, v najhujših urah s svojim neusahljivim humorjem in nedolžnimi šalami! In zares, ta Tvoj humor, ta Tvoja šaljivost je bila vsem potrebna, i Tebi i nam, ki smo To preživeli. Živel si Ti, kakor tudi mi, življenje revnega dijaka. Rojenice Ti niso položile v zibelj bogastva, pač pa neustrašenost in vstrajnost, in stema lasnostima si premagal vse težave. Nisi se upognil, če se Ti je zgodila še taka krivica. Pogumno si šel kot gimnazijec-pregnanec k bratom Hrvatom, kjer si našel toliko sočutnih src in usmiljenih podpornikov. In ko si zvršil gimnanijo, zadostil si svoji vojaški dolžnosti v zlati Pragi. Od vojakov pa si prinesel seboj dve prekrasni lastnosti, ki dičijo najboljše častnike, namreč pogum in odkritosrčnost. Že iz tega je razvidno, da je bil dragi rajnki nenavadnega širnega duševnega obzorja, ki je v svojem življenju maroikaj videl, skusil in pretrpel. V dokaz hočem le to navesti, da je kot gimnazijec poš potoval iz Gomil8kega v Akvilejo, da bi v tem kraju bistril svoj umetniški čut. Rajni RauČigaj je bil namreč lako nadarjen risar, kakoršnega celjska gimnazija še ni videla. Ta umetniški okus se je kazal tudi pozneje v njegovi knjižnici, v njegovi hišni opravi, v okolici njegovega župnišča. Prepotoval je celo Italijo in dalje časa bival v Rimu. In če ti je prepovedoval o italijanskih umetninah, zapazil si takoj, da je obiskal deželo hrepenenja vseh umetnikov z veliko koristjo. Ko je zvršil bogoslovje, nastopil je neustrašeno težavno duhovniško službo. Povsod je bil mož na svojem mestu, povsod je zapustil najlepši spomin. Poklican je bil zgodaj kot kapelan na težavno ceijsko župnijo. Tadi tukaj je doživel marsikaj bridkega, a nikdar m nadlegoval no C enega s tožbami. Vedno je bil razpoložen, vedno zadovoljen, vedno vesel. Za župnika v Št. Peter v Savinjski dolini je prišel primeroma pozno, a potrpežljivo je čakal, saj se mu je spolnila želja, ki jo je gojil celo življenje. Dobil je župnijo sredi rajske Savinjske doline. Ponosen je bil na svoje žnpljane, in župljani so bili ponosni na nj. Tvojega življenja in Tvojega delovanja v Tvoji župniji sicer nisem mogel zasledovati, a udeležil sem se Tvojega pogreba. In ta pogreb je jasno govoril za Te, pričal je o ttm, da si morebiti imel kakega nasprotnika, a sovražnika nisi imel. Ko se je razširila vest po Tvoji župniji, da si preminil, ni bilo hiše, kjer bi se ne bile solze pretakale, da ne govorim o gin-ljivih prizorih v cerkvi med prepovedjo mil. gosp. opata celjskega. Počivaj tedaj mirno v sredi svojih župljacov, ki so Ti bili tako srčno vdani in katere si tudi Ti tako ljubil. Počivaj mirno v rajski Savinjski dolini. Saj si vedno o njej sanjaril v deški, mladeniški in moški dobi. Koliko lepih načrtov je ostalo radi Tvoje smrti neizvršenih, koliko upov in nad Tvojih prijateljev je šlo s Teboj v grob!
o Zborovanje S. K. Z. v St. Juriju ob Tab. Dne 24. novembra priredila je Kmečka zveza pri nas1 političen shod. Prišel je kot govornik njen neumorno delavni podpredsednik g. Fr1. Mlakar. Zbralo se je okoli 200 mpž s par izjemami vsi iz St. Jurija. Prvi je govoril g. Mlakar o programu S. K. Z., o razdolžitvi kmečkih posestev, o splošnem zavarovanju, o melioraciji, o šoli itd. Zlasti pri tej zadnji točki so se lahko zborovalci prepričali, da jo prav navadno obrekovanje, ako nasprotni listi pišejo, da je K. Z. sovražna šoli, ona je za šolo in zahteva le njeno izpopolnitev v smislu kmečkih potreb. Nadalje je omenjal g. govornik, da se bliža kmečkemu stanu rešitev, a samo tedaj, če bodo kmetje znali razne ugodnosti izkoristiti. Zato je pred vsem potrebna organizacija, potrebno, da se vsi spodnještajerski kmetje združijo v S. K. Z. Izbor-nemu govorniku in njegovim mirnim in treznim besedam so zbrani možje navdušeno ploskali. Videlo se je, da so ga poslušalci umeli, govoril je pač kmet kmetu, brat bratu. K besedi se je potem oglasil tu-kajšni kmet A. Rančigaj. On izraža svoje zadovoljstvo, da je vendar enkrat priredila zborovanje S. K. Z., kjer se mu gotovo ne bo tako godilo, kakor na zadnjem shodu Roblekovem, oziroma Narodne stranke, kjer so mu gospodje milostno dovolili eno minuto časa, da pove svofe želje poslancu, dočim je neki liberalni doktor smel pol ure govoriti. A ko je on, kot neodvisen kmet, tudi za-se zahteval pravico, da sine govoriti, je eden liberalnih gospodov rekel: Pa ga pustite, naj govori, bomo imeli vsaj zabavo! Pa vkljub temu ni smel govoriti. Rančigaju pa, in menda vsakemu zavednemu kmetu nikakor noče iti v glavo, da bi bil pošten kmet liberalni" gospodi samo za zabavo, zato so zbrani kmetje njegovim ogorčenim besedam pritrjevali. Slednjič še Rančigaj protestira proti očitanju, da bi bil od duhovščine na-hujskan in zakliče zbranim kmetom: Dragi tovariši-kmetje, pristopimo h Kmečki zvezi! Kdor pa ne ma- \ ra za Kmečko zvezo, bolje stori, da se pridruži socialdemokratom, kakor pa liberalni Narodni stranki! Kmet Rančigaj je poštenjak skoz in skoz, prepričan kristjan, zraven pa ponosen in zaveden kmet in dober in neustrašen govornik. Iz prepričanja je bil nekaj časa v vrstah neodvisnih kmetov. Ko je pa na nekem shodu Narodne stranke slišal, kako so udrihali čez duhovščino, je začel omahovati, popolnoma je pa prestopil na stran Kmečke zveze, ko so se na zadnjem tukajšnem Roblekovem shodu liberalci res nehvaležno in grdo vedli proti njemu. Slednjič še prosi za besedo kmet Alojz Vasle. On ožigosa grdo pisavo „Narodnega Lista", zlasti nizkotno. blatenje duhovščine in navdušuje za Kmečko zvezo. Tudi njegova izvajanja so zborovalci odobravali. Ko so nihče več ne oglasi za besedo, zaključi _g. Mlakar dobro uspeli shod, ki se je popolnoma mirnp /ršil. Kmetje so razviaeli, kje lahko kmet prosto govori in kje ne, razvideli so, da za pametne, zavedne krščanske kmete je mesto samo v S. K. Z. Z uspehom shoda sme biti Kmečka zveza zadovoljna. MnoiA) predsodkov je razpršil ta shod. Vsi udelež-
| tiim so bili zadovoljni in navdušeni po govoru g. ! Mlakarja, drugi so pa pozneje obžalovali, da se ' shoda niso udeležil.
c Shod S. K. Z. na Polzeli. Zadnjo nedeljo smo imeli pri nas v narodni gostilni Alojza Cimpermana v naši sredini g. Franca Mlakarja, podpredsednika Slov. kmečke zveze. Zbralo se nas je Braslovčanov, Polzelanov in Št. Peterčanov blizo 200, in to brez vse agitacije — nenadna smrt g. župnika v Št. Petru pretila je celo ves shod zapre-čiti. A prišli smo, poslušali g. govornika, naše navdušenje je vedno bolj rastlo, marsikteremu zaslepljencu so se odprle oči, da je spoznal blage namene Kmečke zveze za naše ljudstvo — in h koncu smo samo to obžalovali, da zborovanje ni dalje trajalo. Mirno, dostojno, podučno in veselo je bilo to zborovanje, upamo, da se bomo zbirali še večkrat. L beralna celjska „Narodna stranka" v Savinjski dolini dan na dan vedno huje hira za jetiko. Jedro našega ljudstva, slovenski kmet, si je vkljub vsem sleparijam še ohranil bistro oko, da sprevidi, na kateri strani je resnica in poštenost. „Kmečka zveza" rasti, cveti in okrepi se!
c Celje. Naša posojilnica se izborno razvija. Kako pa se godi stari advokatski posojilnici, nam ni znano. — Surova pisava „Domovine" in „Narodnega Lista" tudi mnogim pristašem Narodne stranke več ne dopada. Navel čali so se te hrane, da morajo vsakokrat pohrustati vse klerikalce in celo vrsto duhovnikov. — Naj misli kdo o dr. Dečku, kar hoče, pa to je res, da je on skrbel premišljeno za to, da postane Celje slovensko. In pod dr Dečkom bi postalo slovensko, ako bi ne zbolel. Če pa sedaj pogledamo voditelje Narodne stranke, kaj pa oni store za slovensko lice Celja. Popolnoma nič, in ves šum je le slepilo za ljudstvo. Mi poznamo te ljudi od blizu.
c Celje. Vendar enkrat so bili odkritosrčni! Ob času volitev v državni zbor so bili kandidati Roblek, Ježovnik itd. vsi neodvisni, sedaj je pa „Domovina" padla iz sicer dobro naučene uloge in bleknila, da so bili kandidati Narodne stranke! — Hvala za pojasnilo! Sicer je to že stara past vseh liberalnih strank, da pred volitvami skrivajo svoj obraz. Morebiti doživimo sedaj za deželnozborske volitve enak manever. Študentje v Narodni stranki bodo že znali o pravem času določiti neodvisnega kandidata. Potem se bo pa pisalo ganljivo o pravi
—	ljudski volji!
c Legar je v celjski okolici močno razširjen, posebno v Hudinji.
c Celje. Kdo je kriv vsega hudega na svetu? Po mnenju par študentov Narodne stranke seveda
—	klerikalci. Krivi so ponemčurjenja šol — In vendar gori Narodna stranka za več nemščine! Krivi so nazadovanja slovenske gimnazije v Celju — in, vendar se napada katoliške slovenske poslance, ki so pripomogli do štirih slovenskih gimnazij. Krivi so nizkih cen za hmelj — in sedaj so cene poskočile, ko je hmelj v skladiščih mešetarjev. Študentom lažinarodne stranke povemo celo na uho, da, so klerikalci krivi, da se začne zima 23. grudna, — saj je vendar papež Gregor XIII. uvedel sedanji koledart. Morebiti bodo celjski listi še pisali, da so klerikalci krivi — celjske megle. Kdo je pa kriv, da je megla tudi v glavah takih narodnih ljudi, o tem seveda ne pišejo listi Narodne stranke.
c Hmeljski trgovci so imeli letos tako dobro hmelj-sko leto, kakor že dolgo ne. Pokupili so hmelj za grozno nizko ceno, sedaj pa ga drago prodajejo. Poslanec Roblek je moral dobro vedeti, da bodo izvršilne naredbe za Savinjsko dolino ugodne, toda zvedeli smo za to še le sedaj, ko je hmelj že v njegovih skladiščih. Savinjska dolina ma tega ne bode nikdar odpustila.
c St. Jurij ob juž. žel. Predzadnjo nedeljo je imela tukajšna kmetijska podružnica „poučno" (?) predavanje. Piedaval je neki nemSki (!) potovalni učitelj o perutninarstvu. To priliko je porabil potovalni učitelj Kveder« da je strankarsko poročal o avstrijsko-ogrski nagodbi in s tem agitiral seveda po ovinkih za Robleka in Ježovnika. Nikar ne mislite, učitelj Kveder, da mi ne spoznamo vaših skrivnih najnenov. Le vprašajte poslušailce, kaj sodijo o vašem predavanju. In v take namene se rabi naša kmetijska podružnica! Kaj ste dosegli s tem zborovanjem, boste v kratkem zvedeli. Da vas pa ne bo iznenadilo, zato vam že zdaj naznanimo, da se bo nekaj zgodilo. Sicer pa bomo, če se nam bo zdelo vredno, o tem zborovanju še več spregovorili ob drugi priložnosti. Za danes samo toliko.
c St. Jurij ob juž. žel. Zupan Urleb in nova stranka. Naš župan Blaž ni nič kaj zadovoljen z Narodno stranko, zato si pa želi ustanoviti novo stranko, v kateri ne bo mesta ne za doktorje in ne za učitelje, pa tudi ne za duhovnike. On pravi, da je Narodna stranka preveč doktorska in učiteljska. Kmečka zveza pa preveč duhovniška. Zato po njegovih mislih je neobhodno potrebna ena nova med-stranka. Pri teh načelih, kakor se sliši, pomaga Ur-lebu Oroslav Kušec, bivši tajnik okrajnega zastopa v Celju. Zupan hoče postaviti kandidatom za dopolnilne volitve v deželni zbor nam že znanega kandidata „Krištana" na Ponikvi. Mi pa Še svetujemo Blažu, da še začnei izdajati svoje glasilo, kakšne liberalne cajtunge, za urednika pa lahko postavi Ku-šeca. Trikratna slava takšnemu županu, kot je naš Blaž.
c Šmarje pri Jelšah. Za naše izobraževalno društvo je med udi prav veliko zanimanje Knjižnica šteje lepo število zanimivih knjig, deloma darovanih, deloma na-kupljenih. Posebno hvalo smo dolžni našim plemenitim dobrotnikom, ki so s svojimi darovi krepko podprli novo društvo. Posojilnica v Šmarju je društvu naklonila 40 K pred. g. dekan Jug 10 K, vič. g. proi. Iran Vreže 20 K,
predsednik Aug. Cupf je daroval les za knjižnično omaro, g. nadučitelj Jnrkovič cel zaboj knjig, med katerimi je precej letnikov starih „Novic", č. g. kaplan Cerjak, Slovenska Matica ih dražba sv. Mohorja so našemu društvu darovali tudi veliko zelo porabnih knjig. Vsem darovalcem in podpornikom izrekajo društvo in udje najiskrenejšo zahvalo. /jiveli nasledniki 1
c Zibika. Pri nas smo zadnjo nedeljo obhajali ob veliki udeležbi domačega ljudstva ustanovni občni zbor „kat.-slov. izobraževalnega društva." Domači župnik otvori zbor, na to pa v obširnem go\oru razloži župnik Gomilšek namen, pripomočke in veliko korist novega društva za Zibiko ter posebno vspodobuja mladino, naj 83 ga polno — številno oklene. Ko so se prebrala od namestništva potrjena pravila, je takoj pristopilo k novemu društva 6? udov, med temi precej zavednih mož in žen, še več pa pouka željnih mladeničev in deklet. Soglasno je bil izvoljen sledeči odbor: Smole Fr., kmet v Strtenici, predsednik, Čander Anton, organist, tajnik, Krajnc Jožef, župnik, blagajnik, Čoki Janez, kmet. Sv. Magdalena, namestnik, Krašovec Jakob, mladenič, Sv. Jernej, knjižničar, Crirn Alojzij, mladenič, Sv. Jernej, namestnik; Kočevar Martin, kmet, Sp. Tinsko in Gajšek Pongrac, kmet, Sv. Jernej, računska pregledovalca. Prepričani smo, da bo društveni odbor vse storil za najlepši pro-cvit toliko potrebnega izobraževalnega društva, ki je takoj pristopilo k S. K. S. Z. v Mariboru. Društvena soba bo v stari šoli. Knjižnica začne svoje delovanje prvo adventno nedeljo in se bodo knjige izposojevale po službi božji, pred večernicami in po večernicah. Naše rojake lepo prosimo podpere v knjigah in v denarju. Da se Zibičani v zadnjem času krepko gibljemo, pričata novoustanovljena posojilnica in izobraževalno družtvo. Naj Bog blagoslovi oba zavoda namenjena izobrazbi in ljudskemu blagostanja, da nam rodita najlepših sadov.
c Laški trg. Na volilnem shodu Kmečke zveze za laški okraj se je sklenilo sprejeti tistega kandidata za deželni zbor, katerega bo postavila Kmečka zveza. Želi se, naj bo dotični shod v kratkem.
c Iz laškega okraja. Okoli 10.000 vseh Slovencev zapusti domačo zemljo in se izseli na tuje samo v enem letu, kakor so preračunali. Tudi iz laškega okraja se jim marsikdo pridruži. Na domar čih tleh ne more shajati in zaslužka postranskega pa tudi nima. Gotovo pa bi se v vsakem okraju našel zaslužek, če bi merodajni činitelji imeli več dejanske volje. V laškem okraju n. pr. bi bilo dosti zaslužka pri popravljanju plazov. Približno 2500 hektarjev plazu podvržene zemlje imamo v tem okraju, in ker se stroški za tako delo računajo na 1000 K za hektar, je tukaj potem samo pri tem delu 2,500.000 K zaslužka. Vlada daje k takim podjetjem 60% podpore, to je, ako je preifačunjeno kako delo na 1000 K, dovoli vlada podpore 600 K; to je lepa podpora, pa žal, da je ta podpora preveč kakor za kapitaliste prikrojena. Posestnik, ki hoče plaz ustaviti, mora skraja vse stroške sam trpeti, sam plačati cevi, sam plačati preddelavca in druge delavce, tudi komisijo, kjer jo je treba, in še le po skonča-nem delu dobi povrnjenih 60% vseh stroškov. In zato se malokdo te podpore posluži. Treba bo po shodih vplivati na postavodajalce, da se postava spremeni tako, da se nekaj določene podpore da naprej. Tako imajo na Češkem, zakaj bi ne bilo tudi na Štajerskem. Na mnogih krajih je treba tudi vodovodov, kjer bi se dalo tudi veliko zaslužiti. Samo v mali šentmiblavški iari je treba 12 vodovodov. Ravno tako bi bilo lahko dosti zaslužka pri gradnji cest, ker še manjka toliko krvavo potrebnih cest. Ni dvomiti, da bi marsikdo ostal doma, če bi se tar ka podjetja pospeševala z ugodnejšimi vladnimi podporami.
c Trbovlje. V Mrzli dragi, med Retjem in Bukovo goro, da kopati starine vojvodinja meklen-burška iz Vagenšberga. Izkopali so doslej veliko kosti, človeških in živalskih. Vse kaže, da je bilo tu nekdaj grobišče. V globini do 3 m leže celi okostnjaki v raznih višinah in raznih razdaljah. Vsaka okostnica ima ob glavi prsten pisker, nekatere tudi po več. V njih je zemlja, na njih ni nič postebnega. Tudi nekaj železnih obročkov se je našlo. Na tem mestu se je že večkrat kopalo. Tudi rudarji pridejo včasih ponoči kopat „zaklada", a denarja ni najti. Pravijo, da so tukaj tri leta taborili Turki, ko so naskakovali grad Galeneg na kranjski strani, in da jih je veliko zmrznilo, V bližini je več gomil; ena ima tudi ime gomila. Vse so last retenskih kmetov Stravsa in Zupančiča. L. 1868. so našli v Retju 553 novcev iz keltskih časov ter jih poslali v gra-ško Ivanišče.
c Novacerkev pri Celju. V četrtek dne 21. t. m. je naša hranilnica in posojilnica, prava Rajfaj-zenovka, začela poslovati. Vse kaže na dobre uspehe., Težavno knjigovodstvo je prevzel č. g. kaplan Luskar.. — Pod naslovom: „Klerikalnaimpertinenca" je ljubljanski „Slov. Narod" objavil, da so naši učenci imeli 19. novetmbra t. 1. spoved, ne da bi bilo šolsko vodstvo odločno ugovarjalo našemu kanoniku in dekanu, češ, 19. nov. je kot god rajne cesarice Elizabete ferijalni dan. Gola laž! Spoved ni bila na Elizabetino, ampak dan pozneje;, v sredo 20. nov. Laž je iz, liberalnih krogov zletela v Ljubljano, pristen izrodek liberalizma, ki je sam na sebi velika politična, gospodarska in verska laž. On načelno ne trpi miru med duhovščino in učiteljstvom, in ga razdira, kjer le more. Ko mu zmanjka stvar--nih razlogov, pa laže s pravcato liberalno imperti-nenco. Pri nas je vladal med duhovščino in aičiteljstvom vedno mir in sporazum. Upamo, da
ostane tako tudi zanaprej, tembolj, ker se je liujs-i kanje pričelo s tako podlimi sredstvi — z lažmi.
Brežiški okraj.
b Kozje. Kozjanski dopisnik „Narodnega Li-| sta" trdi v zadnji številki, da gg. dr. Jankovič in Lah, kaplan pri Sv." Petru pod Sv. gorami, nista J več narodnjaka, ker sta izstopila iz odbora podružnice sv. Cirila in Metoda za kozjanski okraj. Drzna je ta trditev, pa tudi neumna. Ce sta oba gospoda kot pristaša Kmečke zveze s svojim izstopom hotela pokazati, da se ne strinjata z našo stranko žaleči-mi dogodki pri veliki skupščini v Bohinju, in da ne odobravata novih načel glavnega odbora, sta popol-! noma pravilno ravnala, ker se s takim korakom člo-! velk ne odreče svojim narodnim dolžnostim, in ne postane nasprotnik narodnih teženj, osobito če je bil dotični celo svoje življenje narodnjak v dejanju, ne samo v besedi. To pa velja v polni meri o g. dr. Jankoviču in o g. Lahu! Kdor nasprotno trdi, se je moral s pametjo skregati! Da pri temi nista vprašala kolovodje Narodne stranke v Kozjem dovopnn-ja, je pa vendar samo ob sebi umevno. Zakaj poiem to razburjenje in gostobesedno kritikovanje ? Mar menite, da bo kdo k vam hodil učit se narodnih dolžnosti? Dosedaj še niste drugega dokazali, kot da znate spretno razdirati in podirati! Ob svojem času pa pridemo mi s svojo javno kritiko vašega uspešnega delovanja in vaših narodnih činov.
b Kozjanski okraj. Kakor izvemo iz poslan-j skih krogov, ki so se živo zanimali za to zadevo, ; dobijo vsi oni posestniki, katere je okrajni glavar | Vistarini pri podporah oškodoval, vrnjeno svoto, za ; katero so bili oškodovani, in sicer že na prihodnjem | uradnem dnevu v Kozjem.
b Dobje pri Planini. Naše liberalce silno skrbi nova hranilnica in posojilnica v Dobju, zato la-! žejo in obrekujejo po svoji navadi. Skrbite rajši za I Dernjačevo posojilnico! Naša hranilnica ima v teku | enega meseča svojega obstanka več hranilnih vlog, i kot vaša v celem letu. Kako liberalci in štajerčevi [ nemškutarji delajo za blagor ljudstva, to iskusimo dosti bridko davkoplačevalci. Kedo nam je zakrivil | tako visoke občinske doklade samo zaradi nerodne ; stavbe nove šole, tega nam seveda ne bo razložil j hinavski štajerčev dopisnik. Da pa Dernjač ne bo j več župan in tudi Pulkota ne bo nihče! drug volil,, kakor tisti, kateri so mu dolžni, o tem se bosta prepričala. Cemu le poprašuje Dernjač može: Ali imaš rad Pulkota? Ce ga imaš rad, pa podpiši! Kaj po-i meni to?
b Volitve v okrajni zastop brežiški se končno ] vendar v kratkem razpišejo; nemška stranka jp si-J cer še vložila neki protest na notranje ministrstvo, j ki pa jle brez pomena. Slovenci morejo prav lahko s zmagati v veleposestvu, ako se postavi skupna kan-| didatna lista. Zato je poslanec dr. Benkovič, ki že več kot dve leti vodi z velikim žrtvami pripravljalna dfela, potrebno ukrenil, da se skliče v kratkem volilni shod vseh volilnih mož iz skupine kmečkih občin in veleposestnikov volilcev, na katerem shodu se postavi skupna kandidatna lista. V tem velefvaž-nem trenotku pa pride „Narodni List", in v svoji zadnji Številki na ostuden način, kot za časa volitev, napada dr. Benkoviča, češ, da sili v okrajni zastop, celo v načelstvo itd. To pogubonosno početje moramo najstrožje obsojati, ker s tem se celo delo spravlja v nevarnost. Kandidatno listo bo postavil volilni shod, ne pa zlobni dopisnik „Narodnega Lista" ; vnaprej pa je že sklenjeno, da se skupina veleposestnikov prepusti veleposestnikom samim, tako, da bodo tudi Bizeljanci lahko glasovali za do-tično listo. Vprašanje načelstva sploh ni sedaj važno, ker bode še mnogo Save poteklo, predno se bo okrajni zastop konstituiral; mestna občina Brežice namreč grozi z obstrukcijo, oziroma odsotnostjo pri volitvah, tako da morda pride do uprave po vladnem komisarju, dokler se to sporno vprašanje ne reši.
b Volitve v cenilno komisijo za osebno-dohod-ninski davek za brežiški okraj se vrše v kratkem. Dne 16. t. m. se je v Brežicah vršil sestanek zastopnikov obeh slovenskih strank, kjer so se sporazumno postavili kandidatje in osnoval agitacijski : odbor. Kot čujemo, ta kompromis v imenu sloge ni všeč tajniku Kuneju, ki je kruh obeh strank v brežiški posojilnici; on ni smatral vredno, udeležiti se posvetovanja, pač pa je začel po stari navadi zahrbtno delati zoper nekatere postavljene kandidate; ako ne ustavi svojega hujskanja,, veselil se bode! zopet — tretji, namreč nemškutarija. Odločno ugovarjamo zoper vsako kršenje kompromisa. Ali obvelja definitivno sprejeti kompromis, ali pa sploh opustimo vsako delo v slogi. Nikakor ne bodemo pripustili, da samovoljnost posameznih oseb namenoma pokvari vsako skupno delo. Postopanje Kunejevo je tem bolj nerazumljivo, ker je bil tudi on brez ugovora postavljen kandidatom kot namestnik v drugem razredu. Zdi se nam, da nas Kune® hoče res prignali do skrajnega protiodpora, katerega posledice bo sam nosil. Seveda dobe se vedno mehki ljudje, ki se temu možu vsedejo na sladke limanice. — Ako se sedaj ne bo vsestransko spoštoval soglasno sklenjeni kompromis, potem pa je za vedno konec skupnemu delu v Brežicah. Toliko v premišljevanje
in ravnanje! Razdirajočemu dopisniku „Narodnega Lista" pa že danes povemo, da se ne bo upoštevalo njegovo hujskanje. Toliko pa smo naprošeni konsta-tirati, da so vse domneve dopisnika glede poslanca dr. Benkoviča povsem neosnovane, naravnost izmišljene; vsekakor pa v okrajni zastop bolj sodi državni poslanec dr. Benkovič, nefTO znani dopisun „Nar-rodnega Lista" kot razdirale,c sloge v brežiškem okraju.
Drobtinice.
d „Veliki" London je štel početkom meseca
aprila t. 1. 7,217.939 prebivalcev, to je šesti del vsega prebivalstva Velike Britanije. V Londonu je 4988 gostilen, 278 hotelov in restavracij. Pivovaren je pa 1936. Skupno je torej 10.000 prostorov, kjer se toči pijača. V Londonsko luko je leta 1906. prišlo 27.323 ladij. Stroški mestnih oblastnij so znašali 445 milijonov kron. London je vplačal v državne prihodke 449,406.000 kron.
d Prijetna tlaka. V letih 1539 in 1540 je bilo toliko vina, da se je, kakor stare bukve pripovedujejo, veliko ljudi v vinu utopilo. Pripoveduje se, da je neki graščak vzel svoje kmete na tlako, da so mu popili vino od prejšnjega leta. Zoper tako tlako bi se še dandanes nihče ne upiral.
r Potres v Kalabriji. Dne 18. t. m. so imeli v Kalabriji zopet potres. Ljudje so prestrašeni bežali iz komaj na pol popravljenih koč in kljub slabemu vremenu rajši prebivajo na prostem.
r Zakaj pade mačka na noge? Ako skoči mačka še tako nerodno z najvišje strehe ali zidu, ne pade nikoli na glavo ali hrbet, temuč vedno na noge. To izhaja od tod, ker mačka pri skoku zasuče truplo, kakor stori to dober plavač, ki se tudi pri skoku v vodo tako zavrti, da prileti ali z glavo ali pa z nogami naprej v vodo. Fizik Hartmann je to dejstvo posebno natanko preiskal. Privezal je mački trakove na noge, potem je zasukal mačko tako, da ji je visela glava navzdol ter izpustil vse 1 trakove istočasno. Mačka je padla na tla, a na noge. Med padanjem je namreč bliskoma zasukala truplo s tem, da je napravila z repom krog v zraku. Da stvar natančneje pojasni, napravil je Hartmann mačko iz lepenke. Skozi valjar je napeljal žico, na koncu žice pa pritrdil repu slično napravo. Bep je bil na vretenki. Napravil jei z lepenko, kakor poprej z živo mačko, obenem pa sprožil vretenko, da se je med padanjem rep zavrtel v krogu,, in res je stvor priletel vselej na noge, kakor poprej živa mačka, Ako pa vretenke ni sprožil, padla je lepenka na tisto stran, ki je bila v začetku padanja navzdol.
r Kitajci in zvezde repatice. Kitajci so zelo lahkoverni in strahopetni ljudje,, ki posebno trepe-čejo pred vsako nebesno prikaznijo, ki se jim ne zdi vsakdanja. Posebno se prestrašijo vselej zvezde repatice, ki jim je oznanovalka vsega zla in vseh nesreč. Repatico si predstavljajo za zmaja, ki prinaša sušo in druge nesreče. Zavarovati se skušajo proti njemu s tem, da razobesijo na strehah svojih hiš in na čolnih razne svete slikarije. Tudi na dvoru so vselej razburjeni, kadar se pokaže narod. Ker se cesar naziva solnčnega sina, pošilja mu narod prošnje, naj komet prime in strogo kaznuje, ker kot sin solnca mora imeti to oblast. Ako se potem za časa rtepatice zgodi kakšna koli nesreča, pripisuje se vladarju v greh.
r Pes je ustrelil zdravnika. Na čuden način je bil ustreljen mlad angleški zdravnik v Harvichu. Zdravnik je šel s prijatelji na lov. Ko so se vračali z lova na avtomobilu, zložili so puške predse na avtomobilu. Pri eni puški je bil vsled neprevidnosti petelin odpet. V hipu, ko se je začel avtomobil pomikati, skočil je zdravnikov pes na puško, vsled česar se je peteli« sprožil in strel je zadel zdravnika v srce.
Narodno gospodarstvo.
ig Po novi vinski postavi, ki stopi že 1, decembra t. 1. v veljavo, mora imeti vsak, kdor v svrho prodaje vino prideluje ali pa kdor z vinom trži, torej tudi vsak vinogradnik, vinski trgovec in gostilničar, v prostorih, kjer vino prodaja ali kjer ga spravlja, torej v kleteh, gostilniških sobah itd. na vidnem mestu nabit ponatis paragrafov 2. do 14. imenovane postave. Ker je založništvo dunajskega strokovnega lista „Allg. Weinzeitung (Hugo Hiltsch-mann, Dunaj, I., Schauflergasse 6) izdalo prav trpežne in lične table, kjer so natisnjeni ti paragrafi v nemškem in drugih jezikih, nasvetoval mu je podpisani, da bi se priredila slovenska izdaja. Temu je založništvo ustreglo in je izdalo table) iz trdnega kartona po 80 v in ako se zglasi vsaj 300 odjemalcev, izida tudi enako nemškim, table iz pločevine (pleha), ki so posebno pripravne za vlažne kleti, kjer se papir sčasoma pokvari. Ker daje tvrdka pri večji na-ročitvi primeren popust, priporočam vsem interesentom, da si prej ko mogoče omislijo take table skupno, to je po županstvih, društvih itd. Da se vinogradniki obvarujejo postavne kazni, jim priporočam, da table v svojih kleteh pravočasno nabijejo. — B.

Skalicky, c. kr. vinarski nadzornik v Rudollovem, Kranjsko.
g Pozor pri nakupovanju Thomasove žlindre. Gospodarska zveza v Ljubljani in ,c. kr. kmetijska družba za Kranjsko sta te dni objavile po raznih časopisih posebno okrožnico, s katero opozarjate na sleparije, ki jih uganjajo nekateri trgovci pri prodaji Thomasove žlindre. Okrožnica je popolnoma na mestu in priporočamo vsem kmetovalcem, da resno uvažujejo v okrožnici podani nasvet, da nakupijo to žlindro le od takih trgovcev, ki prodajajo blago z garancijo za navedeno vsebino ioslorove kisline. Se boljše bi bilo, ako bi se tudi pri nas začelo prodar jati Thomasovo žlindro po odstotkih Ioslorove kisline raztopljive v citronovi kislini. Res, da bi cena Tho-masovi žlindri v tem oziru bila nekoliko dražja, toda kmet bi vedel, da dobi žlindro s tako iosforovo kislino, ki je tudi v zemlji popolnoma raztopljiva. Posledice kupčije na odstotke skupne ioslorove kisline spoznamo sedaj ravno v okrožnici, ki sta jo morala oba navedena zastopa objaviti vsled vedno bolj se množečih sleparij.
g Ravnanje z letošnjim vinom pred zimo pa do pomladi. Letošnje vino se odlikuje ne samo po okusu, dobroti, marveč tudi po moči, vsled česar se mora odslej pravilno z njim ravnati, da ostane ta letnik vsem v trajnem, spominu. Že na podlagi v moštu merjenega sladkorja smo ob trgatvi dokazali, da bodo imela letošnja vina povprečno 11 do 12% alkohola, vino iz linejših in izbranih vrst seveda še več. Celo vina iz navadnega grozdja ne bodo imela manj kakor 10% alkohola. Z ozirom na jakost vina in ker je bilo grozdje večinoma v lepem vremenu spravljeno, ker torej ni prišlo nič gnilega vmes, se bo vino naglo in lepo čistilo ter se ni bati tudi poleti nikakih presenečenj, če se bo z vinom do pomladi pravilno postopalo.
Čeprav ni prišlo morebiti prav nič gnilega grozdja v kadi, se vendar sedaj, ko je mošt že po-kipel, sesedejo razne kalnost povzročujoče snovi (beljakovine, drože, galice, apno, žveplo, prah itd) kot gošča na dno, ki se prične sčasoma razkrajati ter izločati razne neprijetne duhove, ki pridejo potem v vino in ga lahko popolnoma pokvarijo.
Kdor torej svojega vina še ni prodal, odnosno če ga ne bo točil pred pomladjo, stori jako umestno delo, če vse vino, ki ga misli čez zimo v svoji kleti obdržati, že sedaj ali pa vsaj pred Božičem pretoči. ?To sedanje prfetakanje nima samo tega namena, da se odstrani gošča, marveč tudi, da pride vino z zrakom v dotiko, kar znatno pospešuje popolno čiščenje, spopolnenje barve in popolni pokipenje še ostalega sladkorja. Sedaj pretočeno vino bo spomladi istotako rezko, kakor nepretočeno, a zraven tega pa lepše barve, Jinejšega in zdravega okusa, popolnoma čisto ter se nič ne izpremeni, naj era kdo postavi, kamor hoče. Vse' nasprotno pa se utegne dogoditi pri ne-pretočenih vinih, zlasti če nastopijo naglo eorki pomladni dnevi. Posebno nevarno je pa za nepreto-čena vina suho in vroče poletje in če se vino hrani v slabih kleteh. Srečnega se mora šteti, komur se v takih razmerah vino ne pokvari. Zavrelka in ski-sanje postane v tem slučaju neizogibna prikazen.
Kdor sedaj ali pred Božičem svoja vina pretoči, se mu ni bati posebne izpremembe spomladi, četudi jih spomladi marca ali aprila ne pretoči drugič, kajti kar ^e še do pomladi po prvem pretakanju sesede, tvori zd/avo goščo, ki, čeprav spomladi vskipi, vinu ne da slabega okusa.
Glede pravilnega sedanjega pretakanja in pa oskrbovanja vina do pomladi se je takole ravnati. Predvsem mora biti posoda, kamor in s katero se pretaka, zdrava, brez duha in dobro oprana. Klet mora biti prezračena, osnažena tudi po stropu, da ne visi od vseh strani pajčeviaa; posebno dobro je, če se zvečer pred pretakanjem zažge v kleti nekaj žvepla ter klet zapre, da ostane dim čez noč notri. Ta dim, to je žveplena sokislina, pomori vse škodljivce, ki pri pretakanju lahko pridejo v vino. Zlasti v zatohlih kleteh je to opravilo neobhodno potrebno, Pretaka naj se, če le mogoče,«pri lepem, ne de-
ževnem vremenu, in pri odprtih ohnih in vratih, in dalje s škali, da pride vino kolikor mosoče z zrakom v dotiko.
Ce se kdo za pretakanje poslužuje pumpe, naj ne pumpa naravnost iz soda v sod, marveč naj pusti, da vino teče najprej v poseben podstavek, in šele iz tega naj pumpa v drug sod. Zveplanje sodov, kamor se vino pretaka, se letos lahko opusti.
Po zvršenem pretakanju vino pač nekoliko opeša, a se v dveh do treh tednih zopet popravi ter zopet dobi prvotno rezkost.
Najnovejše novice.
Nemčija. Državni zbor se skliče največ zaradi ureditve linančnega položaja v državi. Državni primanjkljaj je narasel v teku časa na 80 milijonov mark. K temu pa pridejo še novi stroški za zvišanje plač državnim uradnikom, kar zopet znaša 50—60 milijonov. Dolgo časa se je knez Biilow> brfanil, da bi se predložil načrt za nove davke, ker se boji, da mu vsled tega razpade večina. Zadnje dni so bila neprestana posvetovanja z voditelji strank zaradi rešitve finančnega vprašanja. Svobodomisleci zahtevajo nove direktne državne davke, čemur pa se vlada upira ter hoče uvesti monopol na tobak, eventualno tudi na špirit.
Socialni kurz priredi goriška Slovenska krščansko socialna zveza takoj po novem letu.
Line Trst
Loterijske številke.
Dne 20. novembra 1907,
66 48 60 85 69 67
23 39
51 44
Tržne c ©ne
v Mariboru od 20. novembra 1907.
ŽiviJa
Pšenica . .	,
rž . . . .	,
ječmen . , .	.
oves . . .	.
korosa . . .	,
proso . . .	.
ajda.....
senc . . . .	,
slama . . .	,
fižola . . .	.
grah . . .	.
leča . . .	.
krompir . .	.
sir.....
surovo maslo
maslo . . .	. ipeh, sve5
zelje, kirfo .	.
repa, kisla .	.
mleko . . .	. smetana, sladke
kiti»	.
«elje , . ,	. jajc»
100 kg
ikg
1 lit.
100 glnv
1 tOTO
od
K h
50
60
do
K 1»
i i ■

B»'
int
Eatü
¡£31
¡ras
iti

% ir IGNACIJ JAGODIC, <

B
stavbeni in umetni ključavmčar pri Sv. Petru na Medvedovem «elu, izdeluje hteliluike, vrtne ogiaje, strelovode, napeljuje vodovod itd. 77« iv-2
Zahvala.
Ganjenim srcem izrekamo presrino zahvalo tem potom vsem, ki so se dne 23 novembra t. 1. blagovoljno udeležili pogreba nepozabnega brata in strica gospoda
Antona Rančijaj-a
župnika v Št. Petru v Savinjski dol.
Posebno izrekamo prisrčno z»h?alo mil. g. opatu «Ijskamu Frnčišku Ogradiju, ki so rajnemu govorili nagrobnico in za njega op avili sv. mašo zadušaico in vssm it. !»{. daiovni-kom, ki so v tolikem šterilu — bil > jih je 4 i — spn-mili pokojnika k večnemu počitku. Nadalje si zahvaljuje no vsem slavnim drnStrom in dekletom, ki so podaril* prekrasne vence, slavni požarai brambi in šolski ailad a«, ki so uks »ale rajn»mu zadnjo čast. Zahvaljujemo se nadilje g cerk/e-nemu ključarju za njegov obilen trud. Posebno pa bodi izrečena posibej n^jprisrinejša zahvala vse n s»roinikom. fi-ranom, prijave ¡jem in znancem, ki so v ta'{0 mn>gobrojneaj številu spremili predragega raj neg » k vežnemi počitka.
Žalujoča rodbina Rančlgaj.
Zahvala«
Za obilne dokaze odkritosrčnega sožalja došle mi povodom smrti moje dobre matere, gospe
Marije Čepe wj. Komik,
kakor tudi za številno spremstvo na nje zadnjem pota ter za darovane krasne vence izrekam vsem svojim cenj. odjemalcem, prijateljem in znancem, posebno pa velč. duhovščini za odposlanega zastopnika najprisrčnejšo zahvalo. Prisrčno se tudi za hvaljujem velč. g. stol. vikarju Francu Simonič za lepe tolažilne besede, kakor tudi osobju kn. - škof. bogoslovja za krepko podporo v tem žalostnem času. MARIBOR, dne 24. novembra 1907.
G. Čepe.
■►-^►"«■►■«»►-«■►MHMIMH
I Vinograniki, pozor! f
i
m
T
Naznanjam, da imam veliko število na suho cepljenih amer. trt in sicer: Šipon, Laški ggi rizling, zmešane sorte in izabelo, cepljene ^ na Rip.-porta!is. Trte so dobro zarašene JJ^ in lepo vkoren^čene ter neizkopane v tr gi niči zagrnjene. Cena L vrsti 1000 koma-v dov 160 kron. Pri naročilu je treba po- ▼ i sla ti 10 odstotkov are. Oglasiti se je pi- A g smeno ali o.-ebno pri Janezu Toplak pos in Q ▼ trtuarju ca Kukovi p. Juršmci via Ptuj. 7353-2 J
IHIHIHIMBHIHINI
I«!
l -'i-11
r Pristnega Ljutomer«
O t Fastnegft pridelka letnika 1906 ;n 1907 prodaje od 60 litrov naprej liter po 52 do 64 vinarjev
¡i! Ivan Eocevar v Središču.
Pošta in fedezn. postaja Središč*".
t"
m
im:

jemna zavarovalnica v Ljubljani
Dunajska enti 19 V Medjatovi hiši, V pritličju, Draajska cista 19
sprejema: zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in prid sikov proti požarni škodi; 2. zavarovanja zvonov proti poškodbi; in 3. zavarovanja za nižjeavstrijsko deželno zavarovalnico na Dunaju za življenje in nezgode. — Pojasnila daje in sprajema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki. — Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema zavarovanja pod tako ngodnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico. — V krajih, kjer Se ni Btalnih poverjenikov, se proti proviziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zaupni posel. Postavno vloženi ustanovni zaklad jaioii zavarovancem popolno varnost.
&1&vbo poverjeništvo za Bpod. Štajersko in Koroško g. Avg. Weixl, Maribor. Edina	zavarovalnica i —- Svoji k svojimi
12 12 -10

IrlndtraM posestvo v Jarenini z go» pod ar s It i m poslopjem rae a opeko krito, «tfiva, lep »donosnih in atadeuec. Ki selo prijazni m kraja, 6 minut od cerkve. Več se lire pri Aston Pavalec mizarju T Ja«mfeu._____
itaaput«
ii kavčuka, model« za predrta karje, izdeluje po ceni Karol Karaer, sla-taj in graver t Mariboru, «-.»poska ulica žtev. ¡6. Webergasa» 8._
Vbod
Pridna prodajalka v konfekcijsko trgorino za gospode, zmožna slovenskega in nemškega jedka in iivan;a na stroi, se sprejme s 1. anuaijem 1H06. Ponudbe pod: K. Maribor, poste restanto.
732 (6 -4)
i
Lopo, dobro obdelano posestvo se da na več lat v najem. Kje, se rt« pri Frane Cukala, trgovca na Gomilskem.	681 (8—6)
Star srebra denar kakor n. pr. toiarj« Marge Terezije, križnike i. t. d. kueeje A. Kiffman v Mariboru.	639
Driala n časopise priporoča sL druitvam v vjen viiikoeti P. Ko-«tič v Celju.	348
20.000 eeplenih trt na prodaj t ¥ sledečih irutah. Laški-rilček, Ze-lenčič, žlahtnina bel.t. in rudeča, Šipon rameni, Traminec, Portugi-ser in Vrboree, vse na Rip. por-talis cepleno, prav dobro zaraščene ia vkoreninjene. Trte se smejo samo v okužene občine izvažati. Cena 10e kom. I. vrste 16 kron Loeo, za vjeeen odvzete ceplenke se Eekaj eena zniža, ako se jih vreme irez 50 kom., na razpolago jih iaia od 1. novembra trga leta. Antoa Smeh, posestnik in trtoar, Sr. Barbara pošta Šmarje pri Jeliah.	726 (5-4)
Lepo posestvo v lepi legi, 10 minit ed Št. Pavla, četrt ure o.i tovarne, kiSa in gospodarsko poslopje novo postavljeno, 10 oraiov njiv, travnikov in g^zda, kakor tudi par minut oddaljena novozi-dana hiša s sadonosnik m se proda ali skapao ali na drobno. Vse je v najboljšem stanju in tudi pripravne za gostilno ali dru*o obrt. Popraša se naj pri posestniku Mihaelu Cestniku v Št. Lovrenca pri Št. Pavlu pri Preboldu h. 8t 56.
734 (6—4) !
■ajer s 6 dalavak mi močmi se	i
spnjme za dobro plačo. Pred-	t
staviti se je: VVeinbaugasse šte-	j vilka 116. Maribor. 766 3-2
Stelaie, pripravne za vsako obrt, se prodajo po aelo nizki ceni. Stil ie so le nore, rabile so se aame dve letf. Franjo Bureš, orar v Maribora, Tegettboffova ceste št, 88.	764 8-8
Eamnoseikl pomočnik, mlad dobro izurjen za grobae spominike se sprejme ▼ delo ¿a eno leto, naslov Radoslav Golobič, kipar Ljutomer.	769 5—4
Stolpne ure,
najnovejše in najboljše konstrukcije z večletno garancijo priporoča I. Berthold v Ernovžu (Ehrenhausen), tovarna za stolpne ure z električno strojno močjo. Dose-daj izdelai 300 ar!
780 10— l
Lepo malo posestvo za prodati, na Ranči h. 4t 62. pri Pesnici, vpraša se pri pos»etniku Jožef Slugič na Rošpahu h. št. 76. pri Urbani.
794 8—1
Trgovine ia malo posestvo, bliža farne carkve, na l<pem razgleda, se takoj da v najem ali proda. Naslov pove upravništvo list*.
791 2—1
*tt*XKKXKXK
Cerkveno predstojniitvo v
Slov. Bistrici naznani, da se po licitaciji prodajo trije po-lovnjaki letošnjega Ritters-bergerja pri podružnici Sr. Marjete t torek, 26. nor. i. 1. ob 10. mri predpoldne.
xxxxxxxxxx
Poior, kmetje in fantje!
V milji lakarn&ci praksi, katero izvršujem že 86 let, ee mi je posredilo s Smobs ianajti sredstvo rast brk in las, proti izpadanju lat ia zn odstranitev prhija (luskin) na glavi, to je
KapNor št I.
Cena je (franke na vsako poáío): 1 loniMž S K 60 v, 3 lonéka 5 K. Pwteim. dts ne narodi s»we od atene. SaalOv je: P. Jnr64, lokarna, v Pakracn, Slavonija De»ar se p>4!je naprej ali « poštnim ?o»i«i«u.
Posestvo se proda na Tezoi pri Mariburu št. 101, pol ure iz Maribor», pol ora a zsmlje, hiša ima 5 sob, 3 kuhinje, pralnico in le »o klet <1 pet strank in nese na tne-sec 22 gld. najemnine, potem 1 hlev za par živine, svinjski hlev in uta, vse je lepo novo zidano, zra<en lep rr zh zelenjavo, ki douaša 11 s, leto 8<0 400 gld. če se ga izkorišča, in stavbi iče Cena 3600 gld. posojilnice je 1600 gld, ostalo se lahko plača v obrokih pod ugodnimi po^oj. Natančneje pove Janez Schevvede, gostilničar Temo 99.	778 2—2
Učenec, dečko 15 let star, ki bi im?l veselje d» kamnoklesarske obrti in je bil v ljudski šoli dober risar, se takoj pod zelo ugodnimi pogoji sprejiun priRadoslavu Golobič, Kipaiju Ljutomer.
779 5—2
Učenca iz boljša hiše sprejme Al. Zoratti, pozlatar v Mariboru.
767 2—2
Dve veliki lipi proda občiua Laporje, sposobni »a deske oziroma izdelovanje lesenih podob. Kupci se naj javijo pri županu v Laporju.	784 2—2
Gaiošne,
prave ruske s znamko
„Zvezda prevodnik"
priporoča
P. Kosfič
v Celju. 7*9 m
Hlia v lepi legi, četrt u e od Ma-nbo, nova zidana, hlev, sadonosnik, vit, velike br^jde, okoli njiva, tri sobe in kuhinja, vse pri veliki cesti, posebno pripravno za čevljarja ali mizarja, ker ni nobenega blizu, se proda za j700 gld. lbOO gld. o»tane drago se pa p ač». Nailov pove apravništvo. 790 1-1
Posestvo, 51 eralov, hoite le « 25 oralov, 4 ribniki, dosti »jiv in travnikov, mlin, dosti poslopja, arav«* obstoječ« se lahko redi 12 glav živine, blizu Šentjurja ob juž. žel., cena se izve pri Martinu Grom, 8v. Primež pošta Št. Jarg ob juž žel.	792 8—1

Ljutoraerčana,
■	zajamčeno pristno vino le iz
■	ormoškega okraja, raznih let-	■
■	nikov, ima veliko množino	■
■	po nizkih cenah na prodaj	■
Kletar, društvo v Ormožu.
Karol Kocijančič
kamnoseški mojster
MARIBOR, samo Schillersti-asse 25.
izdeluje altarje, prižnice, podobe in vsa druga stav-binska dela iz kamna, irfi, spomenike itd.
Zaloga Ugotovljenih nadrobnih spo-46	menikov.
Kdo gnoji s Tomaževo žlindro
mora gnojiti tudi
s kajnitom ali Icalijevo soljo.
Ta gnojila prodaja po najnižji ceni na debelo in drobno te K ft trgovina z železnino in poljedeljskimi stroji iS iS iS
P. Majdič („Herkur11 Celjr"*
PooČni Hpisi in ceniki zastonj, »S
m Vinogradniki ! m
I. stali
poifa Jurilncl pri pfuju
ima za nasadno dobo 1907/8 čez 250 tisoč suho cepljenih trt, različnih dobrih vrst na prodaj. — Obširni ceniki se pošiljajo na zahtevanje zastonj. — Nekateri udje imajo tudi lepa sadna drevesca (jablane) na p odaj.	720 (1)

PozorI
Čitaj
Pozor»!
Slavonska bilj e vina.
Ta je napravljena iz najboljših gorskih zelišč — ter se izvrstno in z najboljšim uspehom vporablja proti zastarelemu kailju — bolih v prsih, — prehlajenju v grlu, hri-pavosti, trikemu dihanju, astmi — pljučnemu kataru, suhemu kašlju, tuberkulozi i. t. d. i. t. d.
Delovanj« isborno, vgpeh siguren. Cena je franko na vsako p< ftto za 2 steklenici 3 K 40 vin., 4 steklenice 5 K 80 vin. po povzetju ali 6e se poi\je denar naprej. — Manj kot 2 steklenici je ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od:
656
P. Jurié;éaf
Jekirnarja v Pakracu it. 201. (Sla-onija.)
Svoji k svoji m !
F
Jiova trgovina
Wt
arar, očalar in zlatar
Mariboru, Tegetthoffoua cisti itsv. 33,
priporoma slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnih zlatih srebrnih in niklastih ur, očad, dalnogledov, raznovrstne zlatnine in srebmine po najnižjih cenah. Garancija več let Vsi popravki se točno h «n in hitro izvršijo, «an
Karol Sinkovič,
ključavničar in izdelovatelj motorjev in strojev
Mttribor, i*%tffpomme ».
Ker postaja bencin vedno dražji, se najboljši za indaatrije in polje-daletve
Climase
Bohsel-moforJI
pri kateri k staae sna koajaka mo» n ee« are 1 '/t de 2 •/« viaaija. Ti »»t-rji se lakk« ujM^jo v toka pri bmbí.
Karel liakevii, 79	uatepaik OUmmm* B^kael-aaetn;««-
¡Doisaotrij
===== koti
stan« Ptuj, Poštna uJion. stKis in MARIBOR, Kaaeragasse št. 13
priporoča spoštovanim kmetovalcem kotle in najboljfc hrisgalnlea, pri katerih jamči sa dobro in trpežno dela Popravili vaake vrste ««no In hitra. Kapajen stari baker, «lak ta ■•stag »o aajb«Uii eeal.
706 9-6
Oznanilo.
Naznanjam posestnikom vinogradov, da imam nad 30.000 na suho cepljenih trt na proidaj, vse cepljene na Rip. portalis in sicer: Sipon 10.000, laški rizling 9.000, žlahtnina bela in rudeča 6.000, silvar ner 3.000, muškat in trunta 2.000; vse ¡vrste so dobro zaraščene in dobro vkoreninjene.
Cena je vrsta za v jesen odvzete trta 1000 kom. 150 K, za na spomlad pa 160 K. Kupci se blagovolijo oglasiti za v jesen odvzete trte do 15. novembra, za na spomlad pa dokler U)o kaj v zalogi; Franc MurSič, trtnar in posestnik r Senčaku, p.
Juršinci pri Ptuju.

« \\
Z' tqântcjkñjmimíjüc'
M/m Um AIMIII tc.
Jrt ta, m Jjb tJCuCo dol) ti, J(wpm Itílkuímjm Jkcm pil.

Pristna samo v hrvtnwk «svojih * tma^ea
n
N M« o»! t» ne pil «otaa r»/frur)ajoi* rmat» kave nc meStne!
f;?threîsefj8ra KaelppsYñ síaána kara
»ama s« jt <'bne*í» za na^ifcst»* J*3 printes, k! Uhko ^"V^ i, prtpivu», \
i	ia
g knHrtrprtvt i«; .ajpeK

1

msmivimmimmmmœ&jimm:- • ¡
Otroke bi bilo samo
S« navajati
akademični slikar in učitelj risarstva 758 sedla.j Gradec Muohapgasse 33.
se priporoča za izdelovanje vpakovrstnih slikarij, v različni, proti vremenu stanovitni tehniki, kakor: Al fresko, tempera, Kascin itd. Prevzamem tudi slikarijo na platno z oljnatimi barvami, kakor altarne slike, križeve pote in tudi slikanje portretov, popravljanje vsakovrstnih slik. Zagotavljam natančno in umetniško izdelovanje.
pase za kilo
s ali bre« peresa, kakor tudi vsake vrste
bandaže,
Saše za tre-nh, saspen-zorije itd. Nadalje pase proti telesni za-krivljenosti, umetne ude, držaje za pokončno hojo, izdeluje ceno r vseh večjih mestih monarhije is-vežbani in od gg. zdravnikov priporočani
Franc Podgoršek,
bandaiist (rokaričar) su(») Maribor, Burggasse št. 7.
Zaloga vseh predmetov za streženje bolnikom in gumi specijalitot.
■M
Za zimske obleke,
priporočam slavnemu občinstvu največjo zalogo ravno na novo došle volne za ženske obleke, kakor tudi veliko izbiro snknja za možke.
Razven tega tudi največja izbira izgotovljenih oblek za moške in fante, svilenih in volnenih robcev, predpasnikov, ter perila za ženske in moške, kravate itd. po najnižji ceni.
Postrežba točna in strogo solidna.
JE2. ŠEPEC,
trgovina z minufakturnim in konfekcijskim blagom.
MARIBOR,
BupgplatZ 2.	Grajski trg 2.
_____ Berdajs somin trB
trgovina $ špecerijskim blagom in samem priporoča:
fii nartheliiovo «pno pohlaj#, brusne in iitlitaske kamine rsa&e velikosti.
Kilpnje pšenico po najvišji ceni.
T cHlo/z Sketrf
posleUor Maribor, Stalni tr? 6
se priporoéb ¿uiüi ddkelKiyi
hi islatmtfrMí «é&n.etm « at-
m*\ o le tfrikko sjk». Atí-iéh s« poprajfil.
i i
priporo& tBrtbnusa vium dr. Twracrja, osabHo SSstl ¡asSkat wstekíemteaii, ZadravSev Ilateiaerlais, dr.StaheSev ft&lol&a i. dr. = Pita. biidijsvižke ta efe	tudi akaijska laško. ==
«■Hoja muro 8 *wHm{ |aa!!«f. 9 p*tk¡Ii In pestpth dneh .aorske r.'bc
Trgovina z žeiesntmt
Marihor, mtOka mu ?,
priporofe» »»ojo T'síiko a»i<ígfl m-korrstnf-gt «rctija m nk«ánle&. vse vnu i*!«»!»t, troarse, feas» BOÍL», vigorad»*»»pruvp lfc?. J\wf ¡Asd in S aai eeKest, M. Vse po najniíjl <w»í!
ČRNI IN RUJAVI PREMOG, brikete, ter raznovrstna drva za
kupovale! 2
1
■ ■ ■■
priporoča
V
IVAN KOYACIC,
Melje 12. (Mellingerstr. 12.) Priporočam tudi razne vrste vina na malo in veliko posebno rudečega in belega Bizeljčana po najnižji ceni. Prodaja: Angasse št. 15.
^r Max*iboi*ii, Tejgetkoib^a oosta 21.
priporočs uro j o veliko ia asjr.ovejSc nlego KAtrJakUnt.^ Ma^a, kakor: vidika lab«r volneae oblvke se jesec ia st'mo po jako afekt ceni, kakor tudi velika nska zaloga v spleteni]y a drugih raznovrstnih- robce?, Dtbij« pripori«» iadi jako dobro madao s "i, a m> moške obloks Vcjiko-vMtne prepr»£», sd»J" ia rjsH platso ks pH.lu, moške la ženske ter sploh m nsjtasličnejic perilo. — p« Ksjkifji ee»i?
Vsled ugodnega nakupa blaga mi je mogoče prodajati blago 10*/« cenajse kakor drugod.
Tovarna za glinske izdelke
—v	«j ra	—
isdelaje s parnimi stroji is najboljž?, ?«čfcr»t premíete rifes príínaas najboljši! iudelke, kakor: psteatonao nm« in vsakovrsten črne» üíreiso opeke, »pko sa hA, «» obafc«, áíairfke, rekutrft flort* ia üak, loiíeae eevl itd. p» sajaííji eeil. $ Zalogi tudi t Mariboru, (kurilu iesta, pri kmmarju A. eahee-ju. •
Srn trgSTÍBt í Um te premsgsa 7 n j n fl 9 ««[.¡«tuj
I¥ÄN LÄMPRECHT i lil? 11} 1
r-
,P?I sv. JeX«faM.
"t
MARIBOR, Kartama 138
ofe Sleval cesti, xa ¡»(¡¡stilss Tsrsras.
PioÄaJa vašk l®sa, Art, lo. premoga..
I Ö6E8 zmerne, postrežba to6na.
Špecerijska trgovina
<M. fertmh j
Maribor, Koroška cesta it. 9
pnpwro4a svejo etliko nalogo Spe- } blciga ter ranliinega vina in piea, iganja itd. Velika naloga premoga in drv.

X
a zaruzeni
orinuroás svoii	«'
priporom». 3vojs
b^orno piw© v sodöih i

f ranča pleferick.
Mojim cenjenim odjemaieem naznanjam, da se preselim v Koroško ulico St. 10 in prosim tudi na novem mestn sa cenjeno aanpanje.
Nova trgovina
iaharič ^ Š6llg@
* l^tituj & essjK-iii peli« te etttMse Vrsike
jriBOK.&ita slav, obilaisfcss «voja
asiasias.mi-sega Ms^a ter v«bita k obitesu? obiska.
#
ifš^lili
POSOJILNICA V MARIBORU
- ustanovljena 1. 1832. --
<5>
e)

šteje 3000 zadrižnikov z 120.000 K vplačanih deif"«v, — Stanje hranilnih vlog: tri ia pol m!-
Kjena kron. - Stanje posojil: tri »llljeae kr»p, — Stanje reservnih fondov in xa dobrodelne namene: 325.000 kron. — Obrestni, mera. sa lurenilne vloge: 4r'/o iu 4Vs%- — Obrestna
mera za posojila: 5%» 5*/«% t;iO..> i?b!, 6% M «sel»! kredit. Rentnl davek plačaj« posojilnica za viagstsife. — Cbrestl bra»l!&ib vi;«} pripisuješ].'« se glavaisS poluletno brez posebnega naročila.
Pitarna Je v „Nsirodn« domu"
Uradaje se v torkih sredah, četrtkih in sobctñli dopeloiiae, isvi^nf i praznike.
FELIKS ROP
Grajski trg št. 5.
priporoma svojo veliko lalogo ¡aaeufaluurasga klaga za mik» Ib letske sfeisks, vsaksvrstaeg» Übbp perila, predpasnikov, žepulls rsbse?, esgíavsíh raí, sogKVte itd.
Zalaga sobnih os eprag, pstea in psstsijna ogrinjala. Najnižja cene i	Pestrežfea tošnal

trgjwlsa pri fanii ssrkv! v Slev. SMrial ípaíruí um Üsr. Bistrici)
pripor;'- celmra dkn}v raslifea »««	iljno, b-avao iti., g&lico,
l.ig« tx\ a gcuni.!», fcpfttss, k«e, bmgalfl T001. fcíindro, íelezo ur
vaskur, a irage r«8i po uájni^ji osni. jf* ***

mmñ

ANTON VIHER
stavbeni in umetni mizar
Hengasse i Mapab^lf* Heigassc i
(v lastni hiši)
prevzame vsa v njegovo stroko spadajoča dela, kattra izvrši v uffjkrajšem času po konkurenčnih cenah.
Priporoča se tudi v izdelovanje šolskih in cerkvenih oprav, pisarniškega in umetnega pohištva ter vseh v trgovinah potrebnih mizarskih izdelkov.
Dak mica: Hougasse 4.
Prodaja pohištva:
Na novem trgu, FreuhauBgasso 1.
Kapljice za želodčni krc.
Stane ena steklenica 50 vinarjev.
žganje proti trganja.
Prav dobro mazilo pri prehlajoajn v zglobih in ndib. Cesa 1 K.
p. prti 11, mestna lekarna pri c. kr. orlu
HABIB0R, Slavni trg it. 15.
iglasi
Svoji k svojimi
, « >
! fiS:
c fO e T
IIA-,
«aijO.
ra Billa S
; «u »Ij" S.
* « 35Issfit- »
Paitšlli s
m kJ» «i1*! z, w č ¡m ltdaiateli in zaloinii - K
ri
zs je
"E
"C
E
za

Ji
•S W 1
PD "
HI
?
11
11
C «S
i
C ru
X3
>
« M
vi
0 ÍH5
y
f
fe _ 5
fe
M*.
1 ^ 'S I =5 ^
Svarim vsakega v lastno korist, kateri bi Sel za letošnjo jesen kam drugam blago kupovat predno si naroči vzorce ali si zalogo osebna ogieda v Trgovski hiši manulakturoega in modnega blaga na drobno in na debeio
R. Stermecki,
Celje,
založnik c. kr. d. uradnikov. Zaloga velikanska. Cene čudovito nizke. Potsirežba strogo solidna. Nakup ne -prisiljen. Vzorci proti vrnitvi na vse struni zasionj.
Tako pišejo moji odjemalci:
Gospod ptfer MajdEČ, posestnik trgovine z železnino in poljedelskimi stroji „Merkur" v Celju.
Stroj, katerega ste mi poslali, mi prav dobro služi in sem jako zadovoljna ž njim ter hočem tudi v bodoče, kadar bodem kaj potrebovala, le pri Vas naročevati.
Zahvaljujem se Vam za dobro postrežbo in Vas pozdravljam
Agata Bizjak,
poi*stnica pri Sv. Marku, poŠta Trbovlje.
I q»U0O qpfölUJYiAO) ocl e«/v
9
É edina fcrvaäk* zavars-valeioa. eseevasa »a
valaioa, ««sevasa «bilai svebsdeega ia
«anTawi-inw	«eaU Za$reba.
Izdajatelj in zstloiaik: .Katoliško tiskovno druitvo".
.CKOATIA', snovati» na temenu -nugerojioetí, gprejs»» v s*varovanji proti požara ta v pepeli tri pa bliakm liopi-emltoi!»« v.*sl« vrste: kia», gospoosrska poslopja, tvoniicfi, mline itd. ter premičnin«, kakor: Mino opralo, gospodarsko orodje, opremo, »troje. Vlago, Jtito, bia^o v trgorlnnk itd. po Jako nflodoíto posojili I?. nizkiii oenab. Vk» pojasnil» d^je: Podjuinl« ,0R0ATU!' v írsta, Oorso 11. L
Odgovorni oiedcik: Forda Ltskevsr.
Nitro^ni «f'iáiiir * mi m	p
Maribor,T*wtf»W-MiU*i
priporoča vetlno ititl i*-natoa dotanča vina ter mrale
in tople ¡«¿'!.	Medm.
% Pohištvo in *>o- § j S steljske priprave S
lftstnoga izdelovanja
iCas*! Wesiáfe 1
tapecirar Kcrlbor, Frel'unspasía 1, ^
Tisk tiokarre sv Cirila v Miriborn.