R ojen je bil v T rstu (8. n o v em b ra 1887), štu d iral je n a dunajsk i uni­
verzi klasično filologijo in staro zgodovino (predvsem tu d i p ri profesorju 
E vgenu Borm annu), poučeval n ato latinščino in grščino p o tržaških gim na­
zijah in deloval h k ra ti spom eniško-varstveno po Istri in n a tržaškem 
p rostoru (glej preg led n a letn a poročila v glasilu A tti e m em orie della 
Società istriana di archeologia e storia patria). P riteg o v ati so ga pričela 
v p rašan ja iz istrsk e antične zgodovine, tak o lokalne kot tem atske in 
organizacijsko-adm inistrativne; sled n ja skupina ga je poslej vse bolj p ri­
vlačila za vse širše terito rije, končno za ves im perij in m u — slednjič — 
nakazala tudi njegovo življenjsko delo. K o n tak t z rim skim i kam ni ga je 
privedel do zasnove novega k orpusa la tin sk ih napisov za Italijo. P ričel je 
z delom n a dveh zvezkih, P aren tiu m (1934) in H istria septem trionalis 
(1936), ki sta postala po izidu vzorec za novo zbirko Inscriptiones Italiae, 
h k a te ri ga je za nekaj let p rite g n ila Accadem ia dei Lincei. M edtem je 
postal profesor za staro zgodovino n a u n iv erzi v Padovi; zadnje leto služ­
bovanja p a je poučeval n a rim sk i u n iv erzi latinsko epigrafiko. L eta po­
koja, v k aterih je delal do- zad n je u re en ak o ko t prej, je preživljal v Rimu 
in L anuviju. U m rl je v večnem m estu 1. ju n ija 1969.
Vzgojil je vrsto izbornih stro k o v n jak o v in zagotovil s tem Ita liji kon­
tin u iteto kvalitetnega stu d ija in p ro sto r n a čelu svetovnih raziskovanj 
antičnega sveta.
Za 75-letnico so m u p rija te lji in učenci izdali v dveh knjigah izbor 
njegovih spisov pod naslovom S c ritti va ri di antichità (1962), k je r je v 1. 
delu n a str. IX in d alje o b jav ljen a njegova bibliografija. 1967 (za 80-let- 
nico) je izšla 3. k n jig a z b ibliografskim dodatkom inkluzivno za leta 1962 
do 1967.
D egrassi je bil h isto rik in epigrafik, njegovo delo sega od rodne Istre 
do m eja rim skega im perija, čigar u stro j je v teku m inucioznega studija 
vse globlje in globlje spoznaval. Istri je posvetil dokaj arheološko-topo- 
grafskih studij, m ed k aterim i je tre b a posebej om eniti pregled o Izoli 
(Archeograjo Triestino3 7 [1913] 123), o Tim avu (ib. 12 [1926] 307), o K opru 
in A gidi (izšlo v A nnuario del Liceo scientifico G. O berdan di Trieste 
[1933]), o Plom inu (N otizie degli scavi di antichità 1934, 3), o L abinu (ib. 
str. 113), knjižico o labinskom lap id ariju (1937), o reških n apisih (Epigra- 
phica 4 [1942] 191), studijo o istrskih rim skih pristaniščih (izšlo v zbor­
niku S critti di archeologia e di antichità classiche in onore di C. A nti 
[1955] 119), dalje, o istrskem okolju in istrskih olivah (A tti e m em orie della 
Società istriana di archeologia e storia patria NS 4 [1956] 104) te r aperçu 
o prazgodovini in rim skem obdobju v Istri (v zborniku Q uarnero italiano, 
T rieste-P erugia: Istitu to editoriale S an Giusto, 1948, 42 s.).
Č eprav je im ela Istra do D egrassija m nogo lokalnih zgodovinarjev 
in arheologov, so im eli re z u lta ti n jihovih del izrazito noto lokalnih zgodo­
v in arjev in entuziastov in niso bili vselej, če odštejem o arheološke s pod­
ročja m aterialne k u ltu re, dovolj kritičn o utem eljeni. Tako pom eni Degras- 
sijeva pronicljivost, njegova v elika vestn o st in tem eljitost nov odnos in 
nov prijem n a tem področju. Č eprav je v razvoju znanosti m alokdaj kakšna

raziskovalna faza zaključena in čep rav vemo, da bo še zn anost napredo­
vala, pom enijo njegovi rezu ltati v en d arle ogrom en korak n ap rej. Vnesli so 
aktualnost svetovne znanosti v dro b n o istrsko problem atiko, to posebej 
njegove štu d ije k adm inistraciji in organizaciji, n a p rim e r o japodskih 
m ejah (Archeografo Triestino3 15 [1929-1930] 263 z dodatkom v nasled­
njem na str. 455), o ustanovitvi rim sk e kolonije Pole (A tti dell’Istituto 
V eneto di scienze, lettere ed arti, C lasse di scienze m orali e lettere, CII 2 
[1942-1943] 667) te r o Poreču (A th en a eu m NS 24 [1946] 44). S k ratk a, ob­
delal je dokaj osnovnih problem ov in m islim , da bo n a re z u lta tih njego­
vih studij k m alu mogoče g rad iti sodobno sintezo. Z aključek svoj'ih istr­
skih, lokalnih, arheoloških, epigrafskih in adm inistrativnih studij je pred­
ložil v k njigi II confine nord-orientale dell’Italia rom ana (1954), ki bo 
najm anj eno generacijo odločilna, edina, m erodajna.
Posebej je treb a proučevati njegove doprinose k adm in istraciji in 
organizaciji, predvsem za kasno republiko. Tako na p rim er:
Q u attu o rv iri in colonie ro m an e e in m unicipi re tti d a duoviri. M e­
m orie dell’Accadem ia nazionale dei L incei8 2 (1949) 281;
D uoviri aedilicia potestate, d u o v iri aediles, aediles d u oviri. S tu d i in 
onore di A . C alderini e R. P aribeni, I (1956) 151;
Sui duovirato nei m unicipi italici. Omagiu lui C. D aicoviciu (I960) 141.
Važni so tu d i njegovi doprinosi h kronologiji A kvileje in drugih 
severnoitalskih mest, na p rim e r ,P roblem i cronologici delle colonie di 
Luceria, A quileia, T eanum S idicinum ’, Rivista di filologia e l’istruzione 
classica NS 16 (1938) 129.
K ritičn a stališča je zavzem al do vsega, k a r je izhajalo1 novega na 
epigrafskem področju, ko t k ažejo njegove številne recenzije. Njegove 
drobne epigrafske analize se n a n ašajo na rim ski im perij v celoti, posebej 
pa seveda n a Italijo. Z adnja le ta jih je začel zbirati pod enotnim na­
slovom Epigraphica (izšli 4 zvezki). N jegove epigrafske študije, k i jih je 
izpeljal z veliko' disciplino' in z m ojstrsk im peresom — večinom a v odlični 
latinščini — , in predvsem z izred n o natančnostjo, so ga v odile k ponovni 
kontroli podatkov, k stalnim prev erjan jem , tud i rokopisnih podatkov, in 
k hum anistom kot začetnikom evropske m odem e znanosti. V rsta analiz 
je posvečena njim .
Dano m u je bilo do k ra ja izp eljati 13. knjigo (v 3 zvezkih) zbirke 
Inscriptiones Italiae, pregledno in sodobno obdelati d o sk ra jn o sti težko 
gradivo, F asti consulares et triu m p h a les (1947), Fasti anni N um ani et 
luliani (1963), Elogia (1937). D ru g i zvezek je h k ra ti n ajb o ljši učbenik v 
rim ski koledarski študij. R ezu ltat konzularnih fastov je kronološki p ri­
ročnik, I fa sti consolari dell’Im p ero Rom ano dal 30 a. Cr. al 613 d. Cr. 
(1952), ki je nadom estil 50 let sta ro delo Liebenâm a, F asti im perii Rom ani 
(1909). D rug priročnik, k i ga je p rip rav il, je njegov p reg led in izbor rim ­
skih republikanskih napisov, Inscriptiones Latinae liberae rei publicae 
(I 1957; II 19652 ) z dragocenim slikovnim gradivom (1965) in najsodob­
nejšim kom entarjem .
Res je, d a delo ostane. V en d ar je znanost izgubila n eu tru d n eg a de­
lavca, starejši strokovnjaki zvestega p rijatelja, m lajši izv rstn eg a učitelja.
J. Šašel