KOMUNA V ŠTEVILKAH---------—--------------------------
INVESTICIJE V TRGOVINI
FHRj          S&BIJA       HRvATzKA    >L0VEWJA         B  -H        MAKEUUNUA   LHNA UJKA
POKABA SREDSTEV  ZA  INVESTICUE  V  TRGOVINI (v  miUjonlh dlnarjev)
1 anuar — avgust                                           3 anuar — avgust
Okraj               1356             ISSI          todeks       O k r a 3              1956            1957         Indeks
Zaječar                   48                 «                 87           Križevci                  16                 15                33
Negolin                   24                  18                  7S           Karlovac                 68                 53                 78
Niš                           13X                121                  92            Kutina                     23                   8                 35
Pirot                        17                 M                 97           OSiJek                   170               161                 96
Smederevo             49                 3»                78           Sl. Poiega             34                2i                71
PanCevo                167               148                 89           Banja Luka        111                 S6                 87
Ljubljana              822                731                  89           Bihač                       59                 57                 97
Kočevje                  44                 42                 96           Mostar                   151                 69                 4«
Trbovlje                 58                 «                 83           Cakovec                118                 70                 60
Zagreb                 1925             1276                 67           Titograd.              161               117                73
Dubrovnik            147               127                 86
Graflkon kaže porabo srcdstev za investicije V trgovlni po republikah. V prvih osmih mesecih smo pri nas po vsej državi investlrali v trgovlno 13 milijard in 373 mili-jonov din <del teh investicij je šel za gostinstvo). To pomeni, da smo letos do konca avgusta tovestirali milijardo in 950 milijonov veL (17 odstotkov več) kakor lani v enakem r&2dobju.
Kakor Je razvidno iz grafikona, so le v Crnl gorl v prvili osmih mesecih letošnjega leta investirali v trgovino manj kakor v prvih osmih mesecih lanskega leta (tri odstotke manj). Indeks porabe sredstev nekaterlh republik je nad jugoslovanskim indeksom <Ma-kedontja 205, Srblja 125, Bosna in Hercegoviiia 125), medtmn ko sta lndeksa drugih dveh republlk (Hrvatska 103, Slovenija U3) pod jugoslovanskim indeksom (indeks 117).
Tabela kaie porabo iuvesticijskiU sredstev samo tistih okrajev, ki so v prvih osmih mesecih letoSnjega leta porabili manj sredstev v primerjavi z enakim razdobjem lan-skega leta  (indeks  manjSl  od 100).
Ce pa amiilziramo porabo sredstev v okrajlh, kl niso navedeul v gornji tabeli, bomo vldeli, da je zuatpo Stevilo okrajev ostalo v primerjavl z lanskiiii letum prl ravni le nokoliko višjih investlcij (21 okrajev ima Indeks 100 do 12«). Nekaj večje Je število tistlh okiajev, kt so letos vložilt znatno večja sredstva kakor lani (38 okrajev Ima indeks 120  do 20«.
Ta razmerja so relativna. Sekateri okraji so lani investirali v trgovino zuatno vec, ker so gradtli večje trgovine in gostinstvu namenjene objekte, ali obratno, da imajo prav letos take investieije. Razen tega se navedeni podatki uanašajo samo na prvih osem meseefcv laaskega in letošnjcga leta in je zato razumljivo, da bo prišlo v tem pogledu še do sijrememb. OiMtno pa je vendarle, da ne izvajajo vsi okraji v praksi enako politiko pospeševanja trgovine In njeuega dvlga na višjo tebnično raven.
(lzvor:   Mesetni   statistiini   bUtea   Narodue   banke   FLRJ.)